POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 26 CENA 10 DIN Ureja uredniški 'dboi - Glaem nrednik Struketi Karel — Naslov uredništva n uprave .Posavski tednik.. Vtdem-Kriko l - Čekovni račun prt Nfc FLRJ Krško Štev 615-T-I45 - Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400. polletna 200 četrtletna 100 dinarjev - .Posavski tednik, izbah enkrat tedenske KRŠKO, dne 3. julija 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA ■ K K S K O 7 dni po sirelu ŽENEVA se je ta teden s svojimi mnogo obetajočimi na-črti umaknila nekam v ozadje. Kar čuti se, da so jo glavm »aduti«, t- j. zunanji mimstri zapustili in da sedaj nj vec iz-jav »prve stopnje«, ki bi — ugodne ali neugodne vzbur-kale javno mnenje in z njim vred tisoče in tisoče komentatorjev po vsem svetu. Skope vesti tujih agencij iz Žene. ve govora o tem, da vojaške komisije, pa tudi uradne delegacije devetih držav počasi, pa zanesljivo prodirajo proti osnovnemu cilju — ustavitvi sovražnosti v Indokini. Najnovejši dogodki v tem delu Azije dokazujejo, da bo temu menda res tako. Francosko vojaško poveljsvo je ze sklen*-lo, da se bo povsem umaknilo z južnega pasu delte Rdeče reke. katerega so vse do danes francoske čete tako vztrajno in ogorčeno branile. Ho Ši Min-hove enote so že vkorakale v glavna mesta. Kakor pravijo v francoskem poveljstvu, bi bila vsa prizadevanja francoske in Francozom naklonjene baoda-jevske vojske tako in tako zaman, če bi naspronik le povzel vojaške operacije večjega obsega. . . Tako pojasnilo velja predvsem domačemu trgu. Kaze pa, da se francoska vlada v resnici pripravlja na premirje v Vietnamu. V načrtih o premir-ju ie namreč tudii oni del, K* govori o dveh conah, v katere naj bi se po ustavitvi ognja umaknile oborožene sile obeh vojskujočih se strank. Ho Si Miah je po svojih predstavnikih večkrat izrazil željo, da naj področje, kamor se bodo morale umakniti njegove čete. obsega tudi delto Rdeče reke. Francija hoče še pred sklenjenim premirjem urediti te zadeve, četudi se kažejo na zunaj kot navaden umik pred nasprotnikom. Toda njene poteze niso prav nič všeč ameriški vladi. Najbrž je to stališče dobro izrazil avstralski zunanji minister Casey, ko je po konferenci treh držav Pacifiškega pakta v New Vorku dejal, da bo treba Sedaj, ko se Francija umika s področja Rdeče reke, pohiteti z ustanovitvijo obrambnega pakta v Jugovzhodni Aziji. S tem je potrdil ameriško tezo. da pomeni vsakršen umik francoskih čet v Indokini hkrati zmago za »svetovni komunizem«. , IZ AMERIKE SE VRAČATA Nekatere misli ob koncu šolskega leta Dne 24. Junija smo imeli zaključek šolskega leta. Ob tej priložnosti je bila podana z učenej in dijak; zaključna analiza njihovih uspehov in ne. uspehov v preteklem šolskem letu. Večina je z zadovoljstvom sledila analizi svojih ocen in razgovorom, kaj in kako prihodnje šolsko leto, da bo učni uspeh še boljši, da bo naša socialistična domovina pridobila čimveč mladih kadrov, oboroženih s potrebnim znanjem. Žalostno so Pa gledali in obračali svoje »izkaze« oni, ki so bili med šolskim letom nekoliko preveč »korajžni«, takrat, ko je bilo to najmanj potrebno, da niso mogli slediti pouku, niso dojemali učne snovi, dobivali slabe cene in tako izgubili eno leto- Na roditeljskih sestankih smo razpravljal; o po. trebi šolanja, znanja, vzgoje itd., pr= čemer so bili nekateri starši precej aktivni. Zal pa niso sodelovali s šolo vsi starši. Niti blizu jih ni bilo kljub posebnim povabilom, da se pogovorimo z njimi o njihovih otrocih in o njihovi bodočnosti. kvečjemu 4. razredu osnovne šole in še to večkrat po »zaslugi« učiteljev, ki so jim ob dovršeni šolski obveznosti pač »spregledaU«. To ni nikomur v korist, najmanj pa učencem, čeprav mislijo posamezni starši, da je dovolj, da zna njihov otrok pisati in brati. Ko pa takšen otrok pride v letnik predvojaške vzgoje in pozneje na odsluženje vojaškega roka, se pokaže da je tisto pozabil, kar si je 'kljub vsem nerazumevanju staršev pridobil, m da se ne zna skoraj več podpisati. Nekateri kmetje, ki so se verjetno skregali s pametjo, pravijo, da je za kmeta vse dobro, da kmetu ni treba zna- darsko naprednih državah pride prav posebno do izraza znanje, ki so si ga tamošnji kmetje pridobil; s šolanjem. Z znanjem oborožen kmet se ne bo boril s svojo zemljo samo toliko, kolikor pač sam potrebuje za svojo družino, ampak bo dvigal kmetijsko proizvodnjo na tim višjo stopnjo proizvodnje, s čimer ne bo koristil samo se. bi, ampak celotni socialistični družbi. Kmet-proizvajalec sc mora zavedati, da eo poleg njega tudi drugi, ki niso v kmetijski proizvodnji, kj delajo v tovarnah in rudnikih, da je treba tudi zanje priskrbeti hrano, kakor se delavci trudijo, da proizvajajo za kmeta to, , da Kmetu m — —----- • nia ampak da je dovolj, da j kar on potrebuje, m če Si do zna’ ravnati z živino in obdelo- j v šoli pridobil vsaj osnovno vati polja. Najbrž pa tem lju- I znanje, bo to razumel, dem ni prišlo na misel, da je j Tu se nam ponovno zopet nri vprašanju znanja tudi } vsiljuje vprašanje potrebe po Mile Pletevski: w vprašanje kmetijske proizvod nje, da le s pridobljenim znanjem najdemo način, kako dvigniti kmetijsko proizvodnjo iz dosedanje zaostalosti. V Evropi so države, po površin; manjše od Jugoslavije, ka- Cez dva meseca bodo šli mali junaki prvič v šolo.. Nekateri očetje (k sreči za njihove otroke — res le nekateri), so izjavljali, da svojih otrok ne morejo redno pošiljati v šolo, ker jih potrebujejo doma, ker nimajo nobene druge delovne sile. Ne vem, ali so se ti očetje pri tem zavedali, da njihov otrok n; mrtev stroj, ampak mlado bitje, ki je še v telesnem in dir "vnem razvoju. Naši ljudje vedo, da se mlade živine ne sme prehitro vpregati iz železa Ne moremo pa se strinjati s tem, da bj bil iz železa tud; šoloobvezen otrok, ki šele raste, ki je šele v telesnem razvoju. Ali takšni starši 6 — —------------- v delo, sicer bo v rasti in raz. v domovino britanski vladni voju zaostaja. Ali pa pri tern nredsednik Churchill in zuna- pomislijo na svoje lastne otro-nji minister Eden, k, sta se z ke, k, jih dnevno vpregajo v ameriškimi naivišjimi pred-;težka in težja dela. kaj bo z stavniks skušala sporazumeti in jim; in njihovim razvojem? « dnmnih glediščih do vseh 1 Res je, da pravimo ob različ-perečih mednarodnih vprašanj, nih _ priložnostih, da je človek pa tudi do medsebojnih odno- moremo na se si h. Churchill je sicer izjay:l, da so odpravili vsa nesoglasja, tudi skupna deklaracija, ki sta jo objavila z Eisenhovverjem •-»»»--■ l" , , '* „ . . . po n timih razgovorih, naj bi j pomislijo kakšno škodo delajo potrdila njegove izjave. Toda j svojemu lastnemu rodu ko da-osnovne razlike glede azijskih : jejo prednost mladi; zi i P _ vnrašanj so ostale, posebno kar j svojim; lastnimi otroki Kak zadeva Kitajsko in njen spre- i se more taksen otrok, ki je od jem med Združene narode, dnevnega dela izmučen, pnpra-Churchill je samo prepričal i viti na šolo in v šoli zadovolji-svoiega ameriškega kolega, daj™ in uspešno _ sledit; pouku? ie treba počakati z obrambo v , Nikakor! Rečejo otroku ko Jugovzhodni Aziji vse dotlej, | Pride iz šole: »Pusti zdaj knji. dokler ne bo skušal francoski j Se in zvezke, imel boš dovolj vladni predsednik v določenem j ca®a zvečer!« Pride pa večer m nekaterimi pomanjKijivostv^ roku objaviti svojih načrtov za ,oče, ki je utrujen od dnevnega , ^ pričele izvajati. V raznih v Indokini. - dela, se vleže, sin-šolar, ki je ...-i1, *;o se formiran akti- Toda ali bodo v Londonu , telesno mnogo šibkejši, pa naj snremeniV svoje stališče sedaj, j bi opravil še dolžnosti do šole, ko se Francozi pripravljajo na «o sebe in do svojega znanja. kor na primer Danska in Holandska. Gostota prebivalstva je v teh državah mnogo večja, pa vendar pridelajo toliko posameznih živilskih artiklov, da jih celo izvažajo, medtem ko moramo mi celo uvažati nekatere artikle, čeprav imamo vse pogoje, da dvignemo tud; pn nas proizvodnjo, V teh gospo- znanju in pa po presojanju negativnih primerov, da končno le uvidijo, da samo škodujejo svojim otrokom, ako jih redno ne pošiljajo v šolo in jih preveč zaposlujejo pri domačih delih. V krajih, kjer takšnih problemov ni, otroci razmeroma redno tipoinjujejo svojo šolsko obveznost, si pridobivajo potrebno znanje, uspešno opravljajo različne izpite ob vstopu v druge šolske zavode; mine nekaj let, pa se takšen bivši učenec oziroma dijak prismeje domov s spričevalom, ki ga -kvalificira za poklic._ Kaj pa prej omenjeni negativni primeri? Takšni otroci so pozneje, ko se odloča o njih bodoči usodi, žalostni in preklinjajo starše, ki so jih rodili, jih v otroških letih izkoriščali, in jim niso nudil; dovolj vzgoje in časa, da b; zadostil; v šolskih letih svoji osnovn; nalogi: »Uči se in si pridobivaj znanje, da boš koristen član družbe, med lta. tero živiš.« To so nekatere misli, o katerih naj razmišljajo starš, med počitnicami, da bo prihodnje šolsko leto uspešnejše tudi za tiste otroke, k; so imel; sedaj slabši uspeh v šoli. D. J. Žetev Ze klasje težko k tlom se sklanja in včasih v vetrn vzvalovi, podoba je morji, ki brez vprašanja povest o kruhu v srcih pozlati. Nad morjem pesem se škrjanca čuje, ki spremlja utrujeni obraz, a utrujeno srce se le raduje peljali kmalu bomo to zlato v vas. Delovni ljudi e pomagalo odstron evali posledice neurja ?• && vrtnin1' zveze in občinskih štabov za pomoč poplavljencem so naši delovni ljudje širom po okraju pomagali odstranjevati posledice po zadnjem neurju. Kjerkoli je bila potrebna njihova pomoč, so prihiteli in nesebično pomagali, da bi čimprej spremenili podobo poškodovanih cest, poslopij in polj. Najbolj so se izkazali delovni kolektivi, ki so žrtvovali svoj prosti čas, pa tudi otroci niso zaostajali. Majhni, toda polni volje in sočutja do prizadetih, so očistili vrtove in polja raznih naplavin, ki so dušila rast raznih povrt-nin in drugih kultur. V Sevnici je 5. in 6. junija 30 članov SZ delalo pri odstranjevanju naplavin s cest in poslopij. 7. in 8. junija je šest čistilo vrtove in polja. 27. junija je 32 članov ZK očistilo nekaj vrtov in njiv. 29. junija je 30 članov delovnega kolektiva Tovarne kopit odstranjevalo razne naplavine. .. , ... Na Senovem in bližnji okolici so delovni kolektivi in člani SZ več dni odstranjevali naplavine, čistili potok in popravljali ceste. Pri vseh prostovoljnih delih je sodelovalo približno 165 ljudi. Na Blanci so vaščani in šolarji popravljali pota, odstranjevali naplavine in dovažali les za mostove. Pri vsen akcijah je sodelovalo 155 ljudi. V Brestanici je sodelovalo pn odstranjevanju plazov, dovažanju gramoza in odvažanju naplavin, popravilu mostu in drugih delih približno 155 ljudi. O prostovoljnem delu v Pred izredno okra'no konferea:o ZK Le nekaj mesecev je za nami, odkar so se delegati vseh osnovnih organizacij ZK krškega okraja zbrali na redni letni konferenci in vendar je Okrajni komite na svoji seji sklenil sklicati izredno konferenco ZK, ki sc bo vršila jutri dopoldne v Krškem. Sklicanje izredne konference ZK je narekovalo dejstvo, da se je med tem časom sestal IV. plenum CK ZKJ, vršil se je Pa tudi III. kongres ZKS, ki sta komunistom prinesla vrsto nalog, hkrati pa jim dala napotke-ki so za praktično delo nepre ccnljive vrednosti. Naloge, ki jih je nakazal IV. plenum, so se v osnovnih organizacijah ZK več ali manj ter z nekaterimi pomanjkljivostmi premirje in se umikajo iz nekaterih delov Indokine? Ver. jet.no je. da bo ameriška diplomacija sedaj lahko »dokazala«, da je nevarnost pred kitajskim vplivom v Indokini vse večja in da je skrain; čas, da se ji uprejo s posebno obrambno To je nemogoče! Zato takšni otroci v šoi; zaostajajo in ne Po svoji krivdi. Takšn; starši zelo grešijo nad svojimi otroki, k; verjetno smatrajo, da jih rodijo le za to, da jim bodo čimprej nadomestil; delovno silo, pr; čemer se pa ne zave- Dramono .- - ">v=- organizadjo. k; bo zaščitila t nrtnL ?dgovornosW prodiranje tega vpliva naprej. |svo„ega potomstva. Na to vprašanje bodo odgo- j Na posameznih šolah pa je s vn—p' dc»>(jUi ■ prihodnjih dni- |tem v zvezi tudi velik odsto-Na ta-vnrašanja bodo odgovo- ;tek zamud, kar tud; kvarno rili dooodki prihodnjih dni. vpliva na učni uspeh otrok. Posebno, na prvi pogled nepri- Lahko rečemo, da prav tako čakovano smer so ubrali tudi DOGODKI V GVATEMALI. Potem ko se je VS — očitno po prizadevanjih ameriških predstavnikov — pokazal kot nezmožnega da bi pošteno zgrabil (Nadaljevanje na drugi strani) grešijo tisti starši, ki svoje otroke prekomerno zaposlujejo, kakor oni, ki svojih otrok ne pošiljajo redno v šolo Otroci izpolnijo svojo šolsko obveznost, ki se pa v teh negativnih primerih konča kje v 3., ustanovah so se formirali aktivi komunistov, ustanovile so sc osnovne organizacije ZK v samostojnih zavodih, pri osnovnih organizacijah ki štejejo nad deset članov, pa se volijo sekretariati. ki bodo opravljali tekoče delo. pripravljali sestanke organizacije in skrbeli, da se njen; sklepi orgamzacijsko-teh- nične narave sprovajajo v življenje itd. Poleg teh trenutnih pa stojijo pred nami trajnejše naloge, na katere ukazuj; IV. plenum in ki se nanašajo na celotno politiko sprejemanja. izključevanja in vzgojo članstva ZK, nenehno izpopolnjevanje sistema dela itd. Prav o tem, kako v praktičnem življenju in v naših razmerah nadalje izvajati zaključke plenuma, uporabiti dosedanje izkušnje itd., pa bo drla napotke jutrišnja ’-mferenczt Mnogo življenja, diskusij in poslopij. I. m O. jumjtt je SCSI VI lliuaiuvv.j..-. članov PAZ očistilo najbolj po- I Krškem in okolici smo porocau škodovana poslopja. 18. in 19. & vpa^šfnismo prejeli poročil. Republiški zbor je sprejel 7 zakonov, ki utrjujejo načelu družbenega upravljanja Republiški zbor je v torek razprav, ne ie med komunisti, na dnevni red kot glavno vpra-temveč med ljudstvom sploh pa Sanje poročilo in razprava o je v zadnjem času prinesel HI. sprovajanju v ziv jen e nnjo višjih šol. Ob sprejetju zakona o lovu. se je razvila ž;vjhos današnjih predpoldanskih se Je razvila žtir|hn a razprava ’ ' ... „ o škodi, kj m povzroča --čhar- urah posebna podkomisija ure- poljski rotic 'i-v-Teri dila besedilo materialov, o ka- j ^otianci ™ terih so se doslej menili Pri- i7»<~» v s-/1 ;»mvve ko je od III. kongresa ZKS že preteklo šest tednov in. lto so se že pokazale izkušnje, v nekaterih organizacijah pa tudi konferenci, 'žilo je postavljeno ' bodnja seja bo danes popoldne. (Nadaljevanje na drug! stran ) KULTURNI PREGLED im!l!inH!!IIIH!ninn!IIII!ni™!n!inffllllimillinilira!lill!lllllE»imill!l*l!ll!llllfflni!lll!lllll!!IIinil«!lll!lllll!l*lllllll!!!!n!IIIEB!l!IIII!IIIIE!i!i!IIHIII!ill!l!llilllllHlll1i!l!!lll!!ll. Uprizoritev šaloigre „Voda Preteklo nedeljo so domači igralci pod vodstvom tov. Jerina Marjana uprizorili kmečko šaloigro »Voda«, ki jo je spisat Joža Vombergar in ki zajema snov iz dobe prejšnje Jugoslavije. Dejanje se vrši v neki gorenjski vasi. Igra naših domačih igralcev je bila vseskozi na višku. Dobro obvladanje vlog in opiljen odrski jezik še prav posebno odlikujejo izvedbo. Težko bi bilo po kvaliteti izvedbe opredeljevati posamezne igralce, ki so imeli posrečeno izbrane vloge in katere so tudi prav karakterno podali. Če pa presojamo igro z vidika diletantskega odra, moramo vendar prisoditi igro občinskega tajnika Jaka Jakopiča med nadpovprečne in bi tov. Franca Zorenča s pridom uporabilo tudi poklicno gledališče. Ogromna vloga je zahtevala vztrajnega dela in vaje, ob igralčevih okolnostih saj je igralec preprost kmečki r Bistrici 06 Sotli llll!l!lllllll!llllll!llllll!lll!llll!IIIIII!lllll!l!l!l!lf!!!ll!llllll!l!l!l!ll!lll delavec) pa še več požrtvovalnosti. Občinski tajnik Jakopič je izpadel prav značilno za tisto dobo, ko je tajnik igral med ljudstvom sicer vidnejšo vlogo, v resnici pa je bil le slepo orodje gospoda župana. Tov. Zorenč je vlogo in lik tajnika obdržal ves čas igre na isti višini, kar ob napornosti same vloge pač ni bilo lahko. Za svoj trud je bil z viharnim aplavzom bogato nagrajen. Vlogo župana Rebrnika je podal mladi igralec tov. Černelč, kateremu pomaga do efekta prav posebno njegov prijeten organ. Vživetje v vlogo je bilo doseženo in igra v celoti posrečena. Prav dobro je bila podana županova samo-pašna nadutost, ki se ob nastalih intrigah spremeni v malodušje, ki dopušča, da preda v 22. gulilo bo vseslovenska proslava Dneva vstaje v Beli krojim To ne bo samo belokranjska, temveč slovenska proslava Dneva vstaje. Bližnja zgodovina slovenskega naroda je tako tesno povezana z Belo krajino — zibelko partizanstva, da ni mogoče pozabati na vse tisto, kar nam je ta košček slo ven. ske zemlje dal. Bela krajina je en sam -spomenik, ki je ovekoveči! bližnjo zgodovino slovenskega naroda. Na tem siromašnem delu naše domovine je bilo naše prvo osvobojeno ozemlje — oaza sredi podjarmljene Evrope, ki je ječala pod faši-stičim škornjem. V Črnomlju je bilo prvo zasedanje SNOS, kjer so bili sprejet; pomembni sklepi. V raznih krajih Bele krajine so delovale civilne in vojaške zdravstvene ustanove, Denarni zavod Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Oddelek za zaščito naroda, Centralm komite ZKS, studio Radia OF itd. Na Suhorju je bil leta 1944 prvi zbor slovenskih pravnikov. Skoraj v vseh krajih Bele krajine so v času narodnoosvobodilne borbe deloval; ljudski odbori — zametki današnje ljudske oblasti. To pa še zdaleč n; vse. kar dela Belo krajino zgodovinsko pomembno. 7 dni oo seelii (Nadaljevanje s prve strani) v roke ta primer in nastopil proti zunanjim napadalcem, so se v kratkih dveh dneh izvršile globoke spremembe. Guatemal-ska armada se, sodeč po skopih poročilih, ni mogla dovolj močno upirati najetim vojakom ameriške družbe za izvoz sadja »United Fruit«, Predsednik Ar-benz je odstopil in prepustil svoj položaj generalu Diazu. Tega pa je strmoglavila tako imenovana vojaška jun ta treh ljudi na čelu s polkovnikom Monzonom. Ta se je po posre- y zadnjem času de]a na eIek. dovanju predsednika države San trifikacijiJ podežeija dobro na-Salvadorja - pr. čemer spet m predujejo. Na Gor;J že sveti luč, manjkal ameriški veleposlanik! prav tako so začeli z elektrifi-domenil z voditeljem napa- kacijo v Zabukovju. Luč bodo dalcev polkovnikom Arbasom o kmalu imeli v Stranjah in v premirju. j Gornjem Leskovcu in tudi še po V času, ko to poročamo, do nekaterih drugih vaseh, kakega širšega sporazuma ni Nimam namena naštevati teh prišlo, toda že prvi ukrep; vo- del in pomena elektrifikacije, jaške junte kažejo, da želi ustre- ker smo o tem vprašanju že preči finančnim mogotcem okrog cej pisali. Hotel bi navesti nekaj »United Fruita«: razpustila je j starih, vendar vedno se ponav- skupščino, ki je pod predsedni- j Ijajočih trenutkov, ki ovirajo kom Arbenzom izglasovala več I uspešno delo po nekaterih va-naprednih zakonov in reform, , seh. ustavila izvajanje agrarne re- j Predvsem bj hotel poudariti, forme ter se lotila naprednih j da ljudje ne razumejo pojma elementov v deželi. Zato ni čud- | dotacije okrajnega ljudskega od-no, če se je okrog 400 pomemb- ' bora (to se pravi celotne naše nejših osebnosti prejšnjega re- , družbe), s katero naj bi se elek-žima zateklo v mehiško velepo- j trifikacija podeželja hitreje iz-slaništvo v pričakovanju, da bo I vedla. Dotacija ni namenjena za od tod lahko zapustilo deželo delitev. Ponekod (Račja vas, Guatemalska agresija bo osta- ®oršt' Gornji Leskovec) mislijo . i v ui,da si bodo interesenti dotacijo la pa naj se konca kakor hoče, ; razdeln. Nekako (ako.le; kot primer kako velesile intere- Interesent prispeva bodisi s sp male ^države žrtvujejo oseb- I posojilom (ki ga najame) ali s interesom lastnimi sredstvi 20.000 dinarjev. Mnogo let bo minilo, preden bodo popisane vse strani zgodovine s.ovenskega naroda, ki so namenjene Bel; krajini. 22. julija bomo tja pohiteli tudi mi, da se oddolžimo tej siromašni zemlji in hrabremu ljudstvu, ki je dajalo gostoljubje tudi marsikateremu spodnjeposavskemu partizanu- 21. in 22. julija bo vsa Bela krajina ena sama proslava. Kamorkoli nas bo zaneslo — v vas ali mesto — povsod bedo prireditve, zborovanja in manifestacije. Na partizanskem letališču na Krasincu bo velik letalski miting s šolskimi, športnimi in vojnimi letali. V Metliki bodo odkrili spomenik, posvečen odhodu 14. divizije na Štajersko. Nešteto sp>ome-nikov, posvečenih raznim pomembnim dogodkom, pa bo odkritih tud-; v ostalih krajih Bele krajine. V Črnomlju bo 22. julija v proslavo 10-letnice SNOS slavnostna seja ljudske -skupščine. Sklep o tem je bil sprejet na njeni zadnji sej: v Ljubljani. Prebivale; krškega okraja! Ne_ pozabite, da je tudi naš* dolžnost obiskati partizansko Belo krajino. Tja bomo šli z vlakom ali motornimi vozili, bivšj borci in rezervni oficirji z Dolenjske pa -se bodo morda odločili za partizanske patrulje. Delovni kolektivi! Prav gotovo sje že razpravljal; o izletu v kakšen kraj naše lepe domovine? Odločite -se za 22. julij za Belo krajino, ki ni samo lepa po naravi, ampak je tudi pomembna po svoji slavni preteklosti in po dobrih ljudeh, ki živijo v belokranjskih vasicah in trgih Razmere v gostinskih obratih v Krškem so nemogoče kritičnem trenutku celo župansko oblast revnemu tajniku, ki naj rešuje, kar se rešiti da. Tov. Černelč bi utegnil z vztrajnim odrskim udejstvovanjem doseči prav lep uspeh. Amerikanec-domačin tov. Stanko Kralj je po odrskem udejstvovanju naš naj starejši igralec, kateremu je vloga elegantnega gospodiča bila pač salonska vloga, ki rutiniranemu igralcu ni delala težav. Njegova igra je bila učinkovita, neprisiljena in likovno dovršena. Isto velja za vdovo Hribarico, ki jo je igrala tov. Jerinova z vso pristnostjo bo gatejše kmečke vdove, ki ener gično vodi gospodarstvo in odloča tudi v ljubavnih zadevah lastnega sina. Poraz v osebnih interesih jo vodi celo do tega. da se udejstvuje v javnem življenju in zrevoltira bajtarje, katere vodi v boju proti županu in vaškim mogotcem. V Zoren-čevi Nežki, ki je podala vlogo matere županje, pa smo odkrili velik talent za igro te vrste vlog. Županova hčerka in nečakinja — Zorenčeva in černel- i,"'V" lepo prikazali kaj takega, ko pa doma vsak Dobro leto je že od tega, ko smo pričeli upat; na to, da se bodo razmere v gostinski mreži v Krškem le nekako uredile. Nismo pričakovali velikanskih, izprememb, toda na tako majhen napredek pa le nismo bili pripravljeni. Tega napredka namreč sploh ni, skoro bi lahko govorili o nazadovanju. Oglejmo si nekaj takih sličic, ki potrjujejo to trditev. Gostilna Murko (pravzaprav gostišče KZ Krško) nikakor ne zasluži imena gostilna. Ne bi govoril o pijači in njen j kvaliteti, dalje časa b; se zadržal ob preskrbi z. jedili. To. da je v tej gostilni jedilni list enak voznemu redu, je že splošno znano. Velik dogodek je že, če se enkrat kuharica toliko zmoti, da namesto ustaljene jedi pripravi kaj drugega. Celo vlaki imajo večkrat zamude, kakor Pa je taka pomota običajna v tej gostilni. Če vprašaš za vzroke, t; jih hitro obrazlože: pri nas je prehodna gostilna. Prehodni gostje pa najraje pojedo kako »pratico«, govedino ali čeva — sta prav dobri kmečki dekleti, katerih ena je sicer nekoliko izbirčne j-ša od druge, obe pa dosežeta svoj namen. Če se povrnemo k moškim vlogam, moramo izreči priznanje tov. Kunstu v vlogi poštarja, katerega je s svojo talentirani komiko podal nadvse posrečeno. Kot partner občinskega tajnika dviga v igri prijeten humor. Svoje igralske sposobnosti, ki smo jih že često imeli priložnost opazovati pri tov. Kramarju, je le-ta ponovno dokazal v vlogi bogatega ih nadutega Kneja, neizprosnega županovega konkurenta. Njegovo nasprotje, bogat in stis- njen kmet Primožck, je prav ne morete dobiti-« tako ena izmed vidnih karakternih vlog, ki jo je dobro izvedel tov. Mirko Zorenč. Iz vrst starih igralcev pa omenimo še tov. Čižmeka, ki je dominiral s svojim prirojenim humorjem. Skupino bajtarjev je uspešno vodil tov. Boštjančič v vlogi Šimna. Ne bo prav nič pretirano, če damo vsemu igralskem kolektivu, vštevši vse mlade igralce, ki so .stali prvič na odrskih deskah, vse priznanje in s tem dan nimajo tako imenitnih stvari. To bi morda držalo, toda kaj pravijo abonentje ob taki in tako vneti skrbi za prehodne goste? V tej gostilni lahko po večini dobiš kosilo le, če naročiš kompletno kosilo, Bil sem priča naslednjega primera: Ženici, doma s podeželja precej v letih: »Ali bi lahko dobil; juho?« . Natakarica: »Bom vprašala gospo v kuhinji«. Glas iz kuhinje: »Lahko, če naročite celo kosilo.* Natakarica: »Morate naročiti kompletno kosilo, same juhe Dva slučajna gosta-abonenta: »Prinesite nama kosili brez juhe«. Natakarica: »Bom«. Kaj pomeni to? Če bi že bilo v kuhinji tako natančno preračunano koliko juh in ostale prikuhe imajo, b; vendar lahko dobili ženic; juhi in to tisti; ki sta jo odpovedala abo-nenta. Ustvarimo Si sodbo sami. Da ne govorimo o inventarju. Mize so take. kakor da bi pre- pobudo za nadaljnje vneto odr- stale nešteto potresov in viško udejstvovanje. Sicer je pa harjev. Posoda izvira iz nek-največje priznanje dalo občin- da njih »dobrih časov«. Pa ven-stvo samo. -r dar je gostilna rentabilna, tako vsaj pravijo. Kam gre dobiček? V blagajno KZ. Zakaj KZ ne po-skrbi za izboljšanje tega lokala? Ali sploh kaj misli na naloge gostilne ali misli le na spravljanje dobička? Ali se vpraša, kakšen je odnos do gostov? Vsaj to b; uprava KZ morala, ker vse prigovarjanje in celo jamranje Pepčka ne zaleže ničesar. Za hrano je v Krškem sploh težko. Imamo sicer restavracijo, toda ne mislimo, da je to res restavracija. Samo napis ima tak- V restavracijah bi se morala nuditi topla jedila. Tega v Krškem ni. Saj tudi ni mogoče. Poglejmo stvar od blizu. V restavraciji streže samo en uslužbenec ali uslužbenka. Kako naj ta kuha in streže obenem? To je nemogoče. Če gost naroči kavo, čakajo ostal; gostje do 15 minut, da sc kava skuha, nato šele lahko pride uslužbenec do ostalih gostov in jih vpraša, kaj žele. Mnogokrat se zgodi, da gostje medtem jaobegnejo iz lokala. Potem rentabilnosti res ne more biti. Skoda stroškov, ki so jih imeli s slikanjem lepo zveneče besede »Restavracija«, ko pa je ostalo vse pri starem. I No, še en prenos dialoga v tej restavraciji: Ob 20. ur; zvečer. Gost: »Ali b; lahko dobil kaj večerje?« Natakarica (pogleda v zrak in ji je zelo nerodno): »Nekaj | golaža je še ostalo od dopoldne, pa žal nimamo kruha- Ali bi samega brez kruha?« Gost: »Sramota! Ali je kaj takega sploh mogoče v restavraciji?« Uslužbenec pride in mu je še bolj nerodno: »Nisva midva kriva. Prav sedaj sem prišel, da zamenjam tovarišico. Prav zares ne morem streč,- jn kuhati sam, saj razumete.« Gost: (sklone glavo in si misli: »Prav imaš, fant. Tudi če b; za restavracijo kuhati znal, res ne bi zmogel ...« Ustvarimo s; sodbo sami- Nekdanja gostilna Komočar za večerjo sploh ne kuha. Kdo ve, kaj je vzrok? Morda jim je nrenar-omo. Prav mogoč" to to, saj plača ni odvisna od tega, če sc jx>streže gostom Z večerjo. Predaleč bj prišel, če bi vse opisal 'Toda enkrat pa je že Vtisi z letne občinske konference LM1 v Brežicah Strnjene vrste mladincev in Harlander izraža v »Apelu na mladink, okrašena dvorana mladino« željo, da naj bo ta Prosvetnega doma, na licih konferenca dogovor borbene mladine razigranost in rado- mladine o njenih bodočih na-znatost. Začetek konference: togah. Poudarja, da je nuadi-slavnostni otvoritvi slede poro- na tudi danes revolucionarna San Kastevc in predsednik ZK Kerin. Šestnajst mladink na račun religije demonstrativno zapusti dvorano. Po dolgotrajnem vzklikanju se delo konference čila predsednikov posameznih m za socializem in da je glavni nadaljuje. V program bodočega osnovnih mladinskih organiza- smoter sovražnika, vzeti mladini cij o d-osedanjem delu mladine, to revolucionarnost, zanesti V dvorani je vse tiho. Sliši se med njo željo po lahkotnem le glas posameznih govornikov, življenju in jo moralno raz-Predsedniki v svojih poročilih krojiti. Zavedati se moramo, osvetljujejo delo mladine z do- prav; dalje, da je socialistično -nc bre in slabe strani. In še enkrat: elektrifikacija demokracijo mogoče ustvariti samo z borbo, ki jo pa lahko izbojujejo samo zavestne, socialistične moči. Imeti moramo dela se sprejmejo mnogi sklepi ih kot zadnji, da se morajo vsi sprejeti sklepi z vso doslednostjo izvajati. Najboljše mladince po predhodni seji MK pohvali predsednik MK. Sekretar MK prečita mladince, ki na; bi naslednji dan odšli na mladinski festival v Koper. Prostora je samo za 45 oseb, čas, da temu naredimo konec-In to energično, brez usmiljenja. Če je taka postrežba in tako stanje nastalo po krivdi uslužbencev, je treba uslužbence zamenjati s takimi, ki bodo razumeli svojo nalogo. In to brez pomišljanja, kaj je kdo. Razmisliti bi kazalo morda celo o tem, če se ne bj ustanovila posebna menza, čeprav privatna. Vem, da to ni najboljša rešitev in da ni v skladu z našo perspektivo, toda skrajni čas je, da bi se ob tako ustvarjeni konkurenc; (kolikor z zamenjavo kadrov v krškem gostinstvu le nc bj ničesar dosegli) enkrat le zaživeli ubogi krški abonenti. Da jm krško gostinstvo kot celota ne bo delalo sramote našemu gospodarstvu. je pa že skrajn; čas. Občni zbor Vinarske zadruge v Kostanjevci V nedeljo, dne 27. juntia t. L, se je vršil občni zbor Vinars’e zadruge v Kostanjevici, ki se ga je udeležilo okrog 230 zadružnikov iz Kostanjevico, Podbočja, Rake in Leskovca. Občnemu zboru so prisostvovali tudi trije zastopniki JLA in tajnik OZŽ tov. Pečnik, Poročilo o delu Vinarske zadruge je podal tov. Likar. Za nadzorni odbor je tov. Kavčič objektivno nakazal dobre in slabe strani dela Vinarske zadruge. Tajnik OZZ tov. Pečnik je govoril o pomenu in vlogi zadružništva, o precej Visoki zavesti zadružnikov, ki se je pokazala v veliki udeležbi zadružnikov na občnem zboru itd. Ko je govoril o novoizišli uredbi o kmetijskih zadrugah, ki zagotavlja upravljanje zadružnih podjetij in obratov po delovnih kolektivih, je poudaril, da sc vedno bolj kaže potreba po novih oblikah dela KZ, pospeševalnih odsekov in trgovskih odsekov pri KZ. vinarskih zadrug itd. Poslovanje vseh zadružnih podjetij in obratov se bo moralo čimprej vskladiti z obstoječimi predpisi. Tov. Pečnik je na koncu nakazal razvojno pot splošnih kmetijskih zadrug. Opozoril ie zadružnike, da nenehni družbeni razvoj zahteva vedno nove in boljše oblike dela. Republiški zbor je sprejel 7 zakonov (Nadaljevanje s prve strani) zaščiti, medtem ko je večina poslancev zagovarjala kulturni odnos do našega prirodne-ga bogastva. Dr. Marijan Brecelj pa je opozoril na zaščito pred škodo, ki jo zajec povzroči, kakor jo omogočata člena 7. in 9 zakona o lovu. ki pooblaščata državnega sekretarja za gospodarstvo in tudi ljudske odbore, da sc v sporazumu z Lovsko zvezo zniža tudi število zaščitene divjadi, če to terjajo utemeljeni razlogi. Ti dve pomembni dolčili sta zelo važni tudi za tiste predele našega okraja, kjer urejamo plantaže sadnih drevesc. V zakonu o omejitvah predelave lesa iglavcev je važno določilo, ki predpisuje, da premer hlodovine iglavcev za žage ne sme biti manjši od 20 centimetrov- borce — borbeno mladino, ki radi bi šli vsi. Izbrani so najboljši. Konferenca je zaključena. Vtis, ki sem ga dobil na konferenc; o samem delu brežiške mladine, je, da je ta mladina pripravljen« delati, da se ta mladina zaveda, da je njena se socializma. nim interesom ozr. onih. ki lahko s svojim bogastvom vplivajo na njih vlade. Ameriška diplomacija je s to potezo dobila črno piko posebno med južnoameriškim javnim mnenjem, ki je po mnogih organizacijah podprlo zakonito Ar-benzovo vlado takoj po vdoru tujih plačancev. Ob koncu naj še omenimo, da se POGAJANJA med jugoslovanskimi, grškimi in turškimi predstavniki o vskladitvi načrtov za trojno vojaško zvezo bližajo uspešnemu koncu. To je interesent, ki je gospodarsko slabo stoječ. Močnejši interesent prispeva (posojilo ali lastna sredstva) 60.000 dinarjev, Tako je tudi prav, gospodarsko močnejši ljudje naj prispevajo več. No, ko pa pride pogovor do dotacije, si predstavljajo takole: dal sem 60.000 dinarjev, zato mi pripada tudi 60.000 dinarjev od tiste dotacije. Kam bi privedlo tako tolmačenje? To bi pomenilo, da naj močnejši kmet- kdor tukaj nagaja je dobe toliko dotacije, da bi se in sodržavljanom, jim večje breme za elektrifika- Predsednik MK ve, za kaj se bori, Iti ve, proti cijo sploh nič ne poznalo. Revež komu se je treba danes boriti, pa naj bo vedno revež Dalje ugotavlja, da je se vedno Dotacija ne pomeni" nobene 80 odstotkov mladincev in mla-delitve, to je treba razumeti. mnk lzven osnovnih mladin. Dotacije za interesente, takrat skih .orgairzacij, da v Krški ko se pogovarjajo o delitvi stro- vas' in Čatežu te še"vedno ne „„ JS, škov sploh ni. Dotacija pomeni postoto- Ne smete misliti, da naloga biti med tistimi, ki zmanjšanje stroškov in ta prav ®0 o° socializem razvijal sam bore za izgraditev socializ nič ne more vplivati na delitev od sebe. M; moramo odstraniti stroškov, ki ostanejo po odbitku najrazličnejše tuje vplive, ki dotacije socialistične družbe. delujejo na našo mladino, mi Tega predvsem ne razumejo moramo, to naj bo naše delo, v Gornjem Leskovcu, kjer so ne- mladin; pokazati pot, Iti gre kateri prenapeteži in nerazgle- vedno samo naprej, povedati dani ljudje celo izzvali pretep ji. da je tudi ona potrebna za zaradi tega. Interesenti Zemljak, nadaljnji razvoj socializma. Prosenik in Štraus iz Gornjega Naj ve mladina, da je naš čas Leskovca, pa so šli celo tako podoben vlaku, ki pozna svojo daleč, da pregovarjajo ostale, pot, k; gre vedno samo naprej, naj ne sodelujejo pri nadaljnjih naprej z večjim elanom kot naporih za elektrifikacijo tega kdajkoli doslej, naj ve, da kdor predela. Za elektrifikacijo celega pravočasno ne vstopi, zamudi predela je potrebno še nekaj denarja. Tega je treba zbrati. Ti trije možaki (ki so, mimogrede povedano, na sestanku Izzvali pretep) pa pridigujejo takole: »Ničesar ne dajmo, država nam bo še rada napeljala.« O takt jalov; modrosti res ni treba veliko razmišljati. Državljani pa sc dobro zavedajo, da je tako modrovanje nespametno in naravnost — škodljivo. Mislim pa, da je treba še enkrat ponoviti: več ko bo razumevanja, več bo sodelovanja, prej bo po naših najbolj zakotnih vaseh zasvetila električna luč, prej bodo zabrneli motorji, prej si bomo gospodarsko in kulturno opomogli. Kdor tega ne razume, nagaja sebi Ga. Roosevelt ne bo obiskala SZ New York, 2. jul. (AFP). Ga. Eleonora Roosevelt ne bo obiskala Sovjetske zveze, ker tamkajšnje oblasti niso dovolile vstopne vize nekemu novinarju in tolmaču, k; bi jo spremljala na njen; poti. Zosebm kmet*® bodo dobivali kredite in ostane zadaj in naj ve, da kdor se mu zoperstavi, tega neizprosno pregazi m uniči. M; se moramo, pravi dalje, danes razgovarjati, kako bomo pritegnili mladino, da ne zamudi, kajti čas-vlak pelje dalje z nezmanjšano hitrostjo Konferenci prisostvujejo tudi predstavniki vseh množičnih organizacij, javni in kulturni delavci. Predsednik OK tov. Stanc Kranjc načenja probleme, ki se pojavljajo pri mladini ter v njihovem delu. Načelnik doma .TLA tov. Besednjak v svojem referatu obravnava vprašanje religije, katere posledica je klerikalna zahrbtnost. neodkritosrčnost in pomanjkanje smelosti. Ist; pro- Zvezrp izvrš. svet je odobril kmetom, registriranim ribičem, članom. kmetijskih in ribiških zadrug, da lahko pod določenimi pogoj; dobivajo od Nar. banke in kmetijskih zadrug kredite. Odobreni kredit je treba potrošit; za nakup reprodukcijskega gradiva (umetnih gnojil, semen, pogonskih snovi itd-), gradbenih potrebščin in potresnega blaga (razen živil), vrniti pa. v enem letu, dalje za nakup štedilnikov, radioapara-tov in pohištva (takšne kredite je treba vrniti v treh letih) ter za nakup kmetijskih strojev in orodja, opreme za umetno namakanje in kmetijskega ter drugega orodja (te kredite je treba vrniti v petih letih). V petih letih je treba vrniti tud; kredite, ki jih dobe zasebni kmetje za ureditev sadovnjakov, vinogradov ter hmeljni-kov in za nakup vprežne in plemenske živine. Narodna banka lahko daje kredite kmetom neposredno ali preko kmetijskih zadrug. Investicijske kredite tov. Dušan blem obravnava tudi tov. Du- 1 lahko daje samo Narodna ban- ka, in sicer s posredovanjem kmetijskih zadrug. Višina kredita se določi po kmetovem letnem dohodku, ki je podlaga za odmero davkov. Za določanje višine kreditov so vzeli različne odstotke po rokih odplačila; za kredit z enoletnim odplačilom 20 odst., za kredit z dvema letoma 30 odst., za kredit s petimi leti odplačila pa 35 odst. osnove za odmero davkov. Prosilci, ki imajo 200 tisoč din dohodkov, lahko n. pr. dobe od 40.000- 100-000 din. kar je odvisno od roka odplačila. Znesek kredita po tem odloku Zveznega izvršnega sveta pa je mogoče znižati za znesek pro-silčevih dolgov, nastalih na kafer; kol; podlagi. Preden kmetje zaprosijo za kredit, morajo poravnati zaostale davke, preden pa ga začno uporabljati, morajo položiti upniku v gotovini 10—20 od-st. odobrenega kredita. Višino te vsote določi upnik po prosilčevi kreditni sposobnosti. Koristniki kradita bodo plačevali 6 odst. letne obresti. Štev. 53 ŽIVEL 3. JULIJ - DAN RUDARJEV! Settovški rudaril bodo dostojno proslavili svoj praznik delovni uspehi, uspele akcije in delavska solidarnost v neštetih primerih dokaz velike socialistične zavesti rudarjev, rezultat socialistične preobrazbe našega delovnega človeka sploh. V vsem tem pa šenov-Mkj rudarji skupaj % ostalimi rudarj; domovine velikokrat prednjačijo. Dasiravno so dan za dnevom izpostavljeni življenjskim nevarnostim pod zemljo, pod najtežjimi pogoji dela, v borbi z elementarnimi nepriiikami. vodo. plini in dru- Senovškj rudarji bodo sfcu-p . 7. ostalimi rudarj; naše do-n'.A' vne slovesno praznovali. Uidi letošnji 3. julij — dan rudarjev. Ta, za rudarj; zgodovinsko pomemben dan in tradicionalen rudarski praznik se smatra v vseh rudarskih podjetjih kot. dela prost in plačan dan. Letošnji 3. julij nameravajo na Sinovem proslavit; z v ta namen pripravljeno svečanostjo. ki se bo vršila pred upravnim poslopjem rudnika. Sve. čanost se bo pričela s slavnostnim govorom o pomenu rudarskega praznika, Pr$ slovesno* lx> sodelovala tudi rudarska godba na pihala z izbranim sporedom. Po konče-nem oficialnem sporedu bo ljudsko rajanje, za kar bodo poskrbel; domač; gasilci, ki bodo uredili veselični prostor. Mnogi rudarji, posebno mlajši bodo izkoristili ta in nasled. nji dan, ki pade na nedeljo, ter pohiteli v planine, ter tako na svežem planinskem zraku, v prijetnem razvedrilu preživeli svoj delovni praznik. Drugi bodo spet svoj praznik preživeli v rodbinskem krogu ali pa se s krajšimi izleti v okolico razvedril-; po težkem delu- Tako bodo našj rudarji v prisrčnem razpoloženju prebil, svoj dan ter se moralno podkrepili za bodoče, še večje delovne uspehe. Ko se na ta dan spominjamo i član sindikata udeleži. n«$ih rudarjev, moramo tudfi I Celodnevna oskrba v sindi-nehote ugotoviti, da so mnogi i kalnem rudarskem domu je v Besi rudariev — praznik, ki go b,ždo tudi v Krmeiiu proslavili gšm, so naši rudarji ohranili primemo socialistično zavest, s katero sc odlikujejo in katere krona so njihovi doseženi delovni uspehi. Na njihov praznik — 3. julij — se bodo naših rudarjev spominjali tudi ostali delovni ljudje domovine, v duhu jim čestitajoč k temu prazniku, z že. Ijo, da ga čim lepše proslave ter da tudi v bodoče žanjejo svoje delovne uspehe in uspehe v daljnji graditvi naše socialistične domovine. K. Letovanfe radar'ev na Bledu Senovški rudarji bodo skupaj z ostalimi rudarji Zasavja odhajali v izmenah na sedemdnevni dopust na Bled, kjer je v ta namen pripravljena posebna vila. To ugodnost rudarjem je pripravil republiški odbor sindikata rudarjev Slovenije s smotrom, da cim več rudarjev in njihovih druž. članov izkoristi krajši dopust v osrčju Gorenjske, v romantičnem blejskem kotičku. Tudi sindikalna podružnica radarjev na Senovem je že pričela s pošiljanjem svojih članov na letovanje, a s svojim sklepom, da se vsakega člana tudi finančno podpre s primernim zneskom, je odprla široko možnost, da se sedemdnevnega počitka na Bledu lahko res vsak Kot v ostalih rudnikih bodo tudi v Krmelju kar najlepše proslavili svoj praznik. Danes dopoldne bo v Domu »Svobode« proslava, ki se je bodo udeležili radarji in številni, gostje. O pomenil in zgodovini tega velikega praznika radarjev bo govoril direktor rudnika tov. Hegler. Po proslavi bo zabava. Več o tem, kako so krmeljski radarji proslavili svoj praznik, bomo poročali v prihodnji številki. odnosu na penzione na Bledu in tudi drugod minimalna, saj stane 370 dinarjev na dan, a sedemdnevno znaša 2.590 dinarjev. Ce od tega zneska odštejemo sindikalno podporo, ki jo daje rudarjem njihova podružnica v znesku 2.000 din, potem vidimo, da je skušal sindikat ugoditi rudarjem, kolikor je to pač bilo mogoče, z željo, da »e naši rudarji s to izredno priložnostjo, namenjene izrecno njim, tudi v največjem številu koristijo. Sindikalni dom radarjev na Bledu za sedaj lahko sprejme približno do 30 gostov, a sčasoma, ko bodo razmere v domu še bolj urejene, se bo to število lahko tudi povečalo. Senovška podružnica sindikata bo tedensko pošiljala štiri osebe na ta oddih. Člani sindikata lahko peljejo s seboj tudi svoje člane družine, za katere pa seveda plačajo celi znesek dnevne oskrbe, d očim otrokom do 10 let starosti pripada 50% popust. Tako je omogočeno, da tudi svojci rudarjev odhajajo na dopust na Gorenjsko. Dom stoji v neposredni bližini jezera, s prekrasnim razgledom nanj in na vso okolico. V bližini so razna kopališča, ki so te dni, z nastopanjem vročine, vsak dan polna domačih to tujih kopalcev Tudi sama oko-.... !£>ri . . ■ r.-h' Že dosedanje številne prijave za mesec julij in avgust dokazujejo, da bodo rudarji Senovega v čim večjem številu izkoristili svoje dopuste v sindikalnem domu radarjev na Bledu, saj je to njihov sindikalni dom, kjer bodo v prijetnem razpoloženju prebili kratek odmor, ter se tako še bolj pripravili na svoje bodoče delovne uspehe. -K. Tudi rudaril pMuieio razvedrila In odd ha v oiaumah Tem in mnogim drugim čestitamo k prazniku lica Bleda nudi gostu izredno priložnost, da se naužije prirodnih lepot, kot so Bohinjsko jezero, izvir Savice, lepote Vintgarja, itd. Gostu, kj bi si želel planin, pa so dostopni izleti do bližnjih vršacev v Karavankah in Julijskih Alpah. Gostje, ki so se vrnili iz dosedanjih sedemdnevnih izmen ne morejo prehvaliti odlične hrane, dobre postrežbe in lepote, ki so *s jih naužili — to pa je tudi najboljša agitacija za one, ki so se namenili, da bodo dopust preživeli na Bledu. NA SENOVEM SO USTANOV ILI PLANINSKO DRUŠTVO drugje. 2e dejstvo, da jamski delavci potrebujejo razmeroma več razvedrila in oddiha v pla- SenovšM planinci, M do sedaj še niso imeli lastnega planiškega društva, so že od osvobojen ja sem razmišljali o oživljenju planinstva v tem rudarskem kraju. Mnogo domačinov se je med tem časom vključilo v druga planinska društva, predvsem v Krško, ker za ustanovitev svojega društva ni bilo dovolj pripravljenosti. Pred kratkim pa so se le odločili. Pobudo za to so dali predvsem mlajši ljudje, a glavni iniciator je bil predvojni planinec tov. Salmič. Ustanovni občni zbor Planinskega društva Senovo je pokazal, da bo za to društvo v revirju dovolj razumevanja, saj je tudi potreba za oživljanje planinstva večja kot kjer koli 4 \ t 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 J 4 » 4 4 * \ 4 $ • 4 Delavski sve! krmeljskega rudnika je zaseda! Pred dnevi je zasedal Delav- niso še izčrpane vse možnosti. ^Delavski svet upravni odhor ter ravnateljstvo ru trnka Senovo kakor tudi sindikalna podružnica oSanski komite ZK ter ohčmski od&or SZDL iskreno čestitajo vsem zenovskim rudarjem kn ifiovemu prazniku—Dnevu ru I ar jev — in jim tudi v prifiodme že e mnogo sreče in uspefiov pri njifio-vem ustvarjalnem delu, ki go vlagajo za napredek na* e socialistične domovine, Enako žele in čestita jo tudi ostalim rudarskim kolektivom Slovenje. skl svet rudnika Krmelj. Razpravljal je o perečih problemih podjetja, med drugim tudi o vzrokih padca proizvodnje v f zadnjih mesecih. Razprava je f bila zelo živahna. Rudar,ii-člani ,# delavskega sveta, ki so prišli f na sejo iz jame. so govorili, o j raznih pomanjkljivostih, ki jih f bo treba čimprej odpraviti. Ne-4 kateri so tudi predlagali, kako ji bi dvignili proizvodnjo. Med dragim so predlagali, da bi odkupili hišico. Iti stoji na prostoru, kjer leži pod zemljo približno 12.000 ton premoga. 4 Direktor rudnika tov. Hegler j) je podrobno seznanil člane de-4 lavskega sveta s težavami, s ka-4 terimi se bori podjetje. Pri tem ^ jim je tud« sam nasvetoval, f kako bi lahko dvignili nroiz-i vodnjo. Pozval je člane delav-t skega sveta naj se borijo za 4 čim večjo štednjo in za čim 4 večjo produktivnost vsakega t posameznika v rudniku. Kajti V rudniku je le nekaj dobrih številk, medtem ko ostale ne dajo od sebe tisto, kar bi lahko dale. Na seji so tudi razpravljali o naročilu, ki ga ima rudnik od Glavne direkcije železnic v Ljubljani ki ni v celoti realizirano. Sklenili so. da bodo dobre številke delale tudi v nedeljo, kar l>o omogočilo realizacijo naročila. Po končani seji so se rudarji — člani delavskega sveta — slikali pred Domom Svobode. Op. uredništva: Iz tehničnih razlogov smo priobčili v tej številki samo izseček iz obširnega članka o problemih krmeljskega rudnika ki bo objavljen v prihodnji številki našega Usta Skupaj s člankom bomo priobčili tudi sliko članov delavskega sveta. Hudnik nudi nskuoe uoto-ustanovlienemu Druživa prila-teljev mladine na Senovem * Poldrugo leto je od tega, kar je bilo na Senovem ustanovljeno DPM, ki se je danes že kar dobro uveljavilo pri ljudeh. Vanj stopajo resnični prijatelji mladine, predvsem pa starši šoloobveznih otrok. Društvo ee je pri svojem delovanju povezalo s šolo, s krajevnimi organizacijami in društvi, ki neposredno deloja z mladino, a ter je v prav dobrih odnosih z a občinskim ljudskim odborom in J rudnikom na Senovem. a Svoje naloge izpolnjuje tako, l da pomaga pionirski organizaciji i pri njenih kulturnih prireditvah 5 in organiziranju mladinskih pro-4 slav. Posebno skrb pa posveča i vzgoji mladine in staršem. V ta ^ namen prireja roditeljske sestan-4 ke s poljudnovzgojnlmi predava-4 nji in organizira vzgojiteljske 4 obiske na domovih staršev šol-4 ske mladine. Pomaga povsod, 4 kjer le more. Tako je po zaslugi oskrbelo specialni zdravniški pregled in ji nabavilo očala. Nadalje je DPM s posebno prizadevnostjo sodelovalo pn razmeščanju zdravstveno ogroženih otrok ter partizanskih sirot za počitniško kolonijo; saj je bilo po zaslugi društva sprejetih 46 Senovčanov v počitniško kolonijo Na zadnjem roditelj sitem sestanku se je na pobudo članstva organizirala akcija za po-plavljence, pr; kateri so člani uvideli potrebo, da pomagajo najrevnejšim z oblačili in obu tvijo. In so uspeli 2e pri ne. kaj družinah je bilo zbranih 54 dobro ohranjenih oblačil in 7 parov obutve, največ za otroke. Glede razdelitve darov se bo društvo povezalo s socialnim skrbstvom in občinskim odborom RK na Senovem. Vsem darovalcem, ki so pri * društva nekaj mladincev, ki so 1®J socialni akciji pokazal, pr i s L.« nrimomn Vilno razumevanje m čuteče t iskali službo, dobilo primerno ^nmur r,, f zaposlitev pri rudniku. Revni f deklici, ki ji je pretila nevarnost, da izgubi vid, je društvo srce, ee odbor DPM na Senovem najtopleje zahvaljuje- ninah, saj pretežni del časa prebijejo pod zemljo v slabem zraku, dokazuje, da bo društvo pritegnilo v svoje vrste čim več ljubiteljev planin ravno iz teh vrst, a predvsem rudarsko mladino. Po gornji ugotovitvi je ustanovitev Planinskega društva na Senovem treba vsekakor pozdraviti, a njihov trud v izvedbi začrtanih . nalog vsestransko podpreti. V novoustanovljeni odbor so pretežno vključen-; mlajši ljudje, ki Pa kažejo dovolj prizadevnosti, da bodo zares pričel; z intenzivnim delom, saj članstva tako po številu kot po pripravljenosti za sodelovanje imajo dovolj, a s potrebno agitacijo bodo v svoje vrste privabili še ostale rudarje in mladino. Z ustanovitvijo Planinskega društva pa je ponovno oživela tudi ideja za postavitev ^ planinske postojanke na Bohorju, ki je bila v Času okupacije uničena in ki je pred vojno privabljala mnogoštevilne ljubitelje planin ne le iz Slovenije, temveč tud: iz sosedne republike. predvsem iz Zagreba. Masiv Bohorja s svojimi privlačnimi točkami, kot so Javornik (1023 m, najvdšii vrh Bohorja), dalje Oslica (863 m) in drugi, nudi prijetne izletniške točke ? izhodiščne postaje Brestanica, k: je s Benovim zvezana z redno avtobusno progo Od Seuovega pa pride človek v pičlih dveh do treh urah na vrh bohorskih planin. Ne samo to. da je Bohor priljubljena izletna točka, temveč tudi njegov zgodovinski pomen in vloga, k: jo ie odigral Bohor v času NOB. Saj je v svojem okrilju čuval partizane in uničeval okupatorja, a planinsko zemlja Bahorja krije padle partizanske junake, ki so dali svoja mlada življenja za svobod«1 delovnega ljudstva. Tudi to bo v bodoče privabljalo staro in mlado, da se obude spomini nr tiste dni in da se mlak: Generaciji prikaže veličina NOB. Vse to, predvsem pa nudit senovškemu delovnemu človeku zavetišče v gorah, je privedlo Planinsko društvo na Senovem do načelnega sklepa, d« na Bohorju, na mestu, kjer k pred vojno stala lovska koč« postavi skromno, vendar zasilno zavetišče. Kaže. da bodo ta sklep tudi uresničili, saj pravijo, da so materialni pogor dokaj dobri. Predvsem gre tovariška zahvala starim senov-škim lovcem, lastnikom sedanjega zemljišča bivše koče na Bohorju, ki ®o tako velikodušno odstopili ta svet Planinskemu društvu Senovo, seveda pod pogojem, da se prične nekaj delati. Tudi z nasveti, a moral« tudi z delom, nravno da hod« pomagali, samo da se res prične Obstoječi temelj; star« noeorele koče bi deloma tud! prihranili nekai dela in materiala. tako da bi sam začetek res ne bil pretežek. Glede le«:: in postavitve žari In e barake, k’ bi v začetku služila za shrambo orodia in materiala na zasilno tud« ko* prenočišče se sedaj pogaia društvo z Gozdne unravo Brežice, ki bo verietno šla v vsakem pogledu a—,st,— na roko. Tatoo na še vedno upajo senovškj planinci da «n* s potrebno dotaoiio P’aninska zveza Slovenite le podore kar bi jim dalo se mnogo več *^- Odbor DPM Senovo guma pri začetnem delu. KMETIJSKI RAZGLEDI BiniiiURaRnni!ni!iiniiuunii!iiniiiniiiiiHiimniiiiniiinuui!uinnu!niBiiiii;!!innni!niH»i!ninniH!niHi!ninini!mi!mii]iinunin;iiiunn!iniinmininmiiiiummimini!fnninitni!ii!innininni!! Priznavanje semen v letu 1954 »Kakšno seme boš sejal, takšno boš žel,« je že star slovenski kmečki pregovor, ki dokazuje, da so že naši pradedje posvečali zelo veliko skrbi dobremu semenu, morda celo več kot pa nekateri naši današnji kmetovalci. če pa hočeš sejati dobro seme, ga je treba imeti! Vsak, ki ima slabo seme, si sam ne more priskrbeti boljšega, ker ne ve. kje je, kakšno je in ker je dobava dobrega semena vezana s stroški prevoza, ceno itd. Za zagotovitev zadostnih količin dobrega semena skrbijo organ; državne uprave- V okvira republike je imenovana republiška komisija za priznavanje semen, ki je za posamezna področja določila predsednike komisij in še enega člana kot zastopnika okraja. Tretjega člana določi kmetijska zadruga tistega teritorija, kjer komisi, ja posluje. Tretji član je torej na področju vsake KZ drugi. Ta strokovna komisija ima nalogo pregledati vse posevke pri gospodarstvih, ki so prejela lansko jesen ali letošnjo pomlad priznano seme I in II, in posevke pridelovalcev, ki so se pr; svoji KZ prijavili, da ima-io posevke sposobne za seme. Komisija mora postopati po predpisanih strokovnih principih, da se tako zagotovi kvaliteta priznanega semena. Le tako je mogoče za seme podati garancijo, prejemnik seme. na pa bo siguren v uspeh posevka. seveda če je tud; zemljo za posevke pravilno pripravil — pravilno gnojil. KOMISIJA ZA PRIZNAVANJE SEMEN NE PRINAŠA NESREČE! Medtem ko se po nekaterih okrajih (Gorenjska, Štajerska, Primorska) vesele prihoda komisije za priznavanje semen, se pri nas te komisije kmetje skoraj boje, kot da bi komisija prinašala nesrečo k hiši. Zaradi neutemeljenega strahu pred komisijo (ki izvira še iz časov odkupov) kmetje tudj svojih dostikrat prvovrstnih posevkov ne prijavljajo pr; kmetijski zadrug; za priznavanje Tako mnogo prvovrstnih semen ostane prikritih in neizkorišče. mh. Posledica je, da se dobro seme uporabi za prehrano, slabo pa se v velikih množinah seje. Tako v kmetijstvu res ne moremo napredovati Poleg kmetov samih tudj sami upravni odborj KZ in množične organizacije premalo storijo za popularizacijo preskrbe in raz-deljevanja dobrih semen pri članih KZ. Kmet, ki ima dober posevek naj brez strahu prijavi za pril znanje pr; svoji kmetijski zadrugi in to takoj, ker' je ko-misija za priznavanje pričela s svojim delom 30- junija in bo delala nepretrgoma do 10. ju-iija_ 1954. Priznano seme bo Plačano draže od 3 do 8 din Prt kilogramu. Pvavno dražje p.acilo priznanega semena je vzrok, da se kmetje na Gorenjskem itd. vesele prihoda komisije za priznavanje kvalitetnih semen, medtem ko naši kmetje, kot da bj višjo ceno zame tavali, kakor da ne rabijo denarja. KATERA SEMENA SE BODO priznala? Komisija za priznavanje bo pregledala in potrjevala (priznavala) tale semena: A. Ozimna žita. Tu zavzema prvo mesto pšenica kot kraljica zitanc. Poleg čistih sort pše. nic kot na primer prolfflk (bela i'asm ca), Ul (bela golica), ba-varska kraljica (rdeča golica) itfl., bomo priznavali še lepe posevke tako imenovane nem-»ke rži, kot so Losdorfska, Dregerjeva, Petlnis, to pa le še v oddaljenosti 300 m od drugega posevka rži. Od ječmena so zaželeni kot Werter in Pa-ragis ter domači 4- in 6-redni. B. Jara žita. Iskali bomo predvsem lep oves, k; ga vsako pomlad zelo primanjkuje, pa tudi dvoredni ječmen, če odgovarja šifri jare pšenice. C. Koruza. Skoraj vsako po. mlad primanjkuje dobre semenske koruze. Zarad; pomanjkanja koruze se uvaža iz drugih republik. To seme pa po navad; ne odgovarja, ker je slabše kot je naša koruza. Slovenc; smo namreč s smotrno odbiro pri kvaliteti koruze na boljšem kot južne republike, ki sicer pridelajo več koruze a slabše kvalitete. Zato se vedno bolj uveljavlja slovensko seme koruze in je nujno, da začnemo s strokovno odbiro koruze tudj pr; nas po določe. nih principih za pridobivanje kvalitetnega semena. Ker ima prav okraj Krško v Sloveniji največ površin zasejanih s koruzo, je republiška komisija za priznavanje semen dala nalog, da se letos v Krškem priznava koruza kot ena izmed najvažnejših kmetijskih kultur. Zato pozivamo pridelovalce lepih domačih sort koruze, da svoje posevke prijavijo za priznanje pri svoji kmetijski za. dragi. Priznavanje koruze na polju se bo vršilo v juliju in avgustu, v skladišču pa oktobra in novembra. V poštev za priznavanje pridejo: ramena trda, rameni zob, činkvantin, trda bela, beli zob. drobno zrnata itd KAJ PA KROMPIR? Zaradi povprečno večje vročine na področju v okraju Krško je izrojevanje krompirja pr; nas večje kot v ostalih predelih Slovenije. Tako naš okraj nima podanih vremenskih po. gojev za pridelovanje res dobrega krompirja in zarad; tega komisija ne bo priznavala krompirja. Ker pa je v okraju vendarle precej lepih posevkov krompirja, bo komisija (mimogrede pri priznavanju žit) te posevke evidentirala in v časopisju ter preko KZ obvestila interesente, kje lahko dobe razmeroma zdrav, dober sortni krompir za seme. Pri dobrih domačih pridelovalcih krompirja bodo interesent; namreč z večjim zaupanjem jemali krompir, kot pa od trgovske mreže, poleg tega pa odpadejo stroški prevoza in razdeljevanja. D T. Posgiemonlo wraino! Mnogi še najbrž ne vedo, da obstaja na okrajnem. odboru v Krškem terenska postaja za obnovo vinogradov in sadovnjakov. Poleg skrbi za obnovo ima postaja tudi nalogo seznaniti kmetovalce o delovanju raznih rastlinskih škodljivcev in o borbi proti njim. V tem nudi zadrugam in posameznikom vsestransko pomoč. Koristite to pomoč ln posnemajte sledeči primer: Sadjar iz Blance je pred dnevi našel na svoji dveletni jablani neke gosenice, za katere ni vedel, so li škodljive, kako se razmnožujejo in kako zatirajo. Ker ve za terensko postajo, mu je v glavo šinila misel, da mu postaja uganko lahko reši. Rečeno — storjeno! V prazno vžigalično škatlico je zaprl nekaj gosenic, dodal kratek opis, kje jih je našel, zavil in po pošti poslal na terensko postajo. Na terenski postaji so primer odobravali in tovarišu sadjarju iz Blance takoj poslali odgovor. Slo je za gosenice metulja gobarja, ki se v posameznih letih nadnormalno razmnoži in na- pada poleg hrastovih gozdov tudi sadovnjake. Leta 1948 je taka razmnožitev zajela vso Jugoslavijo razen Slovenije in so veliki predeli gozdov in sadovnjakov bili goli kakor pozimi. Treba ga je opazovati, če se mogoče že ne širi k nam v Slovenijo. Kmetovalci! Ako najdete po nasadih ali polju kar koli sumljivega, pošljite primerek na terensko postajo, ki vam bo takoj odgovorila, za kaj gre in svetovala, kako in s čim se kakšen škodljivec zatira. Posnemajte opisani primer! KK M V okraju Krško: 5. julija v Krškem. 8. julija v Pišecah. 10 julija v Boštan.iu. V okraju Klanjcc: 5. jul; ki v Klanjcu. 6. julija v Velikem Trgovi-štu. V okraju Celje-okolica: 9. julija v Pristavi. IMEZ H C Jz Šmarja pri Sevnici Na Mestnem občinskem ljudskem odboru v Sevnici je osnovan štab za čim hitrejše normaliziranje stanja v kraju. Predseduje mu predsednik tov. Jože Smodej. Štab apelira na vse politične, sindikalne in družbene organizacije ter delovne kolektive, kakor tudi na posamezne občane, da se v čim večjem številu odzovejo obnovitveni akciji še vnaprej. SZDL Sevnica je takoj pričela z zbiralno akcijo za pomoč po poplavi najbolj prizadetim prebivalcem. Zbrala je vsoto približno 100.000 dinarjev, ki pa je daleko premajhna, da bi mogla vsaj deL no nuditi oškodovancem efektno pomoč. Tudi ZB Sevnica je razdelila nekaj podpor in prav tako tudi novoustanovljeno Društvo prijateljev mladine. Občinskemu mestnemu odboru v Sevnici dela ta nenadna elementarna nezgoda velike skrbi. 2e samo cestna relacija Sevnica-Planina je tako poškodovana, da ji bo treba izdatne pomoči iz rezervnih fondov okraja in republike Po nalogu OLO Krško je bila mobilizirana v času od 11. do 16. junija kmečka mladina, ki je od osmih hudo poškodovanih cestnih objektov uredila in usposobila za promet 5, ostale tri pa industrijska mladina, ki je zamenjala kmečko mladino. Vsa dela je vodila strokovna komisija pod nadzorstvom inženirjev in tehnikov, medtem ko je bilo vodstvo mladincev poverjeno znanemu vojaškemu strokovnjaku in komandantu predvojaške vzgoje tov. kapetanu Dušanu Opačiču, ki je nesebično pomagal prizadetemu prebivalstvu Cesta je za silo popravljena in promet vzpostavljen do meje okraja. Seveda ie ta zveza le provizorična in se bo treba lotiti tudi rednega popravila ceste ter regulacije Sevnične. V nedeljo, dne 27. junija, so člani osn. organizacije ZKS iz Sevnice na pobudo sekretarja tov, Dolinška stopili v akcijo v Šmarju ter požrtvovalno in nesebično pomagali navažati zemljo in urejati vrt delavca Kosan-čiča, ki ga je voda popolnoma odplavila, ter njivo Marušiča. Prav tako bodo tudi jutri nudili Šmarčanom svojo pomoč. A. iz Slanee Ker je strašno neurje, kakršnega najstarejši Blančani ne pomnijo, v noči od 4. na 5. junija prizadelo Blančanom ogromno škode na njivah, travnikih in hišah, so pionirji pod vodstvom učiteljstva šole Blance očistili, dne 9. in 10. junija prizadetim več njiv in travnikov, na katerih je bilo polno kamenja in dračja. Prav pridno so pomagali tudi tov, Vidrihu pri obnovi jeza za mlin, ki je bil popolnoma porušen. Prt vseh teh delih je sodelovalo 125 učencev in delalo polne 4 ure. Prizadeti so pridnost učencev občudoval; in bili zelo ginjeni, ko so jim najmlajši priskočili na pomoč in zanje opravili ogrom- Kaj je z drogovi za napeljavo elektrike v Kapelah? DBS je zaznamoval drogove, ki b; jih bilo nujno izmenjati, in zahteval, da naj ljudje čim-prej pripravijo nove drogove. Drogovi so bili posekani in pripravljeni za zamenjavo, zdaj pa leže po dvoriščih in ob cestah in čakajo nadaljnje usode. Mislimo, da je sedaj čas izmenjave, da ne bomo zamenjali drogove v pozni jeseni ali pa celo pozimi. D- V. no delo. Na koncu dela pa so jih pogostiti s kruhom, jabolčnikom in malinovcem. Razen tega so na šoli prostovoljno zbrali 2100 din in ta znesek enako razdelili med tri naj-bol; prizadete družine, ki imajo šoloobvezne otroke na blanški šoli. Zato gre učencem za njihov trud in marljivo delo vse priznanje. M. J. KAPELE PRI DOBOVI Ob zaključku šolskega leta je bila na šoli prisrčna proslava z deklamacijami in petjem, najboljši učenci razreda so prejeli knjižna darila od uprave šole, najboljši učenec šole Ferjanč pa knjigo kot darilo in spomin od predsednika OLO Krško. Naj bodo darila v spodbudo ostalim, da bi prL hodnje šolsko leto bili uspehi še boljši kot to leto. D. V. Za smeh GIBANJE »Sam zvijaš cigarete?« »Da, zdravnik mi je predpisal dosti gibanja.« Čuva) »Je vaš pe- dober čnvai?« »Odličen, samo malo zaspan. Ponoči ga je treba zbuditi, da kdaj pa kdaj zalaja.« Nemarno opravljanje službe. Alojz Dornik iz Vrbovške vasi je kot uradna oseba svojo službo očitno nemarno opravljal, čeprav je vedel, da bj lahko nastala škoda za državno podjetje s tem, da je kot poslovodja krajevne gostilne Bistrica ob Sotli povročil primanjkljaj 97.000 din. Ob nastopu službe namreč ni ugotovil sprejete zaloge vina, pa tudi kasneje je onemogočil evidenco nad izplačili od izkupička vina. Okrajno sodišče ga je obsodilo ria dva meseca zapora pogojno za dve leti. * Zaradi podobnega kaznivega dejanja je bil na prav takšno kazen obsojen tudi Maks Jakoš, zidar, sicer trafikant v Zupeči vasi, ker je kot prodajalec tobaka v Cerkljah ob Krki opustil kontrolo nad kupljenim in prodanim tobakom. Ni točno prešteval tobačnih izdelkov ter jih ni primerjal z dobavnico ali gotovino, in to zlasti, ko je v večjih količinah prodajal tobak vojaški garniziji, poleg tega pa je tudi v svoji nezaklenjen; prodajalni mizi pušča; skozi daljšo dobo večje zneske v gotovini, včasih tudi po 90.000 dinarjev. Dalje, izgubil je ključ prodajalne, namestil pa na vrata drugo enako ključavnico, ki se je lahko odprla z izgubljenimi ključi. Zakrivil je tako primanjkljaj 41.000 dinarjev. * Zaradi telesnih poškodb je obsodilo okrajno sodišče Miho Prosevca, kmeta iz Pisec, na dva meseca zapora pogojno na tri leta, ker je vinjen s pestjo pretepel in vrgel po tleh svojo ženo, jo gazil z obutim; nogami ter jo dvignil in vrgel na kup kamenja pred hišo,. — Dva meseca zapora je dobil rudar Anton Petančič iz Globokega, en mesec zapora pa rudar Jože Zag-maj&ter iz Blatnega, oba pogojno na tri leta, ker sta s koli pretepla Antona Preskarja in ga še z nožem, poškodovala. — Mesec dni zapora pogojno dve leti je dobil preužitkar Ivan Ceklar iz OkljpJzpve gore, ker je z lesenim kuhalnikom udaril svojo ženo, s 'kateti je' že več let v sovra štvu/.bn Jo je lahko telesno po-ško:iivai: 2e' prej enkrat je bil sodno kaznovan zaradi podobnega' dejanja. — Tri tedne zapora * je naložilo sodišče Jožetu Škodi, de’avcu iz Gazic, ker je predr svojci hišo zabodel z vilami v roko Jožeta Bariča. * Za svoje otroke ne marajo skrbeti. Na dva meseca zapora pogojno na eno leto je bil obsojen sin kmeta Franc Petan iz Dolenje vasi, ker kljub sodni odločbi ni plačal niti ene mesečne preživnine za svojega nezakonskega otroka mladoletno Heleno Zorko od 1. februarja 1953 naprej po 800 dinarjev, čeprav bi to lahko storil z ozirom na svoje zdravstvene in fizične sposobnosti ter sedanjo zaposlitev. — Prav takšno kazen je dobil delavec Franc Grčar iz Mirne vasi, ker je v dveh in pol letih plačal samo 3.600 dinarjev preživnine Za svojega mladoletnega otroka Franca Ceršaka mesto zapadlih obrokov v skupnem znesku 25.000 dinarjev. * Zaradi tatvine sta dobila na okrajnem sodišču tri mesece zapora Andrej Klemenčič, dva meseca zapora pa Miha Pungeršič, oba iz Žejnega, ker sta ukradla iz vinograda Alojza Gramca in Ivana Zevnika v Stankovem, prvemu 68 in drugemu 110 vinogradniških kolov. — Tri mesece zapora je dobil Ivan Zagmajster, kmet iz Podgorja, ker je ukradel iz matičnjaka Kmetijske zadruge v Pišecah najmanj tisoč panjev trsnih divjakov »kobra«. Z nedovoljeno trgovino so se pečali in bili zato sodno kaznovani: na 4.000 din denarne kazni ali 20 dni zapora pogojno na dve leti Jožefa Tičar, kmetica z Dul pri Bučki, ker je nakupovala jajca po 7,50 din in jih poskusila prodati v Trbovljah po 10 dinarjev, dalje na, prav takšno kazen Alojz Vegelj, mali kmet iz Brezovice, ki je kupil v Kmečki zadrugi v Podbočju 230 litrov vina po 115 do 125 din in ga prodajal naprej na svojem domu po 130 do 140 dinarjev. Na 5.000 din denarne kazni ali 25 dni zapora je bil kaznovan Alojz Gramc, kmet iz Gornje Pirošice, ki je kupil v Vinarski zadrugi v Brežini 480 litrov vina po 120 din in ga prodajal doma po 140 din. mene, ki bodo vsaka po tri tedne pomagale kvalificiranim delavni pri dograjevanju gimnazijskega poslopja. Dijaki stanujejo v gimnaziji, hrano dobivajo v Dijaškem domu in delajo sedem ur dnevno od petih zjutraj do opoldne. * Gimnazijsko maturo so napravili prejšnji teden sledeči kandidati: Branko Pucelj, Marjanca Uršič in Jože Vučajnk z odliko, naslednji pa s pozitivno oceno: Alfonz Grojzdek, Anica Dornik, Jože Pacek, Ivan Gra-dišar, Ivan Pintarič, Marija Perger, Gabrijela Teraž. Stanislav Vidmar, Anton Sikcšek. Izpraševalni komisiji je predsedoval prof. A. Gspan, znanstveni sodelavec Nar. univ. knjižnice v Ljubljani. Dva kandidata sta bila odklonjena že pri pismenih nalogah, dva sta bila odklonjena za eno leto, štirje pa do letošnje jeseni, in sicer slednji le za posamezni prea-met, to je dva iz slovenščine in dva iz angleščine Osnovna šola v Selnici Osnovna šola v Sevnici je proslavila sklep šolskega leta v četrtek, 24. junija, z lepo proslavo. Uvodoma je tov. upravitelj pozdravil zbrane učenec in učenke, predsednika MOLO Sevnica in predsednika DPM Sevnica, ki sta prihitela med pionirje. Od 414 učencev in učenk je razred z uspehom dovršilo 343 učencev alt 32,7 odstotkov, zaostalo pa 58 učencev ali 17,2 odst. Od lanskega leta smo učne uspehe dvignili skoraj 'za 3 odst. Da smo dosegli take uspehe, je nemala zasluga tukajšnjega učiteljstva, k; je med vsem šolskim letom vlagalo mnogo truda in naporov za dosego boljših učnih in vzgojnih uspehov. K temu je pripomogel tud; prav dober šolski obisk, ki je znašal 92 odst., in pa tesna povezava šole z domom, roditeljski sestanki, novoustanovljeno DPM in pionirska organizacija. Iz vsakega oddelka sta bila nagrajena po dva najboljša učenca Knjižne nagrade sta s Invalidsko mizarsko podjetje primernim _ nagovorom razde-se bo združilo s podjetjem Za- lila tov. Jože Smodej in Kranjc ga-Brežice v novo občinsko J. Kot najboljša učenka na podjetje. Centralni odbor Zve- ! šoli, je prejela Olga Krevelj ze invalidov je odstopil upravo knjižno nagrado predsednika vseh svojih podjetij državnim organom. Invalidsko mizarsko podjetje je aktivno in ima 21 zaposlenih oseb. * Dobiček komunalnih ustanov za leto 1953 je sedaj ugotovljen v znesku 290.000 din. V sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev pride 190.000 din, medtem ko je 100.000 dm določenih za nagrade uslužbencem. okraja tov. Zupančiča Po razdeljevanju nagrad se je razvil kulturni program, ki je obsegal pevske, recitacijske in telovadne točke. Pred zaključkom proslave smo se poslovil; od tov. Amalije Kokot, učiteljice 4. razreda, k; nas letos zapušča in odhaja v zasluženi pokoj. Po razdelitvi spričeval so pionirji in pionirke odhitel; na svoje domove, ■ na počitnice. A. J* Stalil V nedeljo, dne 27. t. m., se je prava drogov za daljnovod in Delovno brigado so ustanovili ob koncu šolskega leta naši gimnazijci iz dosedanjega petega/ šestega in sedmega razreda. vršila seja elektrifikacijskega odbora za vasi Trebče, Križan vrh in Dekmanco, k; je bila sklicana na izrecno iniciativo vaščanov navedenih vasi, ki se sprašujejo in ugibajo, kako da je prišlo do nenadnega sklepa, da daljnovod Bistrica-Podsreda ne bo grajen. Pred tedni je podjetje DE5 Videm daljnovod že basiralo in je gradnja sama bila planirana. Po omrežje, gradnja transformatorske postaje ter trasiranje in postavitev drogov. Vsa ta dela bi bila izvršena z lastnimi sredstvi. Drogovi so pripravljeni, ves ostali delovni načrt je izdelan, z delom pa le ne moremo pričeti, ker je nastopi'a ta nenadna ovira. Podjetje DES je sicer še vedno pripravljeno odkupit; drogove za daljnovod in jih uporabiti najnovejšem obvestilu pa je vsa j drugje, s čimer se naši kmeto- zadeva padla nenadoma v vodo. Daljnovoda ne bodo gradili in tako izpade tud; gradnja omrežja v tem predelu naše občine. Razumljivo je, da je ta najnovejši sklep rodil med vaščan; nemalo začudenje, saj je odločitev za gradnjo b:la dosežena po dolgotrajnem razpravljanju med me- valci ne strinjajo, ker bi se v bodoče utegnilo zgoditi, da b; drogove moral; kupovati. V naših gozdovih jih namreč ne bo več na razpolago. Razumljivo je, da je začudenje naših občanov toliko večje, saj je o stvari bilo na sestankih resno razpravljano in so bil; sklepi, ki so jih rodajnimi faktorji. Videti pa je, kmetovalci sprejeli, dosledno iz' da tudi temeljita obravnava te- vedeni. ga probiema ni dosegla stalnega Morda bi se lz te neprijetne sklepa, ampak se je le-ta preko situacije vendarle dalo rešiti ter noči spremenil. doseči, da prvotn; sklep obvelja. Elektrifikacijski odbor je obseg Ne želimo ničesar nemogočega elektrifikacijskih del omejil na ■ ali celo pretiranega; želimo sa-najreatnejše možnosti in je pri i mo, da naši hribovci ne bi imeli tem upošteval vse težkoče. ki j občutka zapostavljenosti. -r nastopajo. Predvidena je bila pri- * V drugi polovici julija bodo pričeli z izkopavanji na Libni V drug; polovic; julija bo pričel Posavski muzej iz Brežic skupno z Arheološkim seminarjem iz Ljubljane sistematično raziskovati Libno, ki je eno največjih prazgodovinskih naselij v Sloveniji. Obsega ilirsko naselbino iz cvetočega halštata do vključno Rimljanov. Pred prvo svetovno vojno je bil izkopan tod zlat diadem in letošnja izkopavanja grobov, k; so pripadala vladajoči kasti Ilirov, bodo. kakor upa vodja izkopavanj France Stare, mno. go pripomogla k ugotovitvam družbene strukture tedanje dobe v območju »Brežiških vrat« s posebnim ozirom na do danes malo raziskano keltsko in skitsko ekspanzijo na teritoriju krškega okraja. Minimalna sredstva, s katerimi Posavsk; muzej razpolaga, bodo skrbno in racionalno izkoriščena, upamo pa, da bo ljudska oblast ta raziskovalna dela čimbolj podprla in tako pripomogla znanstvenikom do čim uspešnejšega dela, Posavskemu muzeju v Brežicah pa do nadaljnje obogatitve zbirk iz prazgodovinske dobe. O izkopavanjih samih in o uspehih raziskovanj bomo še poročali. D V. Tudi Bictabr® iifspsircs Po osvoboditvi so se širom po naši domovini ustanovile poslovalnice za odkup odpadkov, ki jih porabijo v industriji. Prav posebnega pomena pa je bilo zbiranje odpadkov v naši državi, ko smo pričeli z lastnimi močmi graditi lastn0 industrijo. Najbolj načrtno smo zbirali odpadke v Sloveniji. V ta namen je bilo v Ljubljani ustanovljeno podjetje »Odpad« s poslovalnicami po vseh večiih krajih. Leta 1946 se je tako osnovala majhna odkupna postaja v bivših graščinskih hlevih. ki .ie osnoval po navodilih iz Ljubljane tov Jože Mejak. Začetek je bti tež-k saj te edini prostor, ki so ga imeti, služil za nisarno skladišče, sortirnico itd., vendar ker je bil teren bogat z vojnim materialom. ie doj0 usnevaln s pomočjo množičn’h organizacij in niopiriev. Letne plane ie rocV-valniea stalno presegala in že Prijavilo se je okoli 80 fantov in ' leta 1948 je iz m»«rne odlnrone deklet. Razdelili so se v štiri iz- postaje postala močna posloval- nica z lastnimi prevoznimi sredstvi in z lastno odkupno mrežo po terenu, danes pa ima že lastno skladišče v bližini postaje, precej tehničnih pripomočkov, kakor: dvigala stiskalnice Za stiskanje pločevine itd. Zbiranje odpadkov pa je bilo tudi vzgojno političnega pomena in treba je bilo precej truda, da so prepričali ljud' da odpadek ni le stvar, ki se lahko zavrže, ampak da služi kot pomembna in včasih celo mr no potrebna surovina za našo industrijo, tako kosti za klej želatino. kostne masti, kostne moke. umetna gnntile itd., krop za tekstilno industrijo. Se; iz 1 kg krp dobimo 60-—80 odst materiala za preio. kar u=tr°7a 490 do 500 gr čicto~e Vtnmtir«o* r>f»-trebni na so tud’ žlezni odpadki. razne druge kt»v’*n« -"n —tih vse. kar more naša m'1 < 'r'-'a s pridom urnrotvti — tn’"o 17npn?ti +ro^"riJ rrnr»dxr%-1-^ deviz za uvoz surovin, k’ ”h lahko zberemo sami, D. V. Dr. Bric Mirko: Analiza tuberkuloze krškega okraja Do danes v krškem okraju, ki šteje 73.644 prebivalcev, nismo imeli točnega pregleda nad vso tuberkulozo, niti ni bilo mogoče dobiti točne slike zarad- velikosti okra.a m še zaradi tega, ker je prevladovalo pri nekaterih osebah mišljenje, da pravzaprav tuberkuloze v krškem okraju ni a-i pa je minimalna. Fluorografska akcija, ki je bila konec 1953, in kontrola fluoro-grafskih pregledov, narejena februarja 1954 je pokazala, da je bila ta akcija za ta okraj prepotrebna. kajti takih rezultatov nismo nit: zdaleka pričakovali. Ta akcija nas je obenem tudi prisilila, da sm0 izvršili ponovno kontrolo vse nam poznane aktivne tuberkuloze in smo na ta način debili, lahko rečem, precej točno sliko tuberkulozno bolnih celotnega okraja Krško. Razumljivo je, da je za zdravstveno zaostali okraj, kot je okraj Krško, že sama fluorografska akcija bila težavna in da so morali priskočiti na pomoč vsi javni delavci, da se je slikanje pljuč izvedlo v redu. Udeležba je bila dobra in Je bilo število fluorografiramh 45 785 Udeležba bi bila lahko še boljša in celo 100»/», da m ravno v tistem času izbil tržaški problem. Mnogi so morali zaradi tega na mejo, pojavili pa so se tudi taki, ki so pričeli govoriti, naj ne hodijo na predeči. Po mnenju teh glavic je fluorografska akcija v vojaških rokah in vsak, ki je zdrav, bo takoj mobiliziran. Napisali smo neka] člankov v lokalni časopis aktivisti pa so šli med ljudi in uspeh je bil prav dober. Res pa je le to. da so zaradi takratne mobilizacije v glavnem izostali le tisti, ki so morali na mejo in še ti prihajajo sedaj sami od sebe na pregled. Kot tuberkulozni bolnik pozitivnega izpljunka, tako so se vsi ponovno zmedli, ko ' so bili klicani na kontrolni pregled. Vsi so bili prepričani kljub predhodni obrazložitvi v lokalnem časonisu, da so vsi ti ponovno klicani na kontrolo hudo bolni. Preden je dispanzer ugotovil, da so bolni samo na srcu. so že prišli svojci tega srčnega bolnika v dispanzer, da jim povemo potrebne mere in ukrepe, da se ne bi okolica tega srčnega bolnika nalezla tuberkuloze. Taki ljudje so ponekod naredili veliko paniko in zmedo med vsem prebivalstvom. Ko smo začeli s kontrolo fluo-rografskih pregledov, ni pač nihče mislil na to, da je bil strah večine poklicanih na kontrolni pregled upravičen. Po Golniku je bilo od 45.765 ljudi osumljenih 1.282. to je 2.8%. izmed katerih je na bilo. dispanzerju že znanih 120 ljudi, ki bolehajo za aktivno pljučno tuberkulozo. Naša kontrola fluoro-grafskih pregledov je nato med 1.162 na novo osumljenimi našla 363 primerov aktivne tuberkuloze in od teh jih odpade 119 na odprto pljučno tuberkulozo s pozitivnim izpljunkom. Ostanek 244 bolnikov pa odpade na aktivno TBC, potrebno zdravljenja. Pri teh bi bil marsikateri izpljunek glede Kochovega bacila pozitiven, če se ne bi delal pri preiskavah samo bris grla. Pri nekaterih smo pregledali izpljunek tudj po osemkrat, to pa le v tistih primerih, kjer smo rentgenološko videli jasno kaverno, a je laboratorij ni mogel takoj potrditi. Skupno smo pregledali 1.309 oseb in napravili 1.062 preiskav, izpljunka in 1 309 preiskav krvi. Kakšno je stanje tuberkuloze v posameznih občinah, nam najbolje pokaže pričujoči grafikon. Večje črne postave nam kažejo aktivno TBC, manjše neaktivno, kocka premoga pa silikozo. Ob naši levi napisana številka nam pove število aktivne TBC, znano našemu dispanzerju, številka desno pa novo aktivno TBC, odkrito po fluorografski akciji. Številka na prsih, pri neaktivni pa pod nogami, nam označi skupno število aktivn oziroma neaktivne TBC v tisti občini. Številke v oklepaju pa povedo samo odprto pljučno tuberkulozo, ki nam ni bila znan? do fluorografske akcije. Pričakovali smo večje število silikoz (kamen na pljučih), a jih je skupaj v vsem okraju le 30 Od teh 30 so vsi delali v inozemstvu (Belgija, Holandija, Francija) tn so večinoma že vsi upokojeni. Netuberkuloznih obolenj smo našli 165 in to večinoma ljudi s srčnimi napakami in rakastimi tvorbami na pljučih. Na zaključku, preden preidem na kritiko in na naše perspektive. bi povedal le še to, da imamo danes v vsem okraju 819 aktivne TBC, od te na novo odkritih 363 primerov, in med temi, kakor sem že omenil. 119 primerov z odprto pljučno TBC. Celotno število neaktivne znaša 377. Skupaj z aktivno in neaktivno je torej v okraju Krško 1.196 primerov tuberkuloze ali v odstotkih l,605°/o. Vsa aktivna tuberkuloza pa znaša v odstotkih 1.1%. Kritika Za tako veliko akcijo kot je bila fluorografska, je bilo treba v resnici mobilizirati vse zavedne Ijud., vsa podjetja, zainteresirati vsakega posameznika, da je bil dovolj poučen o važnosti velikopotezne akcije, ki nam jo v korist našega zdravja nudi ljudska oblast Prijetna dolžnost m: je. da na tem mestu izrečem vso pohvalo OLO Krško, ki je z vso resnostjo in ljubeznijo odprtih rok priskočil na pomoč iti pozitivno Izvršil težko nalogo. Prav tako sem bil veselo presenečen nad razumevanjem Gozdne uprave v Brežicah, ki nam je takoj priskočila na pomoč z motornimi vozili, kolikor smo jih potrebovali. Če bi bilo tako razumevanje tud: po drugih ustanovah, bi bilo v resnici veselje začeti še tako veliko in težko akcijo, kajti z roko v roki bi Šli preko vseh zaprek. Vprašanje zase so ljudje, ki se niso Odzvali našemu pozivu. Ti so v resnici vredni vse graje Vseh skupaj je bilo takih 160. Nekaj je bilo v resnici upravičenih izostankov, večini se pa ni ljubilo iti na pregled Zaradi teh malomarnih ljudi smo bili prisiljeni priti s prenosnim rentgenom v vsako občino. Ali mislite, da se pozivu odzvali? Večina da Izostali so pa zopet tisti, katerih hiše so bile poleg našega rentgenskega aparata in zaradi svoje komoditete niso bili razpoloženi, da bi naredili tistih nekai korakov in zvedeli za svoje zdravstveno stanje. Naibol* nesramen je na vsak način primer Matije Selaka iz Studenca 47. Ko smo poslali k njemu kurirja, da ga pokliče na nregled, ga je gospod Selak kratkomalo odgnal z besedami, nrimemimi njegovi kulturi: »če me pride še kdo iskat, ga bom sunil v rit!« Prepričan sem. da se bo tudi za takega dobil nrimeren odgovor. Sram naj ga ho. da skrb in prizadevanje naše oblasti za zdravje vsakega nosamezm'ka oošilja on, gospod Selak, kratkomalo v r... Sodnik za prekrške bo že tako obnašanje pravilno ocenil in primemo nagradil. Naše oersnektive niso ravno najlepše. Sedaj imamo končno le enkrat jasno sliko pred seboj. Za vso Slovenijo, zlasti na za okraj Krško, je ta bolezen prava nesreča in velik problem. Lahko se samo še primerja s poplavami, s točo ali sušo, »li vendar vse to pride in zopet gre, Pusti sicer za seboj opustošene kraje, ne zahteva pa toliko človeških žrtev kot tuherkul-iza. Če bi pljučni oddelek v Brežicah bil še enkrat večji, bi človek veliko laže zadihal Toda ta oddelek je ostal le na tretjini prvotno namenjenega načrta in tako danes ne moremo kriti vseh potreb, ki so prišle tako aktualno na dan. Zaradi tega še vedno niso vsi ljudje na zdravljenju, kajti vsa zdravilišča so prenapolnjena in bolniki tavajo v negotovosti in so po pravici včasih tudi sitni in razdraženi. čeprav je njihova notranjost plemenita in dobra. Zdravstvo krškega okraja ima zatorej polne roke dela, polno skrbi. Na račun drugam namenjenih kreditov bomo letos dobili dispanzer, kj bo ustrezal vsem predpisom zdravstvene ustanove, tako da ne bodo prišli v dotik s tuberkuloznim bacilom bolniki otroške poliklinike, zobne ambulante in tisti ljudje, ki pridejo zdravi na pregled. Načrti se že delajo, v kratkem bomo začel; z gradnjo. Dobili bomo tudi nov rentgenski aparat, da bo na ta način delo dispanzerja še boljše in da bo zdravstveni kader primemo zaščiten pred smrtonosnimi rentgenskimi žarki. S pomočjo patronažne službe bo treba odkrivati nove bolnike in jih čimprej začeti zdraviti. Resnici na ljubo je treba povedati, da odkrivamo vsak dan nove primere tuberkuloze in da procent tuberkuloze še vedno raste. Če vemo to, da smo po števi- lu tuberkuloze na prvem mestu, ali Pa v najboljšem primeru delimo prvo mesto s trboveljskim okrajem, je s tem povedano dovolj. Ne bi storil prav in bi čutil večni madež odgovornosti na sebi, če ne bi vseh teh problemov odkril javnosti in stalno poudarjal, da je treba tem bolnikom nuditi vse razpoložljivo, da bodo čimprej zdravi, da bodo čimprej nadaljeval,- delo in s tem izpolnili izpraznjeno mesto v verigi naših naporov. Na ta način bodo otroci v najkrajšem času imeli zopet prj sebi očeta in mater, mož ženo ter starši sina in vsi izdatki za njihovo zdravljenje bodo stokrat povrnjeni. Večkrat povedati resnico v oči, to ni nobeno izsiljevanje, temveč stalno informiranje, stalno upravičeno opozarjanje na najbolj pereča vprašanja, ker, bo- dimo odkriti, če še tako važno stvar enkrat samo mimogrede poveš, se na to stvar zelo hitro in kaj rado pozabi. ZAKJLUČEK Z vsemi silam; je treba na delo in v borbo, kajti zavedamo se, kaj preti celemu okraju. Z roko v rokj pojdimo v boj proti beli kugi in se borimo z vsem pogumom do končnega uspeha- Če se dela ne bomo ustrašili in pa problemov, ki sc bodo vsak dan na novo pojavljali, bomo gotovo čez dve ali tri leta tudi v našem okraju praznovali veliko zmago z veseljem nad uspešnim delom, veseli, da smo napravili mogočen jez prot; uničevanju našega naroda in si srečni pomeli roke, češ: težko je bilo, a je vendar šlo. Tvofa kri rešufe življenje Ekipa zavoda za transfuzijo krvi je v preteklem letu obiskala skoro vse okraje v Sloveniji. V letošnjem letu pa je prišla tudi v okraj Krško, kjer je okrajni odbor Rdečega križa zbiral prostovoljne krvodajalce. Doslej je najboljše uspehe dosegel občinski odbor Rdečega križa v Senovem, kjer so zbrali preko pet sto krvodajalcev. Največ razumevanja do te akcije so pokazali jamski delavci, žene, uslužbenci rudniških pisarn in prosvetni delavci z gimnazije. Med prvimi podpisniki so bili tajnik občinskega ljudskega odbora in vsi vidnejši predstavniki občine. Verjetno se bo kdo vprašal, zakaj so zlasti žene najbolj razumele pomen te humane akcije? Na to ni težko odgovoriti. Med prijavljenimi je veliko število mater, ki bi darovale življenje za svojega otroka. To ni zgolj fraza, ker nam praktični primeri potrjujejo njihovo skrb za otroka. Tako se je ena izmed žen prijavila takoj kot prostovoljna krvodajalka, ko je zvedela, da Rdeči križ organizira odvzem krvi. Iz srca ji je ob podpisu privrelo: »Moj otrok je ležal v bolnišnici težko bolan. Zdravnik je določil, da mora dobiti transfuzijo krvi. Sama sem mu jo hotela dati, samo da bi mu rešila življenje. Zal se moja krvna grupa ni ujemala z njegovo. Ker so tudi v bolnišnici požrtvovalni zdravstveni delavci, jo je namesto mene dala medicinska sestra. Kri želim sedaj vrniti, ker se zavedam da bom z njo lahko rešila življenje drugemu otroku.« Zasluge za tako veliko število prijavljenih ima brez dvoma občinski odbor Rdečega križa s predsednico tovarišico Eifrldo Ambrožič, tajnico tov. Ivo Kav- čič in zdravnikom dr. Julijem Murgelj. Pomoč pa so jim nudili tudi ostali odborniki in poverjeniki ter tečajnice, ki so končale tečaj Rdečega križa za zdravstveno prosvetljevanje ženske vaške mladine. Želeli bi, da bi temu zgledu sledili tudi drugi občinski odbori Rdečega križa. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije — Ljubljana Naši otroci odhajajo na letovanja, da bi se čili in zdravi vrnili na svoje domove Dan za dnem odhajajo naši otroci na letovanja v razne kraje. Njihova srca so polna pričakovanja. Nekateri od teh, M gredo tudi letos, so že bili v kolonijah in je zato njihovo pričakovanje določnejše. Drugi pa si le nejasno predstavljajo življenje v velikem kolektivu ob igri, ob kopanju in veselju. Na poziv Okrajnega ljudskega odbora so starši skupaj z učitelji prijavili za letovanje 480 otrok. Če ne bi bile možnosti letovanj omejene, spričo pomanjkanja primernih stavb in denarnih sredstev, bi bilo to število še mnogo večje. Mnogi učitelji so pripovedovali, kako velik interes vlada med otroki in starši za letovanja. Zaradi omenjenih težav je bilo treba med številnimi, ki bi radi letovali, izbrati zdravstveno in socialno najpotrebnejše. Nekateri otroci pa bodo letovali za nagrado, ker so se vse leto trudili in dosegli odličen uspeh. Vse priprave in delo vodi komisija za počitniška letovanja pri Svetu za zdravstvo in soc. politiko OLO. Posebna skrb je bila že lani, pa tudi letos, posvečena otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja, za katere prispeva del izdatkov Glavni odbor ZB Slovenije. Vsako leto se kaže v večji meri razumevanje za organizirano počitniško življenje otrok. Mnogi, ki prej niso verjeli, so se spričo dobrih zdravstvenih uspehov, ki so jih imele kolonije in taborjenja prejšnjih let, pridružili mnenju, da ima letovanje otrok veliko vzgojno prednost. Dočim smo se v prejšnjih letih zelo borili za finančna sredstva, moramo z veseljem ugotoviti, da je letos vsestransko večje razumevanje. Ze okrajna skupščina je letos izglasovala še enkrat več sredstev, kot ji je bilo v to svrho odobrenih lani. Vedeti je namreč treba, da počitniška letovanja precej stanejo glede na nujnost izdatne in dobre hrane, da se otroci zares opomorejo. Ker so običajno starši zdravstveno najšibkejših otrok najmanj sposobni plačila, jim priskoči na pomoč družba. Letos bo letovalo v kolonijah in taborjenjih skupno 352 otrok v Banjolah, Tolminu, Lovranu, Malenški, Ičičih in Slovenjem Gradcu. 35 otrok pa bo 13. julija odšlo na Koroško. Nekateri se že vračajo veseli, zagorelih lic, drugi odhajajo. Zadnja skupina 100 otrok bo odšla v Tolmin 29. julija. Taborjenja bodo pričela okrog 10. julija. Za odhode vseh skupin bodo starši pravočasno obveščeni. V. S. StcuruS - J&a.]* j&siU) v fabrmk- po {luj?roqrafs&h OKRAj KRŠKO mos-vLc f * 50000 Lo,gat)cla: O RKTIVNA T&c C ,i 2 mm » 1 bolni ti M Stavilo Levo - zna-nv flZ) \l/ " desno zna.ni f)D po ft-uorcjr.a-Uctji ’ > oklctajto- ‘‘.a.ilamozna, TAC /T,i JncUltvVna. T&C z fluor-ot^fvo 0°0 SUtcosos Stran 6 FIZKULTURA IM ŠPORT TVD Partizan (Krško): TVO Partizan (Brežice) 1:5 (0:2) Težko pričakovana prven- j stvena derby tekma med gornjima nasprotnikoma se je odigrala dne 27. junija 1954 na stadionu Matije Gubca v Krškem. Zanimanje gledalcev je bilo precejšnje — zaradi velike vročine so nekateri ostali v bazenu ali Pa 30 poslušali prenos s svetovnega nogometnega prvenstva med Jugoslavijo in Nemčijo. Ta tekma bi zaslužila malo več obiska, saj je bila zanimiva. Pred glavno tekmo sta se odigrali dve predtekmi, obe v znamenju Krško : Brežice. Pionirji Krškega so slavili zmago 5:0. Zaigral; so lepo in prevladovali na igrišču. Bil: so tudi več.ie konstitucije kakor nasprotnik, k; je nastopil z malimi, in so zaigrali res lepo. izvedli so več idealnih kombinacij tako, da je bilo res veselje jih gledati. Škoda, da je čas igre kratko odmerjen.. Poz.na se jim. da so začetniki. bodoči žogobrci obetajo veliko, vsaj eni, k; imajo talent, in teh je. precej. Gledalci si želijo še več takih tekem najmlajših. Gole so dali Žnideršič 3 in Mirt 2. V drug; predtekmi sta nastopil-; moštvi gornjih rivalov. Polčas se je končal neodloče-imeli do- obrambe kaznuje sodnik z 11-metrovko, ki jo sigurno pretvori v 3. gol, to je v 14- minuti V 17. minuti iz gneče doseže častni gol Bizjak. Domači še napadajo in iz lepega predložita Preskar pošlje žogo preko vrat — siguren gol je bil upropaščen. Kmalu nato zbeži po desnem krilu Škafar in ostro strelja v levi kot, žoga gre tik nad drogom. V napadu sta se trudila Bizjak in Škafar, ki sta bila prodorna. Še je priložnosti za dosego gola — pa ne gre, igralci so popustili, obramba se trudi, pa zaman, ko v 38. minuti iz nenadnega prodora Čurin doseže gol in zviša na 4:1. V 38. minutj iz nenevarnega strela izpusti vratar med roka- \ mi ubranljiv gol v mrežo, ki ga strelja Ivkovič. Gostje so imeli dobro obrambo, posamezniki so pokazal; dobro in tehnično igro, streljali so od daleč na gol ker so izkoristili nesigumost vratarja Odličen je bil vratar in ožja obramba, v napadu pa leva stran Gledalci so zapuščl; stadion zelo razočarani, ker po igri sodeč, in staln,- premoči so pričakovali zmago domačih, če ne bi vratar bil popolnoma odpovedal. Sodnik tov. Amšek iz Trbovelj je sodil zelo dobro. ¥ V nedeljo, 4. julija 1954, ob 16,30, gostuje v Krškem v tclanj za Titov pokal dobro moštvo NK Svoboda iz Zagorja (Kisovec). Tekma bo na stadionu Matije Gubca. Partizan Krško nastopi v spremenjeni postavi in pričakujemo napeto igro. Pridite' KINO BREŽICE Od 3. do 4. julija angleški kriminalni film »ČRNI ČLOVEK«. FN 19. Natasha Parry in Edward Underdown. Od 6- do 8 julija premiera jugoslovanskega filma »DALEČ JE SONCE«. Barvn; predfilm »Jugoslovanski folklorni plesi«. Od 9 do 11. julija ameriški barvni ljubavnt film »LIDIA BAILEV«. FN 20 KRŠKO julija ameriški KINO Od 3. do 4. film »LJUBIMEC IZ NEW ORLEANSA«. Od 7. do 8. julija francoski film »GOSPOD HULOT NA POČITNICAH«. Od 10- do 11. julija jugoslovanski film »V VIHARJU«. KINO SEVNICA Od 3. do 4. julija ameriški film »ZADEVA PARADINE«. Od 10. do 11. julija ameriški film »PET PRSTOV« KINO KOSTANJEVICA Od 3. do 4. julija avstrijski I'■-rimirialni film »STREL SKO. I I OKNO«. hm KOTIČEK ZA PIONIRJE Ob koncu šolskega le'a Prejšnji četrtek so se za nami zaprla šolska vrata za dva meseca. Preden smo se poslovili od svojega razrednika, razrednic in sošolcev smo imeli v Domu JLA pil v začetku tega šolskega leta v zasluženi pokoj. Zahvalili smo se mu za uvidevnost in blagohotnost, s katero je vsa dolga leta z večjo ali manjšo po- r,o 0:0, akoravno so imeli do- ; r~~ : . meč; več ugodnih priložnosti ka' P8®™- poveda-i dvoje dekla-Z,1 dosego gola, zarad, počasno- ! in zaplesal, ob zvokih na- sti in neodločnosti pa ni bilo , radn.h pesmr Po kulturnem spo-uspeha. V drugem polčasu je j «*i je predsednik občine Breza Brežice nastopil Elzner. zlCe na3rad!l 5 knpgam, one med član ligaša Branika iz Maribo- naml’ kl 50 se okovali 31UU mitu v vui* 1U La L V t. V j V a 11 umujoč t' ~ kratek, a prisrčen letni zaklju- ■ trpežljivostjo prenašal naše mu-ček. Zapeli smo ob harmonik; ne- havosti in razposajenosti. po končanem zboru smo odhiteli še zadnjič v šolsko poslopje, da smo prejeli plačilo za letošnje S 3332! = fŠ. V Fološnem 'le bila igra živa. : 50 delali v pionirskih krozk,K ■ - v x I Razen teh najboljših je tovarišica Glavna teona se je pričela z iteljlca javno pohvalila še močnimi napad; Krškega, ki so I J • bili v premoč; skoraj celi polčas. Streli so se odbil; od prečke ali pa so postali plen dobrega vratarja gostov. Do 34. ; minute jc moštvo delovalo i brezhibno, za napad ne more- j mo reči. da je bil odločen, leva stran se ni razumela, sredina je igrala medlo in preveč zadrževala žogo. tako da je po- s stala plen odličnega vratarja, pravega strelca ni bilo Žoga j ie šla preko gola. Desno krilo i je pošiljalo uporabne žoge, ki pa jih ostali niso znali izkoristiti. Iz nesporazuma krilca in vratarja je padel avtogol, ki jc igralce deprimiral. Kmalu nato v 36. minuti sledi oster strel z desne strani na vrata — vratar jo samo odbije in jo nasprotni igralec Ivkovič pošlje z glavo v sam levi kot. Gostje vodijo 2:0- Bilo je nekaj ugodnih priložnosti, smola in slabi strelci na vrata ne" dosežejo gola, čeravno b; to zaslužili. Obramba ima polne roke dela. Igralci gredo v odmor. V drugem polčasu se slika veliko ne izpremeni, premoč domačih je občutna, ki pa sc ne odraža v golih. Iz nenadnega prodora v 10. minuti zrušijo levo zvezo, sodnik pokaže na belo točko. Kazenski strel 11 m strelja silovito bombo Tihole v prečko. Kmalu nato v 12. minuti drugo 11-metrovko zastrelja Istenič mimo prečke. Ne gre in ne gre — smola poleg tega pa nesiguren vratar je igralce spravil iz tira, sled; napad gostov, ki prodrejo v 16 m prostor, nehotečo roko i vrsto ostalih pionirjev s podobnimi lastnostmi. Ti pionirji so se svojim vodnikom krožkov oddolžili s skromnimi darovi za požrtvovalno celoletno delo. Vodja znamkarske in šahovske skupine je nato razdelil najprizadevnej-šim nagrade Pred zaključkom preriave «mo se poslovili še od tov. Ivana Zorka, šolskega sluge Mož je po 24-letnem nadvse vestnem delu in skrb; za čim mičnejšo zunanjost in notranjost naše šoie sto- f na zelene travnike, na naše lepe | planine, ali pa celo k našemu sinjemu morju. Tudi mi cicibančki nismo kar tako Tudi mi, cicibančki otroškega i vrtca v Brežicah, nismo kar tako. iv nedeljo smo imeli razstavo ! vsega, kar smo med letom naredili. Vsi, ki so jo videli, so zadovoljno pritrjevali razstavljenim predmetom od papirnatega kolodvora in letališča do ljubkih hišic in pristanišča na našem Jadranu. Skoda, da nismo še glas-neocenjenih in nezadostnih. Na- neje oznanili, ka; znamo, da bi glo smo se, nekateri vriskaje, slišal; še drugi, ki za razstavo razgubili na svoje domove, iz niso vedeli. katerih bomo čimprej pohiteli Cicibani otroškega vrtca Brežice iudi p cnir i Bres anice so proslavili za klinček šolskega leta V nedavno obnovljenem fiz- boljšim pionirjem je sledil kul-kulturnem domu v Brestanici I tum; program, k; je trajal pol-- - Si- ni držo uri. Nast.ooili so učenci delo ali nedelo. Dobljeni izkazi so nam pokazali, da je med nami P° i 53 odličnih, 110 prav dobrih, 129 dobrih. 27 zadostnih in 52 pri poved ujs.. Star slovenski pregovor pravi. da v nesreči spoznaš prijatelja. Ko živi človek v izobilju in ima precej pod palcem, plača v gostilni v družbi za marsikak Štefan vina in ima tudi prijateljev na pretek. Vendar so to prijatelji toliko časa, kolikor pijejo na njegov račun A ko pa zadene človeka nesreča, odpadejo vsi taki dozdevni prijatelji, ostanejo pa samo pravi, iskreni in nesebični. Denimo roko na srce in se vprašajmo, ali smo ob zadnji poplavni katastrofi, ki je težko prizadela del našega okraja, v dovoljni meri. pomagali svojemu prizadetemu sočloveku? V Tržišču popravljajo zvonik. Ne bi se obregnil ob to. ako ne bi vedel, da sodelujejo pri tem popravilu v pretežni večini premožnejši ljudje, ki sicer nikdar nimajo na razpolago dovolj sredstev za kritje svojih javnih obveznosi. Neki tak mo-i gotec je celo prepovedal svojemu sinu. da bi odšel na popravilo razrušene ceste Sevnica Planina z izgovorom, da ima doma preveč dela, medtem ko isti fant cel teden dela na popravilu »turna«. Kako že pravijo: »Ljubi svojega bližnjega...!« Seveda, ena je ljubezen na jeziku, druga pa v srcu. Ali ne mislite, da bi bilo dobro, ako bi se na marsikateri postaji v našem okraju pravo- OBJAVA Splošna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu bo sprejemala v šolskem letu 1954/55 nove gojence. Sprejemali bodo samo fante, ki imajo veselje do kmetijstva. so uspešno dokončali osnovno šolo ter prekoračili 17 let starosti. Morajo biti telesno in duševno zdravi. Prosilci morajo poslati lastnoročno pisano prošnjo na upravo šole do 30. avgusta. K prošnji je priložiti zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in obveznost o plačevanju vzdrževalnine Sola je splošnega značaja. Vsi kmetijski predmeti se poučujejo teoretično in praktično. Strokovne knjige, potrebne pri pouku, dobijo gojenci v šoli. Gojenci imajo v šolskem internatu popolno oskrbo. Mesečna vzdrževalnina stane 3.000 din. Kolikor imajo Kmetijske zadruge in posestva v bodoče interes zaposliti strokovno delovno silo, priporočamo, da kandidate štipendirajo. Okrajna zadružna zveza Krško je bilo pretekli četrtek zelo ži vo. Mnogo staršev in ostalih prijateljev mladine se je odzvalo prijaznemu povabilu pionirjev na proslavo zaključka šolskega leta. Čeprav je bila proslava popoldne, je bila dvorana polna. Proslavo so nestrpno pričakovali predvsem pionirji sami, ker so vedeli, da bodo najboljši pionirji nagrajeni s knjižnimi nagradami. Nestrpni so bil- tudi starši, ki bi radi videli svoje otroke na odru- Po uvodnem pozdravu pionirke in razdelitvi nagrad naj- ni dve uri. Nastopili so učenci vseh razredov. Mnogim je zelo ugajala pravljična igra Palčki, ki so jo naštudiral; učenci vseh razredov pod vodstvom tovarišice Malešičeve. Igra je precej zahtevna in je kar dobro uspela. Tudi pevski zbor, ki ga vodi tovarišica Bonova, je pokazal precejšnjo dovršenost, saj je tud; nekatere težje pesmi dobro naštudiral. Šolsko leto je končano. Pionirji se bodo naužili svežega zraka in nabrali novih moč: za prihodnje šolsko leto. S. K. časno odprle blagajne, tako da ne bi bili prisiljeni potniki vstopati na vlak brez voznih kart in seveda plačati kazen. Vsekakor bi pa bilo umestno, da bi postaje imele vozne karte vsaj bližnjih postaj, kakor n. pr. za postajo Mokronog, da ne bi bilo treba šele tiste pisati in povzročati med čakajočimi bojazen. da ne’ pridejo pravočasilo na vlak. Tov Zan je funkcionar pri občinskem ljudskem odboru v Podbočju. Občinskh ljudski odbor v Podbočju ima pa v posesti zemljišče, ki bi bilo zelo prikladno za igrišče in sploh fizkultumo udejstvovanje tamkajšnje mladine. Izgleda pa. da tov. Žanu mladinci niso preveč pri srcu, kajti drugače ne. neresno razumeti dejstva, da je zemljišče oddal v najem privatniku kljub temu. da so mu mladinci ponujali višjo najemnino. Od Brežic do OerkeU ir pšenica zori, eno dekle jo žanje, jo glav'ca boli. Po G -o pa se sprehajata dve dični gospodični, našminkani z vsemi pravili moderne kozmetike in vsemi mogočimi mažami tako da izglodata kakor kameleon, ki ju pa’ tudi glavi bolita, to pa ne zaradi dela, temveč zaradi neuspelih izzivajočih poskusov koketiranja s pripadniki JLA. Pozdravlja Vas Pepce. Tudi l@yi.see v Celet-n e utrpele škode po neur u Član; Lovske družine na Čatežu so nedavno na redni seji razpravljali o škodi, ki jo je utrpelo čateško lovišče. Ugotovili so, da je bilo ob zadnjem neurju uničene pernate divjadi in zajcev približno 60 odstotkov. Ze’o pohvalno dejanje je stori] ravnatelj Čateških Toplic tov. Lebar, ki je skupaj še z nekim tovarišem rešil 6 malih zajčkov. Naslednji dan po odteku vode jih je izpustil na svobodo. S tem je storil zelo hvaležno dejanje, kj je v čast našega društva, ka-■ terega član je tov. Lebar. Zaradi občutne škode na pernati divjadi bo moralo naše dru-I $tvo nabaviti nekaj družin fazanov in jerebic. Da bi zagotovili potrebna sredstva, bo v ne- ; deljo, dne 4. julija t. L, društvo priredilo lovsko veselico, in sicer na vrtu restavracije »Krka« (Spodnji Grič). Pričetek bo ob 15. uri popoldne z nagradnim streljanjem z zračno puško in drugimi točkami. Vsi lovci, ki radi zahajate v naše lovišče, ste vabljeni. S seboj pripeljite tudi svoje tovariše in tovarišice LD Čatež Matmonti. internet vas klice \ Med Donavo in cesto Gara Dušana v Zemunu stoji poslopje Želez. prometne šole. Tu se nemoteno odvija pouk in učenje ob prisotnosti najboljših železniških strokovnjakov in profesorjev za predmete splošne izobrazbe. Gojenci so iz vseh krajev Jugoslavije, zato jo upravičeno imenujemo šolo bratstva in edinstva Med Slovenci je ta šola malo znana. V prvi generaciji gojencev Železniške prometne šole (1951/1953) je zaključilo šolo samo dvajset dijakov iz raznih krajev Slovenije, v drugi generaciji (1952/1954) pa sta v šoli samo dva Slovenca. To je žalostno, če pomislimo, da imamo v Sloveniji precej dobro razvito železniško mrežo Šolanje traja dve leti. V šolo se lahko vpišejo dijaki z dovršeno gimnazijo z maturo in dijaki z dovršeno srednjo ekonomsko šolo z maturo. Med šolanjem so dijaki v stažu pripravnikov in imajo kot taki pravico do službene obleke, režijske vožnje in kovaško obrt. Anton plače po tarifnem pravilnika. Slu- j j)0iina g, pošta Krmelj, šatelji plačajo vzdrževalnino od svoje mesečne plače (do sedaj je ta znašala 7.300 dinarjev). OPOZORILO Splošna in obratna ambulanta Krško sporočata, da bo v mesecu juliju in avgustu zaradi dopustov zdravnikov obratovala samo obratna ambulanta za obe ambulanti na Vidmu, od 7. do 13. ure v tuši pokojnega dr. Bogataja. V iulr.u vod1 ambulanto dr. Rojina-Hvala Tatjana, v av-, gustu pa dr- Miroslav Krišto-! fig. Okrajni zdravstveni dom Krško Ker jc bil naročen na naš list in sc je ponesrečil, je prejel odškodnino za 12-odstotno trajno invalidnost, DOZ. Krško nas je obvestil, da je iz naslova »časopisnega zavarovanja« izplačal ^ odškodnino tov. Alojzu Božiču, tesarju iz Rake štev. 16 za 12-odstotno trajno invalidnost. VAJENCI! Sprejmem vajenca za orodno kovaško obrt. Anton Dornik, Kolkovane prošnje s potrebnimi dokumenti se pošiljajo preko šefov postaj Železniškemu transportnemu podjetju. Prosilci bodo prejeli poziv za zdravniški pregled in brezplačni vozni listek. Maturanti, odločite se za poklic voditelja železniškega prometa in videli boste, da ste ravnali prav. Slavko Suklje Izgubljena listnica. Najditelja listnice na kopališču Videm naprošam, naj vrne legitimacije na naslov Milan Kreutz, Krško. Denar, ki je v listnici (11.000) lahko obdrži. HLša naprodaj. Lepa enosta-novanjska hiša z gospodarskim poslopjem, delavnico, vrtom, v centru mesta Brežice naprodaj Interesenti se naj zglasijo na naslov Franc Vervega, Brežice, Ulica prvih borcev 33. ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER kolono, če so podrli žensko, ki 1 I je bila obložena s težkimi cula- Mudilo se jim je, premagan- mi, ali če so celo pregazili one-cem in zmagovalcem, a tudi moglega starca, ki se je opote-oblakom. Za majske dni dokaj kel naravnost pod kolesa. Osebni hladen veter je vel preko polj, j avtomobili, do strehe poškrop.je-kjer ni bi!o videti ne človeka, ne ' ni z blatom, so prehitevali tovor-živali in gnal nekam proti zaho- j ne avtomobile m celo tanKe, Ki du deževne oblake. Zdelo se je, so z oglušujočim r0p°‘aiM®™ da bo zdaj zdaj očistil nebesni ! plašili že tako zbegano množi , svod in se bo nad motornimi vo- j trobili so in švigali sem in tja žili, živalmi in ljudmi, ki so drve- kot zlovešči skovirji. IJjetniKi, li po široki asfaltirani cesti na ki so še pred kratkim do to in ono stran, odprlo prijazno oboroženi v slepi pokorščini vne-majsko sonce. Toda znova in to streljali in neusmiljeno ubija-znova je izbezal tam nekje izza i li, kar je prišlo na muho njmo-obzorja na vzhodu temno gmoto vim puškam, strojnicam m topo-in jo, raztrgano in razcefrano, : vom, so se v kolonah opotekali zapodil preko neba. Za kratek i kot čreda sestradanih, izčrpan, čas je celo prekril vse nebo, te- j in prestrašenih ovac. V njihovem daj je na pomladansko pokrajino koraku ni bilo več nič samoza-legia skorajda jesenska mrakob- vestnega, osvajalnega in zmago-nost. Tovorni avtomobili z voja- valnega, njihov korak je bil top ki v sivorjavih uniformah so še in onemogel. Kot da se pomika bolj grozeče drveli med množico , po cesti ogromna stonoga, ki bi civilistov ter kolonami prašnih in se bila že davno zvalila po asfal-blatnih, do smrti izmučenih ujet- tu, da je niso drezali z vseh stra-nikov. Pešci so se s krikom umi- ni iskri konjeniki in drveči stroji, kali vozilom, kj so si brezobzir- V sivi mrakobnosti so bili tudi no utirala skoznje pot. Kaj je bi- j civilisti, različnj po starosti in lo mar strojem, čeprav so jih vo. : poklicu, oblečeni v najrazlicnej-dili ljudje, če so oplazili ujetni- še obleke in otovorjeni s pisani-ka, ki se ni pravočasno stisnil v mi culami in raznobarvnimi kovčki in košarami, prava brez-t oblična množica pogorelcev, ki ; hiti na pogorišče svojih domov. V ! senci deževnih oblakov ni bilo ! mogoče ločiti tiste, ki so se v | strahu pred oboroženimi vojaki vračali v svoje opustele domove I ponižani, osramočeni in ogoljufa-i ni za najdrznejše sanje, od tistih, ki so hiteli na vse strani Evrope osvobojeni in z vero v novo, lepše življenje. Prve jc hromil poraz, drugim pa zmaga še ni vrnila moči in življenja, ki so jim ga do pred kratkim ugonab-ljali tisti, ki so se zdaj opotekali na robu široke ceste brez orožja, brez poguma, brez ponosa, brez upanja. Šele ko se je soncu posrečilo prodreti tanjšo plast oblakov in se na žitna polja, na krompirišča in travnike usuli topli, rumeni žarki, so zažarele oči zmagovalcev, : oboroženih vojakov in bivših i pregnancev, ujetnikov in zapor-| nikov; premagancem, vojaškim in civilnim, pa se je ob sončni luči spačil obraz, iz zmedenih oči sta I jim pogledala groza in brezup. A mudilo se je tem in onim, vsakdo 1 je hitel v svojo smer, kakor da ne more dočakati sreče ali popolnega zloma. Vozila so kovinsko ropotala, oglušujoče trobila in peklensko rožljala, da ni bilo slišati ne človeškega ne živalskega glasu. Tudi s polj, kjer je tu in tam sameva; okleščen hrast, in iz visokih stavb, ki so nedaleč od ceste kazale gola rebra, ni bilo slišati glasu. V tej drveči množici ljudi in strojev, živalj in vozil se je opotekal visok, v ramenih nekoliko upognjen starec. Prehitevala ga niso samo motorna in vprežna vozila, prehitevali so ga celo težko otovorjeni civilisti in blatne kolone ujetnikov Trudoma je dvigal za svoj trup nekoliko predolge noge jn jih počasi spuščal na trdi asfalt. Stopal je na robu ceste, vsak čas pa iz previdnosti stopil v obcestni jarek ali celo na drugo stran v pomendrano travo. Oblečen je bil v oguljeno kmečko obleko nedoločne barve, na glavi pa je imel klobuk, ki mu je vzelo barvo deževje in sonce številnih let. Tudi koža na obrazu, vsa zgubana in prepletena z modrimi žilicami, je že davno izgubila zdravo, naravno barvo; , starost, delo, pomanjkanje in trpljenje so j; vtisnili svoj pe-! čat. Samo v očeh pod nasršeni-! mi, sivkastimi obrvmi je tlelo j življenje, ki se je ob sončnem siju 1 vsakokrat še razžarelo. Ob takih j prilikah so starčeve do’ge, suh-I Ijate roke mehko privile k sebi i v sivo odejo zavit sveženj, ozke, suhe ustnice pa so se zganile in I spregovorile nekaj, česar seveda i v oglušujočem ropotu ni bilo ; slišati. Ob pogledu na drobno | otroško glavico, ki je kukala iz i sive odeje, je komaj viden smehljaj sprelete1! starčev sicer togi in brezbarvni obraz. Tudi otrokove oči, ki so dotlej nekam otopelo zrle v oblačno nebo, so oživele, drobne ustnice so se razprle in spustile slaboten glasek, ki ga starec sicer ni slišal, vedel pa je, da izraža otrokovo zadovoljnost. Pred mostom čez zamazano, široko reko so se kolone zagozdile. Šele zdaj, ko je utihnilo že-lezje, so se razločili človeški glasovi in kriki. Tudi starec se je ustavil, tudi njegove oči so nestrpno čakale na prehod. Kakor vsem, se je mudilo tudi njemu. Morda še bolj, toda njemu niso bile poslušne noge, roke pa ne proste, da bi se bil mogel kot mnogi drugi med kričanjem preriti dalje. V obcestnem jarku je čakal, kdaj se bo odprla pot čez most. Ljudje na cesti in okoli njega so z njim vred postajali bolj in bolj nestrpni. Ze so se čule ostre grožnje in divje kletve. Neki civilist, visok in suh moški v obleki, ki očitno ni bila njegova, se je pognal v kolono ujetnikov in s pestmi napadel dobro rejenega, a od strahu in dolge poti upadlega možakarja, le-ta se ni branil ne besed ne udarcev, To je napadalca še bo.j razjarilo. Ozrl se je okoli sebe, da bi našel nekaj, s čimer bi pripravil debeluharja do obrambe. Vojak ob koloni je prav dobro razumel njegov pogled, potegnil je iz torbe samokres in mu ga spodbudno ponudil. Razjarjeni civilist je za hip osupnil, potem pa se nasmehnil, stopi' k vojaku, pograbil samokres, se pognal k ujetniku in spustil v njegove široke prsi nekaj strelov. Ujetnik je komaj utegnil na široko odpreti vodene oči in že . se je zamajal ter se zrušil. Tedaj se je iz starčevega svežnja oglasil visok, droban glasek. Kakor da je v bližini vzlete' v nebo škrjanček in zapel pesem zeleneči pomladi. Bližnji so se začudeno ozrli. Kaj, ali je še kje novo življenje, ali ni vre zapisano smrti? Starec je z levico krepko stisnil k sebi sveženj, z desnico pa pobožal otročička po zardelih licih in sprenovo-i! pomirljivo: »Saj ni nič. Vojne ni več. Nekdo je poravnal svoj dolg. Pomiri se, pomri, Tinček ...» Otrok pa ni takoj utihnil. Ko so se množice zganile, ko ro motorji zaropotali in so utrirler-. noge zaropotale po asfaltu, se je njegov glasek sicer izgub v oglušujočem ropotu in .vsesplošnem direndaju, toda starec ga je slišal. »Tinček, konec je. konec,« mu je prigovarjal. »Pot domov nam je odprta, doma pa boš imel mleko, belega kruha. vsega. Nihče ne bo ničesar pogrešal . . .« Otročiček je slednjič 'e utihnil, starec pa mu je novo«1', dalje, o domu in o poti domov.