Neuspehi šolske mladine
in delo prosvetnih delavcev
Malo se je doslej pisalo o prosvetnih delavcih v 6edežu okraja v Ptuju Kot na podetelju, zato mnogim vodilnun osebam na vaseh in v mestu niso znanl problemi, s katerimi se ukvarjajo pro-fesorji in učitelji, mnogim staršem ni znano, kako se zavzemajo prosvetni delavci za duževni razvoj otrok, otroci in dijaki pa še mnogokrat ne čutijo da so prosvetni delavci zvesti sprem-ljevalci in vzgojitelji šolske mladine.
O  zadnji   konferenci   prosvetnih   ds-
00 konferenci. Potrebno je. da se ljud-stvo seznani z glavnejšimi vprašanji Soiske rzgoje.
VpraSanje srednjeSolske mladine in njenih polletnih uspehov na ptujski fimnaziji nl ilo mimo konference. V referatih in v diskusiji 6O profe«orjl in učiteljl glede uspehov na gimnaziji iz-raziii svoja zapažanja in izkuSnje.
RavnatelJ gimnazije tov Kranjčii ^e pripomnil, da v odstotku uspeh^ Se niso izraženi dejan«ki napori profesorjev In kvaliteta njihovega dela. Ko pola-gamo račun 0. lzpolnitvi polletnega plana. moramo vedeti: da pomeni borba ta prosvetni plan borbo za kvaliteto. Res. da je na gimnaziji še mnogo for-malizma in celo poiavov birokratske^a odnosa do dela. vendar je treba profc-soriem priznati. da so v borbi za kva-liteto. za zboljšanie ldejno-politirne In znanstvene vsebine pouka vložili v vzL0}no ln uLno d<?lo mnogo truda in da so dosegH  pri tem  lepe uspehe
Ko ocenjuiemo delo Ijudi. ki po-u6ijejo do 50 ur tedensko. obenem pa so ie gktivnl na tem ali onem kuUtrr-no-prosvetnem področju, se )e treba vprašati, ali smo \vm kadrom pri nji-hovem napornem delu nudili tudi do-volj pomoči Verujemo v nadaljnji raz-voj prosvetnih kadrov V reezl s tem i? r-odfrtal diskutant potrebo po na-daljnjem razvojti pedagoSkih «posob-nbstl in Izobrazbe prosvetnih delavcev samih, k čemur labko v veliki meri pomagajc dobri, po znanstveni v«ebini bosati  učbeniki  ali priročniki.
Profesor tov Sentjurc je dal predlog, da b; naj nfence z nezadostnimi uspeh< tz več predmetov vrnili nazaj v osnov-no Solo, ker so taki učend ovira asta-lim dijakona Individualni pouk je po njegovih   izkužnjah   v   prenapolnjenih
razredih pri predmetnem pouku ne-tnogoč.
Clan gimnazijskega profesorel-e n z^ora tov Pavlinič je pripisal knvio slabega učnega uspeha v nižji gimna-ziji objektivnim oviram namesto profe-sorsicemu zboru. Slabo osnovno znanjs učencev, ki pridejo na gimnazijo, pre-natrpanost učnega načrtaln predmetov, popoldanski pouk in prepuščenost učencev samim sebl v dapoldanskih tirah so po njegovem opažanju faktor-jl.   kl   ne   ^^^^jj^^ic  na
dela je potrebna tesnejSa poveaava po-verjeništva za prosveto z girrujazijo ir. profesorjev 6 starši  in roditelji.
Kolektiv sedemletne   šole   v   G nid  je bil   na   konferenci   v   reff posebej obravnavan kot kolektiv. ki je med najboljSim v okraju.
Učlteljski kolektiv ni preje miroval, dokler ni vskladil načel o socialistični šoli s prakso. Uspehi niso izostali. Do bie pionirske organlzacije so šoli v raz-bremenltev. V okraju je ta pionirska organizadja med najboljšimi in se je zelo približala kolektivu učencev. Pirv nirjl iz višje eedemletke sami vodijo sestanke, kjer kritično in objektivno presodijo pravilno6ti tn nepravilnostl pioniriev samih kot tudi učiteljskega zbora. Udejstvovanje teh pionirjev na prosvetnem poliu je večini Ijudstva ie znano. Enako dosefenl uspebi 1t\ pre-jete pohvale ter nagrade. Iz kvalitc+^-^ znanja učencev in iz celotnega stvovanja šole je razvidno. da veje ;.:.:i teml ufenci v precej§ni merl dtih so-c:alistlčne šole.
Tstočasno je bllo na konferenci pri-kazanih nešteto teJav ?n problemov ostalih Sol na podeielju. Vpraianju po-deielskih osnovnih iol bomo v pribod-njih številkah pc»vetili »voio prrecmost
Problemi jfimnazije v Ptuju in sedcm-letke v Gorišnid eo našli svoj od?ovor v prlmeru sedcmletkp iz GoriSntce, k\ Je naveden  za vzgled
Za lazje bodofe delo je nujno v čim večjl meri seznanjati starše in refl-.:Vg T VTgojnimi problemi tudi preko ]ok:-;U nega časopisja in ne samo potom roditelj-skih sestankov, ki se povsod r»dnr> na vršijo. Na ta način bodo odoravljene mnoge ovire, kl padajo v breme pro-rvetnih delavcev. odstraniio pa jih lahko že starši In redniki 6 svo^im vplivam.                                       BJ.