l*o poiti prejeman: ia
i elo leto naprej 26 K — h
pol leta četrt , «esec
•e3: 2,
50, 20,
V upravništvu"prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt „ mesec
!0» —» 1,70,
Z»"poSiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Štev. 239.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v četrtek 18. oktobra 1900.
Letnik XXVIII.
Boj zoper alkoholizem.
Centralni odbor prihodnjeletnega kon gresa zoper alkoholizem razpošilja te dni svoje pozive po deželah. Povsodi snujejo se skupine in pripravljalni odseki za ta vele-važni dunajski kongres, osmi v številu mednarodnih metingov v boji proti pijači in pijančevanju. Preteči je moralo dobro stoletje, predno so se začeli dramiti vsi oni, katerim je blagor narodov v celoti, kakor njegovih posameznikov, pojedincev in družin na srci, — ter pričeli svariti: tako ne gre dalje.
Odkritega, odurnega, neprikupljivega sovražnika hitro spoznaš kot takega, in krepko se mu postaviš v bran. Ne tako lice-mercu, ki ti ve s priliznjeno, sladko, ma-mečo besedo vlivat; strupa v dušo. In tako ima tudi še danes alkohol milijone svojih teoretičnih in žal tudi praktičnih zagovornikov. Ker si ima skoro vsak še očitati mar-sikak alk. pregrešek, pregrinja, tešeč si lastno slabo vest, plašč ozirnosti in usmiljenja tudi nad to napako drugih. Kedar vidijo ljudje pijanca tavati umazanega in poživinjenega po cesti, smejejo se mu, prenašajo radovoljno zbesnelo rjovenje in razgrajanje njegovo — in namesto studa obudi se prepo-gostokrat lo čut komike v mislih gledalcev.
Po največ Be vendar še opozarja na hude pijanosti in njene posledice in nesreče, na prepire, telesne poškodbe, uboje itd. — nikjer pa ni čuti svarilnega glasu nasproti onemu pijančevanju, ki se na tihem vrši, zato pa redno, dan na dan, leto za letom. Veliki večini ljudij oni ni pijanec, katerega ne vidijo toliko in tolikokratov tako opoje-nega, da pade pod mizo ali se valja v cestnem blatu. Zdravniška veda pa je neovržno dokazala, da tudi sorazmerno majhne množine alkohola vplivajo škodljivo na naš organizem — in poskusi pokazali so bolez-niške spremembe že ondi, kjer se nepoučenemu človeku niti ne sanja, da bi bila škoda mogoča. In vendar sta 2 litra piva ali 1 liter vina, da o žganji sploh ne govorimo, že naj skrajnejša dopustljiva mera pri vsakdanjem uživanji alkohola. Za mnoge ljudi, vzlasti one, ki že sami na sebi ne razpolagajo s posebno čvrstim zdravjem, pa je še to dosti preveč.
Sedaj se pa ozrimo nekoliko krog sebe! Koliko je ljudij vseh stanov, ki prično zjutraj s svojo »merico« in vlivajo ob vsaki priliki ono isto »merico« v se.
Izgovorov ima vsak dosti pri rokah: pek mora piti, ker trpi vročino pri peči; zidar, ker ga žgečka prah po grlu; kmet' ker trdo dela; težak, ker »tako nima nič na svetu« ; oni zopet, »ker to nikogar ne briga« itd. itd., da, celo taki so, ki vele, da si pridobe moči v pijači. Deloma je krivo temu res ta močno razširjena kriva vera, da n. pr. vmo krepi. To ni res; vino, sploh alkohol ni mkaka redilna snov; in tisto »okrepljenje« je to, kar bič za konja. Vsakdo bi Be sme jal, če bi komu na um prišlo, trditi, da konj močnejši postane, kedar rabi voznik bič.
Kolikor pogosteje, v kolikor večjih množinah in kolikor večji koncentraciji jemlješ alkohol vase, tim večja bo škoda. Vino je Skodljivejše kot pivo, žganje prekaša oba, in je naravnost samo na sebi strup. Kaj še le »šnops«, katerega časti toliko prijateljev po naši lepi Slovenski, vzlasti med kmetskim ljudstvom, in kateremu rasto privrženci, žal, od dno do dne.
Kako pa se tedaj pojavi vsa nesreča, katero provzroča alkoholizem, pred vsem kroničen alkoholizem? Vprašajmo najprvo
zdravnika! Ta nam poreče: škodo bode trpelo celo tvoje telo, pred vsem pa tvoji možgani, tvoji živci, srce, jetra in ledice. Do 10 odstotkov umira po bolnišnicah ljudij vsled kroničnega pijančevanja, in prav toliko jih tudi umre, kajti le malo malo jih okreva.
Kdor pa stopi v blaznice, najde dokaj bolnikov, katere je nesrečna pijača pripeljala v zavod. V kakem razmerji stoji pijančevanje in blaznost, naj razsvetli dejstvo, da je na dunajskih opazovalnih oddelkih vsak tretji, vsaj pa četrti novodošli bolnik alkoholik. Zares, lepa perspektiva!
Koliko je pa še onih, ki niso uprav toliko blazni, da bi jih morali držati po zavodih, ki pa stoje popolnem na meji med duševnim zdravjem in blaznostjo. Najžalost-nejša posledica alkoholizma je namreč »etična depravacija«, kakor jo imenujejo zdravniki. Pivec postane surov, brutalen, muči svojce in živino, razdražljiv je in silovit, s časom prične lenuhariti, delo mu smrdi, posestvo gre v nič; njegovi nazori o časti in vesti postajajo vedno ohlapnejši, in s časom se uda v »usodo«, ko mu propada dom in on ž njim.
In tako smo prešli na polje socijologa in narodnega ekonoma. Vprašaj jih, kaj je pijanec, in povesta ti: trhla, gnjila veja na deblu narodnega blagostanja, nevarna, okuž-ljiva goba na telesu narodnega zdravja. In zopet uči znanost in vsakdanja skušnja: blagostanje propada v isti meri, kakor se širi alkoholizem, kajti le-ta uničuje delavske moči duševno in telesno, ne producira ničesar, ali premalo, kar rabi za življenje; dano premoženje pa potrati in uniči — kajti, tudi če bi imel alkohol redilno moč, bil bi jako drago živilo.
Naloga vseh zavednih rodoljubov, vseh v istini humanitarno mislečih ljudij je torej, da prično vojsko proti pijančevanju in pitju.' Menda ga ni torišča, kjer bi uprav duhovnik b svojim vplivom, svojo besedo, svojim podukom imel tako lepo priliko, reelno reševati narod, kakor s tem, da napove skrajni boj alkoholizmu. Seveda so sredstva različna, taka tudi morajo biti, če se hoče kaj doseči. Boj do noža pa naj se napove žganju, posebno oni divni specijaliteti zadnjega desetletja : »šnopsu«.
Tudi alkoholizem ima svoje vzroke. In pri teh bo treba zastaviti sekiro in odstraniti jih s koreninami vred. A o tem drugi pot.	_a_
Goriški „razkol" pred sodiščem.
(Izviren dopis.)
Ako bi se mi goriški Slovenci morali boriti proti vrednišemu sovražniku v svojem taboru, kakor so naši domači izdajalci naroda, lahko bi rekli: sram nas je poročati o sodnijski razpravi, ki se je vršila dne 15. t. m. pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Tako pa nas ne more biti sram, ker ljudje, proti katerim mora v takih stvareh postopati sodišče, kakor bo je zgodilo v tem slučaju, ne zaslužijo več biti vredni udje našega naroda. Po vsej pravici bi to bolje storili, da množe število — renegatov. A pomilovati nas morajo radi tacih elementov nasprotniki sami, katorim se je s to sodnijsko razpravo odprla tako žalostna perspektiva na našega naroda razmere.
Kakor je bilo že naznanjeno, vršila se je 15. t. m. kazenska razprava proti Andr. Gabrščku, lastniku »Goriško tiskarne« ter
izdajatelju »Soče« in « Primorca«. Vsebina zatožbe je bila na kratko ta-le : »Soča« je pri neki priliki trdila, da je bil za časa, ko je bil v »Goriški ljudski posojilnici« Gabr-šček denarničar, popoln red, temu nasproti pa je »Gorica« izrekla svoje prepričanje, da so bili baš za tistega časa v posojilniški blagajni razni nedostatki. Ta trditev je pa Gabrščka tako hitro spravila po koncu, da je takoj nenavadno razburjen pisal gosp. dr. Gregorčiču odprto dopisnico, na kateri zahteva za to — razžaljenje zadoščenja, sicer si ga poišče sam in pozabi pri tem celo na svojo — družino . .
Ta dopisnica, s katere zaključkom je Gabršček očividno hotel pobiti njemu tako neprijetno zadevo na preteč način, je dala adresatu opravičen povod, da je začel razmišljati, ali morda ne namerava Gabršček spozabiti se nad kom, ki mu je na poti. Ako je menil, da pozabi celo na svojo družino, tega pretenja ni bilo možno razumeti drugače, kakor da stori nekaj tacega, radi česar bi utegnila trpeti njegova družina. Ker pa je Gabršček silno razkačen na dr. Gregorčiča, si ta ni mogel misliti druzega, nego da ima Gabršček zle namene proti njemu, in je stvar odstopil drž. pravdništvu.
Isto jo naredilo ovadbo, in se je vršila kazenska razprava po §§ 98 in 99 kaz. zak. Razpravo je vodil sodni svetnik Ziiirrer, kot zatožnik je bil drž. pravdni namestnik Jeglič, a zagovarjal je obtoženca — dr. Karol Triller iz Ljubljane
Zaslišanih je bilo okoli 18 prič, katere so razun par tesnih somišljenikov Gabr-ščkovih obteževalno izpovedale. Iz izpovedi prič je bilo razvidno, da je Gabršček jako predrzne in razkačene človeške narave.
A vkljub temu, da se je izpričala taka kvalifikacija tega »nadobudnega« narodnega »boritelja«, je bil popolnoma oproščen.
Motivirana je bila razsodba s tem, češ, da ni na inkriminirani dopisnici bilo za dosti dokazov za kaznjivost vsebine. Izpovedbe prič niso odločile, merodajna je bila le dopisnica, na kateri pa ni bilo izrečeno nobeno direktno pretenje na katero določeno osebo.
Nam goriškim Slovencem gotovo ni na tem, ali je Andrej Gabršček obsojen ali ne, saj narodu skoro ne more škodovati že več, kakor mu jo škodoval, a gre se za to, da o naših razmerah vsled tacih obsodb ne dobe popolnoma napačnih pojmov izven goriški Slovenci, zlasti pa taki, ki smatrajo dr. Turno in Gabršček a za pravcata narodna mučenika, prezirajoč popolnoma vse ono, kar sta ta dva v resnici na Goriškem zakrivila.
Po raznih glasovih iz Goriške bi res svet moral misliti, da je oni Gregorčič, o katerem je znano, da bi rajši dal svojo kri za narod, kakor pa bratu skrivil le en las na glavi, da so Gregorčič in njegovi somišljeniki najbrezsrčniša klika. Razsodni in trezno misleči so seveda drugačnega mnenja.
Dr. Turni je znano, da hoče na Goriškem postati velik mož. Ta pohlepnost dr. Turne je zakrivila mnogo zmešnjav, to pa radi tega, ker si je pridobil Gabrščka in »Sočo«.
Dr. Tumi in Gabrščku je deviza: prodreti morava, vajeti morava dobiti v roke; zmaga nad »klerikalci«, to jo cilj njunega boja, vrednost in reelnost sredstev, to — bodi postranska stvar! Njuni tesni somišljeniki pa, ki si veselja manejo roke, ako zmaga komedija proti resnemu delu, razkričavajo
take ljudi za mučenike in druge obsojajo v pekel. To je nesreča našega naroda, da nočemo poznati svojih pravih sovražnikov, to rodi toliko zla med nami I
Naposled še eno g. dr. Trillerju. To, kar je pokazal s svojim nastopom na komersu v »Narodnem domu«, popolnoma tacega se je pojavil s svojim zagovorom in svojim nastopom pri tej razpravi. Kazal je s prstom na najugledniše duhovnike goriške, predrzno pretil dr. Gregorčiču itd, vse to kaže dr. Trillerja in njegovo »na-prednjaštvo«. Ali morda ne veljajo tudi o njem besede Bismarckove, katere je izustil
početkom svojega zagovora?
* *
*
Nekaj značilnih momentov iz te razprave ne smem prezreti, momentov, ki kažejo, s kom imamo opraviti na Goriškem in menda na Slovenskem sploh. Ako omenim, da se Italijani že vesele izida te razprave in sicer prvič radi tega, ker jo bilo na strani toži-teljev mnogo naše duhovščine, proti kateri je obrnjena vsa strupena ost njihovih glasil, drugič pa radi tega, ker bi po njihovem mnenju z obsodbo Gabrščekovo trpela ona zlobna sila mej goriškimi Slovenci, ki je vzbudila in ki vzdržuje s svojim hujskanjem proti slovenski duhovščini za nas tako žalostne goriške razmere, — povedal sem to Ie radi tega, ker sem opazil, da se je Gabršček že pred razpravo prav intimno pogovarjal s poročevalcem onega italijanskega lista v Gorici, ki enako »Soči« perlidno napada slovensko duhovščino. Ako se vzame ta za Gabrščkovo »slovanstvo« značilen lakt v poštev in pa posebno sklicevanje dr. Trillerja bas na neko pričo, katere narodnost se tu in tam prikazuje v več nego dvomljivi luči, — potem smo pač na jasnem, kdo je na Goriškem pravi rodoljub, kdo pa le faktor, ki zna le izkoriščati — »nevednost« drugih«. Upam, da se po tej famozni kazenski razpravi goriškim Slovencem še bolj odpro oči, da spoznajo, katere vrste mrčes so tako dolgo gojili na svojih prsih.
Brzojavke II. slov. kat. shodu v LJubljani.
(Dalje.)
Sarajevo. Brači slovenskim, kaji sa-biru sa Kristom, želimo od Boga najlepši blagoslov. — Kaptol vrhbosanski.
Sava. Iskreni pozdrav zborovalcem. Slava kliče Sava. — Bratje Dertovšek.
Selca. Današnji Vaš sastanak pomocu Božjom slogom svjetovnjaka uz dični episko-pat svladao neprijatelje vjere i Slovenije. — Dušobrižnici Margetič, Pastič, Kolumbic, Ga-belič.
Senožeče. Bog blagoslovi delo katoliškega shoda. — Posojilnica.
Sežana. Odsev katoliško zavesti slovenskega naroda pozdravlja občina Štanjel na Krasu.
Sichrov na Češkem. V duhu z Vami želi nepristranskemu delu na korist narodu mnogo blagoslova. = Mantuani.
Sin ča ves. Občina Doberlaves pozdravlja drugi slovenski katoliški shod. Slava mu! — Šumah, župan.
Slov. B i s t r i c a. Živela katol. ideja ! Pozdravljeni katoliški zborovalci ! — Lapor-čani.
Slov. Bistrica. Radostnim srcem pozdravljajo drugi kat. shod ter mu želijo najboljši uspeh. — Somišljeniki slovenje-bistriški.
S o d r a 2 i c a. u uua srca pozdrav '.jamo drugi kat. shod in mu želimo obilo blagoslova. — Kmetijsko društvo Sodražica.
Sodražica. Navzoči v duhu potrjujemo z vso dušo Vašim sklepom. — Gora pri Sodražici.
Solkan. Pozdrav zborovalcem. Katol ideja v slovenskem narodu živi, rasti, raz-cvitaj se! — Duhovnija Trnovo.
Solkan. V tem znamenji boš zmagal, zatorej slava ! Pozdrav pod zastavo katoliško se borečim. — Župnija Solkan.
Solnograd. Vedno navdušen za katoliško 6tvar in njene zastopnike si usojam udeležence II. katol. shoda v Ljubljani naj-topleje pozdraviti ter želim obilo božjega blagoslova. — Dr. pl Fuchs.
Solnograd. V imenu »Katholische Kirchenzeitung« želim II slov. katol. shodu najboljši vspeh v korist katol. slov. narodu in katoličanstvu v Avstriji sploh. — B. Pfisterer.
Spod. Dravograd. Zmaga slobodi in resnici ! — Hranilnica v Spodnjem Dravogradu.
Stari trg. Katoliška vera podpiraj narodno omiko ! — Ponikvar, župnik.
Stari trg. 25 odbornikov občine Stari trg pri Ložu, zbranih pri občinski seji, kliče zavednim katoliškim možem na drugem katoliškem shodu v ljubljani: Slava! Pianecki, županov namestnik.
Stari trg. Živela katoliška narodna ideja! — Katol. narodno društvo.
Stari trg. Udje konsumnega društva srčno pozdravljajo zborovalce.
Straža. Katoliški shod pozdravljen mi bod', Slovencem sadu obilno obrodi ! Franjo Dular, učitelj.
Studenec. Najspoštljiveje pozdravljamo drugi katoliški shod in želimo, da naj mu Bog podeli isti vspeh kakor 1. kat. shodu. Hranilnica m posojilnica, kmetijsko društvo, županstvo Tomišel in Vrblenje.
Sušice na Češkem: Božjega blagoslova in mnogega vspeha, želi »Katol. poli-ticka jednota« na Češkem. — Predsednik Ferdinand grof Chotek.
Sv. Jurij ob Taboru. Naša občina kliče udeležnikom kat. shoda krepek: Živio! Bog blagoslovi Vaše sklepe v blagor slovenskega naroda. — Hanžič, župan.
tov. Jurij ob Taboru V Vašem taboru je Slovenija. Prisrčen pozdrav vsem vdeležnikom, zlasti bratom Čehom in Hrvatom ! Le krepko naprej po označenej poti pravice in resnice 1 — Katoliško - politično društvo za vranski okraj. Kokelj , predsednik.
Sv. Jurij ob Taboru. Duh našega velikana Slomška se na novo oživlja na katoliškem shodu. Bog daj, da bi ta duh prešinil ves slovenski narod. — Zborovalcem katoliškega shoda: Slava!! Bralno društvo sv. Jurij ob Taboru.
Sv. Jurij ob j. ž. Daj Bog rast vsemu, kar sadite in zalivate! — bv. Jurška duhovščina.
Sv. Jurij. Blagoslov Vsemogočnega spremljaj vse, ki se trudite za vresničenje katoliške ideje! — Občina sv. Jurij.
Sv. Lucija. Najbolji vspeh drugemu slovenskemu katoliškemu shodu po starem geslu: Vse za vero, dom slovenski in cesarja! Slava govornikom! — Sv. Lucija ob Soči, župnik Jožel Fabijan; Peter Leban, župan.
Š i b e n i k. Bio katolicki sastanak na korist crkve, domovine i diku toli dobra pro-svietljena pastira! — Kanonik Ivan Vidovič.
Škof j a Loka. Iskren pozdrav vsem zborovalcem! Dal Bog obilo sadu! — Stara Loka. Ozebek.
Školja Loka. Bog naj podpira in združuje vse Slovane v delovanji za katoliško vero, dom, pravico. — Mladeniška Marijina družba v Javorjih.
Škofja Loka. Katoliška misel, katoliški duh naj živi in narod v življenji njegovem krepi! — Poljanska posojilnica in kmetijsko društvo.
Šplit. Bratskom ljubavju pozdravlja u Isusu Kristu in moli mu obilan stalan plod. — Biskup Nakič.
Št. IIj. Prisrčen pozdrav od Mure zbranim Slovencem! — Za šentiljske mladeniče: Zebot.	(Dalje prih,)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. oktobra.
Obletnica jezikovnih naredeb. Včeraj dne 17 t. mes. je minulo leto, odkar je uradna »\Yiener Zeitung« objavila dve na-red bi ministerstev za notranje, pravosodje, tmanc-.\ trgovino in poljedelstvo, s katerima sta so razveljavili Gautschevi jezikovni naredbi za Češko in Moravsko z dne 24. februvarija 1898 ter se je glede rabe obeh deželnih jezikov začasno tako določilo, kakor je bilo pred izdanjem Badenijevih jezikovnih naredeb z dne 5. aprila 1897. S tem svojim činom je grof Clary ustregel zahtevi nemških levičarjev, toda v resnici prav nič ni zboljšal parlamentarnih razmer. Zadovoljni niso niti njegovi ljubljenci Nemci, še manj pa Čehi, katere je oropal poslednje drobtinice v narodnostnem oziru. Mesto nemške pričela se je češka obstrukcija, akoravno tudi nemška obstrukcija samo dremlje in čaka ugodnega trenutka za izbruh. Ko bi bilo ostalo pri Gautschevih naredbah, bi bila večina že kako zmogla par levičarskih kolovodij, kar pa pri češki obstrukciji ni lahko mogoče.
Schonererjantiki kandidat je. Wolf Schonererjeva stranka je dosedaj imenovala 19 kandidatov za državni zbor, ki so določeni večinoma vsi za severno-češke okraje. K. H. Wolf, pravi voditelj klike z geslom »proč od Kima in Dunaja«, je dobil kmečko skupino Trutnov, eksvitez Jurij Schonerer, prvi vojskovodja, ostane v hebski kmečki skupini, kjer ga že časte kot germanskega poluboga. V mestne skupine so potisnili Haucka, Steina, Hannicha, Schreiterja in Pochlatko, v kmečkih so pa še: Kittel, Iro, Bareuther, Hofer, Pacher, Berger in neki Schalk. Vsem seveda sreča ne bo mila, a dosedanjo moč si Schonerer upa ohraniti.
Afera grofa Iievertere je stopila po izjavah »Beri. Tagblatta« v povse nov stadij. Dopisnik tega lista je prejel brzojavno poročilo, iz katerega je razvidno, da se de-mentujejo vse dosedanje vesti o odstopu poslanika grofa Revertere. Dopisnik namreč poroča: Včeraj sem imel priliko govoriti z neko dobro poučeno osebnostjo, ki je osebno občevala z grofom Revertero na Dunaju, o najnovejšem dogodku, ki razburja sedaj razne avstrijske kroge. Ta mož je torej glede odstopa grofa Revertere oddal naslednjo izjavo: Zagotavljam vas, da ostane grof Revertera tako dolgo na svojem mestu, dokler živi sedanji papež Leon XIII. Vest ni povsem za nesljiva, ker je znano, kak veter piše v »odločilnih« mažarskih krogih.
Knez Mohentohe zopet odstopa. Razni berolinski in tudi drugi nemški listi so včeraj objavili poročilo, da državni kancler knez Hohenlohe v kratkem poda ostavko. Seveda igra zopet starost državnega kanclerja prvo ulogo, potem pa neki razpor mej posamnimi člani vlade glede sklicanja državnega zbora, s katerim se je odlašalo do skrajnosti. Mož bi bil baje šel že pred par meseci, toda radi dogodkov v Kini so krizo zavlačevali, dokler so mogli. Ministri Hohenlohe, Biilovv in Lukanus so bivali te dni v Homburgu pri cesarju, kjer se je baje storil konečni sklep. Kancler odstopi neki še pred sestankom državnega zbora. Oficijozni listi nimajo o tem nikakih poročil.
Francoski parlament se snide vsled sklepa ministerskega sveta dne 6. novembra. Pod vtisom svetovne pariške razstave in državnega banketa 22.000 francoskih županov bo Waldeck - Rousseau otvoril novo zasedanje. Poučeni krogi pričakujejo v tem za sedanju zelo burnih razprav, posebno se glede banketa, ki ga je nameravalo prirediti pariško mesto, a ga je vlada prepovedala. Obilo gradiva bodo dale opoziciji tudi razne premestitve in imenovanja vojaških in civilnih dostojanstvenikov, konečno se bodo pa nasprotniki Millerandovi zopet z vso silo vrgli na sodruga v boržuazijskem ministerstvu. Za boj je torej dovolj poskrbljeno, ne ve se pa, kdo bo podlegel.
Danci prodajajo zahodnoindijske otoke. V otvoritveni seji danskega državnega zastopa je ministerski predsednik pojasnil, da so razmere na zahodno - indijskih otokih, kar jih je v danski posesti, take, da nima niti ondotno prebivalstvo, šo manj pa . ur^ava od niili • ' '"'h koristij, pač pa mora I država vsa!-	mnogo žrtvovati.
Stavil je vslc-d ti ga predlog, naj so cUki prodajo zveznim državam severo-ameriškim. Zastop je tej misli pritrdil in sedaj se vrše pogajanja glede cene. Danska zahteva sedem milijonov dolarjev, Amerikani pa ponujajo le štiri milijone. Sedaj je došel danski poslanik iz Washingtona v Kodanj, da se tu direktno pogaja kot nekak zastopnik Ameri-kanov. Poslednji nameravajo na otoku St. Croix zgraditi večjo vojno luko.
Vojska v Juini Afriki neizmerno greni veselje angleške vladne klike nad dobljeno zmago pri sedanjih volitvah. Generala Roberts in Buller delata priprave za odhod v domovino, vojska pa traja še vedno dalje in Buri provzročajo Angležem vedno nove izgube. Vladni mameluki v takih okolnostih ne morejo ohraniti mirne krvi in »Standard« poživlja vlado, naj prične z drastičnimi sredstvi, da se čim prej konča sedanja ,mala' vojska. Vsi neubogljivci morajo biti eksem-plarično kaznovani. Vlada naj se nikar ne straši nikakih sredstev, saj so volitve pokazale, da ima za seboj večino naroda (?) — No, radovedni smo, kaj more vlada še storiti v dosego svojega namena.
Knjige in časopisi.
V tiskarni družbo sv. Mohorja v Celovcu je izšla A. Janežičeva »Slovenska slovnica« v osmi, predelani izdaji, katero je za srednje šole priredil c. kr. profesor dr. Jakob Sket. Cena mehko vezani knjigi je 2 kroni 60 vinarjev, trdo vezani 3 krone.
»Slomšekovo rojstvo«. Dramat čni pri zori ob stoletnici njegovi. To je naslov drobni in lični knjižici, ki jo je spisal Mih. Len-d o v š e k, župik v Makolah, založil in natisnil D. Hribar v Celju. Cena ;20 vin., po pošti 5 vin. več.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. oktobra.
Nesramni napadi. Liberalni listi čutijo moč dobro' Ot^nfzovanega krščanskega ljudstva, zato skušajo omajati temelje te moči. S tem namenom vodijo strupen boj proti cerkveni hierarhiji, proti katoliškim škofom, na pastirje zamahujejo, da bi se razkropili verniki — odtod po »Slov. Nar.« nepoštena borba proti ljubljanskemu škofu, dasi ti radikalni narodnjaci tudi v narodnem pogledu niso vredni mu jermenov odvezati od njegovih čevljev. — Zadnji čas so liberalni listi zagnali hrup proti kardinalu dr. Missii in sicer poglavitno zato, ker se je udeležil II. slov. katol. shoda. Napadajo ga slovenski in laški liberalci vsak po svoje. To je najboljši dokaz, da kardinal tako postopa, kakor mu to narekava njegova sveta dolžnost in potrebe njihovih vernikov, naj so Slovenci ali Italijani. Preostudno je »Narod« dne 16. okt. opsoval lavant. vladiko, podtikajoč mu, da teži le za visokimi odlikovanji, da ne more trpeti odločnih duhov-nov-politikov itd. — Ni nam potreba posebe braniti naših vzornih cerkvenih vladik, njih življenje in delovanje mej nami je zanje najlepše zadoščenje. Opomnimo le to, da moramo biti Bogu hvaležni, da nam je naklonil v sedanjih burnih časih na škofijskih stolicah apostolske može, ki umevajo potrebe časa, ki vse svoje bogate vednosti in vso plemenitost svojega srca uporabljajo v blaginjo svojih vernikov. Katoliški Slovenci bodo vsikdar stali ob strani svojih školov, ne meneč se za hujskanje liberalnih nasprotnikov.
ljubljanski občinski svet V si-nočni seji je bil g. Jožef Turk imenovan overovateljem zapisnika. S tem dostojanstvom jc g. župan poplačal g. Turku vse neprijetnosti, katere je imel zadnje dni z znanim tepežem. V včerajšnji seji se je nadalje odobrila kolavdacija topničarske v o j a š n i c e ter se je sprejel predlog, da se stavbinskemu podjetniku izplača varščina. K zgradbi in uredbi ograje ob posestvu Margarete pl. Farkaševe na P r i v o z u bode prispeval obč. svet 300 K. Slovenskemu delavskemu stavb, društvu se ni dovolilo izvršiti po predloženem načrtu par celacije sveta ob Opekarski cesti, kjer je nameravalo postaviti društvo 9 delavskih hiš. Motivacija odklonitve je bila sila »napredna«, — občinski svet se jo zbal »stroškov« za vzdrževanje ondi nameravane ceste in stro-
cuov zi razsvetljavo. Čudno jo pač, da se pred meseci ni zbal obč. svet svojega r e-gulačnega načrta. Ker se pa napram regulačnemu načrtu, ki projektira veliko število novih cest, ni pojavila nobena bojazen, je pač sumljiv strah proti načrtu delavskega stavbinskega društva. Ako se bodo najnovejša „bojazen" obč. sveta dosledno „na-predno' izvrševala, potem se mesto sploh ne bode smelo več širiti. Razdelitev T. Se-liškarjeve parcele na sv. Petra predmestju se dovoli. Ondi sta projektovani dve novi cesti. Parcelacija J. Benedičičevega posestva za Zelenim hribom se je samo deloma dovolila. Glede naprave transformatorja in akumulutarske baierije za električno železnico se določi, da stroški ne smejo presegati 4 0.0 0 0 kron. Načrti električnih voz se odobre s pristavkom, naj se lično izvršo in naj tvrdka Siemens & Halske vpraša obč. svet, kako namerava vozove pobarvati. V vsakem vozu bode 16 sedežev in 14 stojišč. Načrt, s katerim namerava tvrdka Siemens in Halske podkrepiti za električno železnico šentpeterski most, se jo zavrnil ter se je naročilo tvrdki, naj za železnico zgradi pnseben most. Tvrdka skoro gotovo tega ne bode hotela storiti, pač pa morda občina in tvrdka Siemens in Halske skupno zgradita nov šentpeterski most. Občinski svetnik Ivan S k e r j a n c je ponudil za svet, kar ga mu je mestna občina odstopila, 5 gl. za kvadr. m. Ker je v bližini ^Katoliško tiskovno društvo" moralo plačati 10 gl. za kvadr. m., se je tudi obč. svetniku Skerjancu določila cena 10 gl. kvadr. m. V tajni seji se je obravnavalo o dopisu gospe Franje Ravnikarjeve v zadevi plačila za svet, katerega je v Špitalskih ulicah dobila od mestne občine, in druge zadeve.
Kandidatura liberalnega Zupančiča proti dosedanjemu poslancu Povšetu dela liberalcem velike preglavice. Že naprej vedo, da je njih boj proti gospodu Povšetu izgubljen, zato si delajo že sedaj korajžo. Sinočni »Narod« objavlja članek, ki je vzbujal splošno veselost. Zupančič, kandidat dr. Tavčarjev in grofa Barbota, torej pravi izraz liberalne slovensko-nemške zveze, to vam je mož kakor nalašč za poslanca, vse zna, colo nemško špraho (to je argument za radikalne narodnjake), vse ve, vse premore, proti njemu je Povše muha. Zupančič bo le zinil in vsi ministri bodo prileteli Dolenjce spraševat, kaj hočejo. O tej Zupančičevi kandidaturi mi ne moremo resno govoriti, ker je tudi liberalci, soditi po njih pisavi, za resno ne smatrajo. Mej Povšetom in Barbovim valpe-tom bo Dolenjcem lahko izbirati.
Strašna nevarnost za liberalce. Zadnja »Soča« piše: »Klerikalizem se širi, katoliški shodi se ponavljajo, število članov v katoliških dijaških društvih raBte — zato vsi na krov, komur je ljuba svoboda in napredek.« — Iz ust nasprotnikov je to jako laskava pohvala katoliškega gibanja mej nami. S tem pa se ne zadovoljujemo. Nasprotniki nas uče, da treba neumorno naprej delovati za pravo svobodo in pravi napredek, ki ima nepobitne svoje temelje v krščanstvu.
Slovenski svetovalci v mestnem svetu tržaškem. Iz Trsta so nam piše: Ni še dolgo tega, kar je italijanski signorji v mestnem svetu dr. Rybar zaigral s svojim prvim govorom v tej korporaciji tako, da mu tega kmalu ne pozabijo. Bilo je to tedaj, ko je predlagal podporo bednim Fur-Ianom, ki so umirali za lakoto in malarijo. V seji dne 15. t. m. pa se je prvič oglasil drugi odličnjak, dr. Gregorin z istotako krasnim uspehom. Razpravljalo se je namreč o novem načinu čiščenja mesta, ki bo stalo s pripravami vred malenkost pol milijona kron. Stroške so hoteli zvaliti seveda tudi na slovensko okolico, ki bo imela presneto malo koristi od učenega sistema »koprophor«. Dr. Gregorin jo protestiral proti zvišanju najemninskih krajcarjev od 2 na 3 %, pritrdil mu je edini tehnik v mestnem svetu, dr. G a i r i nge r, in predlog delegacije je — padel. O pokritju stroškov za novi način čiščenja bo se torej razpravljalo še le o proračunu za loto 1901. Slovenski glasovi so nadalje odločili v tej seji o predlogu soci-jalista Bratoša, da se ima kot minimalna mezda delavcem pri čiščenju določiti znesek 2 K 60 v. na dan. — Slovenski svetovalci si s takim postopanjem, delovaje zares za
IjuJdlv a, piiJoLiiviijO te dalje vuo tiu.-patij tudi v italijanskih krogih Skoda le, da se tako važnih sej ne vdeležujejo — vsi okoličanski svetovalci!
Slovensko gledališče Jutri v petek 19. t. m. poje so drugikrat Maillartova komična opera »Puščavnikov zvonček«. — V nedeljo dne 21. t. m. bo deta dve predstavi v deželnem gledališči, popoludne ob 3. uri jo prva popo-ludanska ljudska predstava ob znižanih cenah prostorov; igrala se bo burka s petjem »Valvazorjev trg«; zvečer ob 7. uri pa je na čast štajerskim poset-nikom prve slovenske umetniške razstave slavnostna predstava, pri kateri se poje četrtikrat v sezoni hrvatska narodna opera, Zajčev »Nik ola Š ubi č - Z ri n j s ki«.
Mejnarodni kongres zoper alkoholizem se bode vršd o veliki noči bodočega leta na Dunaju. Organizacijski odbor, kateremu je častni predsednik naučni min., hoče osnovati tudi deželne odbore. Osnovo takega odbora za Kranjsko je prevzel dež. vlade svetnik dr. Z u p a n c , ki v kratkem razpošlje vabila k pristopu v pripravljalni odbor.
Delavsko gledališče v Ljubljani
priredi v nedeljo 28. t. m. svojo prvo predstavo. Na vsporedu je krasna igra »M lini pod zemljo« ali »Zadnji dnevi poganstva v Rimu«. Vstopnice se bodo prodajale prihodnji teden v prodajalnici gospoda Fran Breskvarja pred škofijo.
Sodalitas sacerdotum za kranjsko dekanijo ima 19. t. m. dva shoda. Prvi se vrši na Trsteniku pod predsedstvom g. duh. svetnika J. Kerčona, drugi v Tržiču pod predsedstvom veleč. g. svetnika Fr. Spendala.
Nemški šulferanjski vrtec v Tržiču, ki je letos jako slabo obiskan, je dobil novo vrtnarico. Prejšno so odslovili, ker je bila velika prijateljica klica »Los von Rom«. Pravijo, da je celo pri protestantski službi božji igrala harmonij. In taka oseba naj bi podučevala katoliško mladino.
Iz Idrije, 17. t. m. Narodno -na-predni trgovec Ivan Kramar je napovedal sam konkurz. Govorili so, da mu je pogorelo bankovcev v vrednosti nad 2000 gld., ko se mu je pred tedni po noči na nočni omarici prevrnila svetilka. Čudno je, da se je po Idriji šele sedaj to razneslo, ne pa tedaj, ko se je baje to zgodilo. Letos liberalni mož neki še ni plačal nobene fakture. Zato ni bilo verjeti, da bi šlo vse pravim potom. Sinoči so kopali na vrtu poleg hiše, v kateri je imel Kramar svojo prodajalno, »zaklad«. Dobili so škatljo za kou-pone in v njej okoli 8000 K denarja. — Narodno-napredni trgovec Josip Sepetavec namerava z novim letom opustiti trgovino z manufakturnim blagom. Pričel pa je sedaj trgovino z vinom na debelo. Upa, da bode s to trgovino lažje obogatel. Ali bode krčmar Jernej Štele izstopil radi tega iz narodno napredne stranke, kakor je radi konsumskega vina odpovedal se kat.-narodni stranki, se doslej še ne poroča.
Z Vidma pri Krškem se nam poroča: Nadškof dr. Stadler se ni vrnil iz Rima preko Metkoviča, ampak 16. t. m. preko Zidanega mosta in Zagreba v Sarajevo. Ob '/j 3. uri so ga pozdravili na Vidmu gg.: kanonik Kajdiž, župnik Škufca in dekan Žičkar. Z istim vlakom se je pripeljal novi krški župnik L. Škufca v spremstvu imenovanega g. kanonika. Na kolodvoru so no vega župnika pozdravili krški župan g. dr. Romih in dva meščana.
Delavsko gledališče v Mariboru. V Mariboru je pričelo »Katol. delavsko društvo« prirejati predstave. Preteklo nedeljo je društvo z velikim uspehom predstavljalo don Pedro Culderanovo slavnostno igro »Slava Avstriji!« Društvo bode priredilo še nekaj predstav.
Učiteljske spremembe na Štajerskem. Nadučitelj v Št. Jurju pod Donatsko Goro je postal g. Šimen S e k i r n i k, šolski voditelj istotam, definitivni učitelj g. Anton Kukovič v Polenšaku je postal nadučitelj istotam, g. Peter Kavčič pa je imenovan nadučiteljem v Novi cerkvi, šolski voditelj v Svetini je postal g. Martin Kranj čič iz St. Vida pri Ponikvi, na ljudski šoli v To-polsici, okraj Šoštanj, učitelj g. Rihard Koli o t doslej pri sv. Duhu v Ločah, učitelj pri Novi Štifti je postal g. J. K 1 e m e n č i č
pri s>'. J.aiim na Dravskem pulju, Karol M a j e r, provizorični učitelj istotam, v Ve lenju nadučitelj F. S k a z a od sv. Janeza na Peči, iz Makol pride g. Štefan Kos na ljudsko šolo na Velki, na šolo v Polenšaku, ptujski okraj, provizorična učiteljica gdč. Fi-lomena Kosi iz Št. Andreja pri Leskovcu, učiteljica pri sv. Doroteji v ptujski okolici je imenovana provizorična učiteljica gdč. Ivana Svoboda istotam. Za učiteljico ročnih del na šoli v Poberšu je imenovana gdč. Karolina V a d n o v. V začasni pokoj jo stopil učitelj v Trbovljah g. I. K u n s t i č.
Poštne zadeve. Poštnimi asistenti so imenovani gg. Mihael M o r a v e c in Ivan Golob za Trst. Rajmund S t e g n a r za Opatijo, Anton K o c m u r za Št. Peter na Krasu, Josip Podboj za Tržič, Maks Vele p i č za Opatijo. Računski podčastnik Ant. Lažansky pride za poštnega asistenta v St. Peter na Krasu.
Štajerska deželna razstava. Za leto 1901 se namerava prirediti v Gradcu štajerska deželna razstava. Graška trgovska in obrtua zbornica sedaj razpošilja po Štajerskem vprašalne pole o udeležitvi te razstave. »Sudsteierische Post« na uvodnem mestu štajerskim Slovencem sporoča, naj za svojo udeležitev na razstavi stavijo naslednje pogoje: 1. Razstavni odbor, v katerem so doslej samo nemški strankarski možje, naj se spopolni s tretjino Slovencev; 2. ofici-jelna odborova naznanila in napisi naj bodo tudi slovenski; 3. v razsodišču naj bode tretjina Slovencev. Ako bi se te zahteve ne upoštevale, tedaj bi postala razstava samo delp klike. Ako se zgoraj omenjenim zahtevam ne ugodi, tedaj naj se Slovenci razstave ne udeleže.
Ljubljanske novice. Na K odelo-vem nameravajo napraviti velik bajer, po katerem se bodo vozili z ladjicami. — Zgubila je Marjeta Suhadolnik črno denarnico s 16 K. — S tepla sta se danes opo-ludne na Valvazorjem trgu dva delavca. Anton Šusteršič je bil telesno ranjen. — Ponesrečil se je Ivan Hribar, tesar iz Bi-zavika pri Martelancu v Sežani. Tram mu je padel na glavo. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Radi »Ž i v i o« - k 1 i ca aretiran je bil danes dopoludne v Gosposki ulici nek delavec. — 80 železniških uslužbencev se je danes opoludne odpeljalo v Trst, da nadomeščajo ondi stav-kujoče delavce. Obljubilo se jim je baje tri K na dan. — Povozil je danes zjutraj ob pol 8. uri pred Mayerjevo prodajalnico trgovskega vodjo Mayerjeve trgovine g. A. Ver-h u n c a hlapec Franc Birk, ki je vozil v diru preko Frančiškanskega mostu na Poga-čarjev trg. Verhunc se Birku ni ognil, ker je menil, da bode peljal v Špitalske ulice. G. Verhunc je prišel pod voz ter je dobil mnogo, a ne nevarnih poškodb. Prepeljali so ga v dež. bolnico. Nepreviden hlapec je hotel uiti, a ga je ujel deželnobrambovski nadporočnik g. Rudolf M a iste r. Birka je aretoval stražnik Jakob Kržan.
Nesreča. V torek je pri tvrdki Anton Kreuzberger v Kranju službujoči vajenec Andrej Veternik iz G>rič pretakal špirit ter precej te nevarne tekočine zlil po tleh in po svoji obleki. Da bi zbrisal sledove, je v neprevidnosti zažgal špirit na tleh. Špirit se užge in v hipu jo tudi obleka v plamenu. Veternik prestrašen beži na ulico, kjer so mu ljudje gorečo obleko trgali z života. Reveža so prepeljali v deželno bolnico.
Zganja se je 15. t m. navlekel neki berač ter zvečer prišel iskat prenočišča k Andreju Letnarju v Kosezah pri Vodicah. Ko se je v skednju spravljal spat, se je zvrnil in kmalu umrl.
V deželno bolnico v Ljubljani so minuli mesec sprejeli 299 moških in 226 ženskih bolnikov. Vseh bolnikov je bilo 865 ; od teh jih je ozdravelo 311, 18 pa umrlo.
Koncem meseca jih jo v bolnici ostalo 310. ♦
* *
Pomanjkanje učiteljev na Češkem.
Na Češkem je čez 400 učiteljskih mest izpraznjenih. Kakor se »Kat. L.« poroča, je z jednega učiteljišča, kjer je maturovalo 53 kandidatov, polovica vstopila v druge službe. Enako in skoraj večje pomanjkanje učiteljev nego^na Češkem je na Saksonskem.
Šolstvo na Moravskem. Na Moravskem, kjer je	''ahov, izdaje vlada za omiko en. . . „ srednjih šolah 94 K
na iulo, za cnnko cneya Neinca i 3. j K. V nemški gimnaziji v Ogerskem Gradišču je izmed 207 učencev samo 25 odstotkov Nemcev V nemški gimnaziji v Kromerižu je izmed 198 dijakov 51 Nemcev, v Prostejovu izmed 231 dijakov 77 Nemcev.
Carigrajska univerza. Turški uradni časopis je objavil pravila nove turške univerze v Carigradu. Dozdaj je bil tam samo pravoslovni in zdravniški oddelek ; Bedaj k temu pride še fuikalno-matematični, muzel-mansko-teologični in filologični oddelek. Vsak oddelek ima svojega oskrbnika in cela univerza glavnega ravnatelja. Na univerzo se sprejemajo dijaki samo po končanem 18. letu. Število dijakov je določeno ; na teolo-gični oddelek se sprejme 30, na druge samo po 25 dijakov.
Kako se burski general Dewet šali z Angleži. Listi prinašajo poročila o izredni burki burskega generala Deweta z glavnim zapovednikom burske vojske maršalom Robertsom. Dc\vet je nedavno pre-rezal brzojavne žice ob heidelberški progi ter jih spojil s svojo brzojavno postajo. Ni preteklo dolgo časa, pa je De\vet dobil prvo brzojavko, ki je bila namenjena maršalu Robertsu. General Ilunter je brzojavil Robertsu naslednje: »Sledim De\vetu za petami. Prosim pošljite mi pojačenje«. Dewet: »Izborno ! Pojačenje Vam takoj pošljem!« Robertsu pa je Dcwet brzojavil: »Pojačenja ne potrebujem več. Deweta in 5000 Burov smo ujeli. Hunter«. V Pretoriji je ta vest vzbudila mej Angleži silno veselje. Angleški častniki slavili so slavno Hunterjevo delo s celimi škafi šampanjca. Debelo so gledali Angleži, ko je drugi dan prišla v Pretorijo iz Bloemfon-teina druga brzojavka, v kateri je Ilunter nujno {.rosil pomoči, ker je v obupnem položaju.
Zanimiv način tihotapstva je izvajala neka ameriška igralka. Predmet njenega tihotapstva bili so briljanti. Petkrat je prepotovala ameriške združene države in Kanado, predno so prišli na sled njeni* metodi. Igralka je vedno potovala v družbi kakega psička. Te dni so jo pazniki opazili v družbi črnega psa. Bila je preiskava, a dobili niso pri njej nič. Mej preiskavo je nakrat poginil pes Nekemu stražniku je prišlo na misel raztelesiti psa. Storil je to in v — pasjem želodcu je našel dijamante. Dama je imela navado pse sestradati in jim potem dati mesa namešanega z diamanti. Tako so p8i petkrat osleparili stražnike, šestič pa je bila ujeta njihova zvita gospodarica.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 18. okt. Poroka nadvoj-vodinje Marije Imakulate Rainerije z vojvodo Robertom virtemberškim se vrši 29. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorni cerkvi. Po poroki vsprejme cesar novoporočenca v avdijenci.
Gorioa, 18. okt. V peti skupini namerava se od strani Gaberščekovih pristašev kandidovati dr. Turna.
Trst, 18. okt. Nad pet sto slovenskih HeTavcev južne železnice je pričelo danes štrajk. Uspeh dvomljiv.
Ptuj. 18. okt. Shod zaupnih mož je izbral soglasno dr. P loj a kandidatom četrte k uri je.
Budimpešta, 18. okt. Nek tukajšnji list pniiašarvest, da bode vojaški škof Belopotocky postal škof v Sobotici.
Benetke, i8. okt. Vodje Karlistov bodo imeli tu posvetovanje z don Kar-losom.
Rim, 18. oktobra. Nadškofa v Pragi in Krakovu postaneta kardinala.
Kolonija, 18. okt. (C. B.) Posebna izdajaTKoln. Zeitg." naznanja iz Hom-burga 17. t. m.: Cesar Viljem je vsprejel ostavko državnega kanclerja Hohenlohe ter imenoval njegovim naslednikom državnega ministra grofa Btilowa.
Haag, 18. oktobra. Spodnja zbornica je odobruje vzela na z.ianje naznanilo kraljice Viljemine o zaroki ter naročila predsedniku, naj ji sporoči čestitke zbornice ter zahvalo za obvestilo o tem veselem dogodku, ki je velike važnosti za dinastijo in domovino.
London, 18. okt. Parlament se ne snide pred sredo januvarija.
Cuiigi&d, 18. oi.toura. iz arabske provincije Yemen prihajajo vznemirljiva poročila. Na jugu od Meke je bruhnila vstaja. Vstaši so dobro oboroženi.
Laurenoo-Marquez, 18. oktobra. Kruger je odložil potovanje v Evropo do sobote. Potoval bo preko Oibuti v Marseille.
Trat, 18. okt. Kruger pride 1. novembra v Trst.
Pretorija, 18. okt. V minulih dneh so Buri pretrgali vse brzojavne zveze z jugom in vzhodom; dosedaj so bile te zveze še dokaj obvarovane.
Vojska na Kitajskem. Dunaj, 18. okt. (C. B.) „K6ln. Ztg." poroča iz Tientsina: Ruski poslanik Ciers je dobil od svoje vlade nalog, naj se v bližnjih dneh z vsem osobjem vrne v Pekin.
Pariz, 18. okt. Reuterjev urad poroča iz Pekina 15. t. m.: Princ Čing in Li - Hung ■ Čang izjavljata, da je bil , cesarjev razglas o kaznovanju vstaških vodij ponarejen ter se je hotelo s tem e ustaviti prodiranje mejnarodnih čet v Pekin. Pred dohodom grofa Waldersee- ' a se tu ničesar ne zgodi.
Washington, 18. oktobra. (C. B.) Tukajšnji francoski poslanik je izročil j danes državnemu tajniku Hay-u spomenico francoske vlade, v kateri za- ! hteva, da se takoj prično mirovna pogajanja s Kino.
London, 18. oktobra. (C.B.) „D,iily -Telegr." poroča iz Kantona 16. t. m.: Cesarske čete so znova zasedle Huičau. Vstaši imajo velike izgube; na begu jih zasleduje admiral Ho.
London, 18. okt. „Morningpost" brzo javljaj o iz Shanghaja : Po poročilih iz Nankinga so vstaši iz Kvvangsu za- * sedli mesto Kwan-quing ter se kmalu združijo z vstaši iz Kvvang-tunga. Maršal * Su je od namestujočega podkralja v \ Kantonu iskal pomoči; ker je pa ni ' dobil, je odložil poveljstvo.	:
London, 18. okt. Iz Hongkonga se poroča, da je ves distrikt preko meje Kaulunga v rokah upornikov. Angleške 1 čete so razdrle Hardy, kjer je bilo 2000 [ vstašev. 40 vstašev je bilo ustreljenih, ' več sto ranjenih. Vstaši so osvojili Wai-chov, kar pomenja nevarnost za Kanton. 1 London, 18. okt. Večerni listi po- f ročaj o iz Washingtona: Ameriški po- 1 slanik poroča iz Tientsina, da so ce- 1 sarske čete zasedle Liu-Čang, vstaši so } se razkropili. — Tukajšnji državni od- 1 delek je prejel sporočilo, da je obglavljen bivši kitajski poslanik v Washing- ' tonu, č a ngi - Chuang. — Iz Shanghaja poročajo: Cesarski razglas naznanja, da ' se potrebuje za zgradbo nove palače v i Singanfu štiri milijone taelov.	f
Novijork, 18. oktob. Iz Tientsina ' poročajo: Grof Waldersee pride v Pe- J kin 20. t. m. General Chaffee javlja, da tedaj razun 1200 mož straže vsi Amerikani ostavijo Pekin, ker je dobil ) nalog, da so ameriške čete ne smejo > udeležiti vsprejema. Tudi rusko poslaništvo mu ne izkaže potrebne časti.	( """"""-———————————_—_____^
Zaročenca.	'
(I promessi sposi.)	'
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C.	j
(Dalje.)	( „Moja mati!" vsklikne Lucia.	[ Potem ji povč župnik, da je poslal po	C njo na povelje kardinalovo.	r Lucia si s predpasnikom pokrije oči in	a zaihti; še potem, ko odide župnik, ne pre-	5 neha plakati. Ko sc burni občutki, katere	£ vzbudi to poročilo, poležejo in umaknejo	'i mirnejšim mislim, spomni se Lucia, da si na	{ to uteho, videti svojo mater, pred par urami	( šc ni drznila misliti, da pa jc to posebno	i želela v onih groznih trenotkih, ko je naredila osodcpolno obljubo. ,Pustite me, da	, sc vrnem k materi!' rekla je tedaj. Vse to	, ji vrši po glavi. Šc bolj trdno kot preje	j sklene, držati se obljube in si še bolj očita,	j da se je v prvih trenotkih kesala svoje	g obljube.
Ko sc je govorilo o Agncsi, bila ni več	(
daleč. Mislimo si lahko, kako je osupnila	j. uboga žena vsled nenadnega povabila in vsled
one, seveda zmedene in nepopolne novice. Sel ji ni mogel nič pravega povedati in razložiti; morala si je sama vse tolmačiti. Z rokama si trga lase, in kriči: „0 Bog! O sveta Devica!" Ko stavi vozniku razna vprašanja, na katera pa ne dobi odgovora, stopi na voz, a še mej potjo nc neha kričati in povpraševati, seveda zaman. Na poti sreča dona Abbondio, ki je šel počasi svojo pot, prestavljaje svojo palico. Oba strmita. Don Abbondio obstoji in ukaže vozniku ustaviti; Agnese stopi z voza. Oba gresta v kostanjev gozdič ob cesti. Don Abbondio ji povč vse, kar je mogel in moral vedeti. Agnese še ni popolnoma na jasnem, a vendar je presvedo-čena, da je Lucia rešena; oddahne se.
Don Abbondio hoče napeljati govor na druge stvari, hoče jo poučiti, kako naj se vede proti kardinalu, če bi hotel njo in hčer videti, in da ne sme črhniti o poroki... A Agnese opazi, da častitljivi mož govori lc v svojo korist, ostavi ga in mu ničesar ne obljubi. Tudi ne sklene ničesar, ker so ji druge misli rojile po glavi, temveč se naglo odpravi.
Naposled se ustavi voz pred krojačevo hišo. Lucia urno vstane; Agnese stopi z voza in hiti v hišo. Obe se objemata. Krojačeva žena, ki je bila jedina prisotna, daje obema pogum, miri jih, radosti se ž njima, potem pa jih pusti sami, rekoč, da gre pripravljat posteljo, da ima dovolj postelj, da raji sama in tudi nje mož spita na tleh, nego da bi drugam šla iskat prenočišča.
Ko se poleže objemanje in vzdihovanje, hoče Agnese izvedeti, kaj je doživela Lucia, ki ji začnč s težavo pripovedovati.
Kakor vč čitatelj, cele zgodbe ni nikdo vedel. Tudi Lucia si marsikaj temnega v nji ni mogla tolmačiti. Posebno ji ne gre v glavo, da je ona osodepolna kočija baš tedaj stala ondi na cesti, ko je Lucia slučajno šla mimo. O tem sta mati in hči ugibali sem in tja, a se resnici še približali nista.
Kar se tiče povzročitelja teh spletkarij, mislili ste seveda obe takoj na dona Rodrigo.
„Ta črna duša! Peklenšček!" vsklikne Agnese. „Tudi njegova ura pride. Bog mu vse poplača. Tudi on še poskusi . .."
„Ne, mati, ne!" prekine jo Lucia. „Ne želite mu nič hudega! Tudi nikomur drugemu ne! Da bi vedeli, kaj je hudo! Da bi poskusili! Raji Boga in Marijo zanj prosimo! Bog naj mu omehča srce,- kakor je je temu gospodu, ki je bil hujši nego on, a sedaj je svetnik!"
Lucia se nerada vrne k takim groznim spominom. Večkrat obstane sredi govora. Večkrat reče, da se ne upa nadaljevati, in po daljšem ihtenji pride zopet do besede. A kmalu se zopet ustavi pri neki čudni misli; mej pripovedanjem pride namreč do obljube. Boji se, da bi je mati ne karala radi neprevidnosti in naglice, boji se, da bi ji mati kakor pri poroki ne vsilila kakšnih svojih nazorov o vesti. Boji se, da bi mati tega komu ne zaupala, četudi morda le radi tega, da bi dobila dober svet. Boji se, da bi se tako vse ne razneslo mej ljudi. Že pri teh mislih Lucia zarudi; sram jo je tudi matere, ker le z nejevoljo misli na to stvar. Radi tega sklene Lucia to važno stvar povsem zamolčati in jo šele očetu Cristoforo zaupati. A kako se začudi, ko izvč da ga ni več v
Pef carenico, da je bil poslan v daljno deželo, da se ne ve, kdaj sc vrne.
„In Renzo?" vpraša Agnese.
„Saj se je rešil, ali ne?" plašno pravi Lucia.
„Gotovo, ker vsi to trdijo. Pravijo, da je šel na Bergamsko, a nikdo nc ve, kam. Do sedaj šc ni dal glasu od sebe; najbrže ne more."
„Čc se je rešil, hvaljen bodi Bog;" pravi Lucia in skuša govor drugam napeljati. A namah pretrga govor nepričakovana novica: prišel je kardinal nadškof.
Ko sc je ta vrnil iz cerkve, kjer smo ga pustili, slišal je od neznanca, da je Lucia srečno prišla. Nato gre z neznancem k obedu, posadi ga na svojo desnico, sredi mej duhovnike, ki se niso mogli nagledati krotkega, a nc otožnega, a ne pobitega obraza, ki je bil toliko drugačen, kakor so si ga v duhu predstavljali že dolgo časa.
Ko poobedujejo, ostaneta oba zopet sama. Po pogovoru, ki je trajal delj nego prvi, odpravi se neznanec na svoj grad na isti muli kakor zjutraj. Kardinal pa pokliče župnika in mu reče, da bi rad šel v hišo, kjer je Lucia.
„0h! monsignore", odgovori župnik, „ni treba tega. Saj pošljem precej po deklico, da pride sem, tudi mati in družina, če želi monsignore; vsi, s katerimi bi radi govorili."
Jaz sam hočem tje iti", odreže se Federigo.
„Vaša prevzvišenost, le pustite! Saj jih takoj pokličem", trdi še vedno nespretni župnik, sicer pošten mož, ki pa ni vedel, da s tem hoče kardinal počastiti nesrečo, nedolžnost, gostoljubje in svoje dostojanstvo.
Ker kardinal še jedenkrat izrazi svojo željo, prikloni se podložnik in strese z glavo.
Ko se ti imenitni osebi prikažeti na ulici, zbere se vse ljudstvo naokrog. V kratkem času se nabere množica, ki spremlja kardinala na straneh ali pa teče za njim. Župnik kriči: „Proč, proč! Nazaj! Umaknite se!" a Federigo mu pravi: „Le pustite jih!" Kardinal gre naprej, sedaj vzdigne roke, da bi blagoslovil ljudstvo, sedaj jih zopet povesi, da boža otroke, ki mu skačejo pod nogami.
Tako prideta do hiše in vstopita; množica čaka zvunaj. Mej množico je bil tudi krojač, ki je šel z drugimi za kardinalom s strmečimi očmi in odprtimi ustmi, ker ni vedel, kam se gre. Ko pa vidi, česar ni pričakoval, naredi si s hrupom prostor kričeč na vse grlo: „Pustite me skozi! Jaz moram iti.'-	(Dalje sledi.)
Umrli no:
V bolnišnici:
14. oktobra. Ivan Hafner, gostač, 61	let, emphy-sema pulm.
Cena žitu na dunajski	borzi
dn<5 17. oktobra 1900.
Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen .K 771 do K 7 72
» » pomlad . » 8-20 »	» 8 21
Rž za jesen ...» 7 56 »	» 7 57
» » pomlad. » 7-84 »	» 7*85
Turšica za jesen . » 6 80 »	6 85
» » pomlad. » 5-38 »	» 5 39
Oves za jesen . . » 5 71 »	» 5 72
» „ pomlad . . • 5 91 »	» 5-92
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 786 0mm.
; atanje i Tempu- j 3 I C»s opa- : baru- 1 rutura i 3 1 ^oranja i metra | po j Vetrovi i j f oim. j rvir.ijo	Nebo	1 it 'g S J •S c £ *
l7| tvti i 73o-7 i 6-8 | ,r. sever |	oblačno	= .
18| .. (juh. i 73371 66 sl. jug i j 2. popol. 1 732 H 1 11 2 | » | Srednja včerajšnja temperatura 8 8	oblačno » 1 normale:	00 10 2
		
Zahvala.
948 1-1
f ♦
t ♦
Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja ined boleznijo in ob smrti naše ljube matere, gospe
Marije Marout
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku ter za mnoge lepe vence izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1900.
Žalujoči ostali.
Kdor ima naprodaj J
deželnih pridelkov t
♦
t
kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzi) Grebene
V Trstu 792 (20-18) Ulica Torrente št. 30, 32, pooblaščena Javna tehtnica ln trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
Sl/lhJnilP za s°kne slikarje, najnovejše in Kji.tUl/\J!tXi> najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 17 11—6 Vnaiija naročila proti povzetju.
Služba organista^«-in cerkvenika
v Grebinjskem Kloštrn (pošta Grebinj, Koroško) se takoj odda.
Dohodki v denarju približno 560 kron (280 gld.), prosto stanovanje, najlepšega polja več ko 20 birnov posetve, ki se pa lahko v najein da.
Prosilec mora biti spreten orglavec-cecilijanec, oženjen, oba morata biti dobra pevca.
Prošnje na cerkveno predstojništvo. 947 3-1
Nikaka skrivnost ni ves
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov.ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec alaš, alpski liker po 85 kr. - - in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski bker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton llu kavi na,
□Prst,
££ 612 fo-43 Via Belvedere št. 23.
Služba organista in cerkvenika
v Ihanu pri Domžalah je izpraznjena z II. novembrom t. I.	949 3-1
Več se poizve pri župnem uradu v Ihanu.
Razpisana je služba
cerkvenika in organista
v Šmariji pod Ljubljano. Nastopi se
lahko takoj.	928 3-3
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * tinkturo
lekarnarja Piccoli
v Lijubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50—16
kot želodec krepkujoče m tek vzbujajoče. dalje kot pve-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe na navad icm telesnem za-prtju.

S H 3» X»l0J<»
9*.
za Kranjsko:
pjppJSMihael Kastner
krepčdvalna pijača. Ne pre koše na zdravilna voda.	v Ljubljani. 25952-47
Dražba cerkvenega vinskega mošta.
Dne 25. vinotoka t. 1. ob 7» 10. uri dopoldne draži cerkveno predstojništvo sv. Petra pri Mariboru
150 Rl. letošnjega vinsfiega mosta.
Prepričani smo, da bodo p. n. gospodje prijatelji le-te vinske žlahtnine iznenadeni o njeni dobroti.
Sv. Peter pri Mariboru, dne 15. vinotoka 1900.
940 2-1	Mart. Jurkovič, kn. šk. duh. svetovalcc.
Dunajska f i 1 i a i k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 126 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah Pardubicah, Taboru, Benešavi Iglavi, Moravski Ostravi.
Dunajska borz a.

Dn6 18. oktobra.
Skupni državni dolg v notah..........96 65
Skupni državni dolg v »rebru......96-30
Avstrijska zlata renta 4%.......114-16
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	9710
Ogerska zlata renta 4°/0........113-70
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-05
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1698-—
Kreditne delnice, 160 gld................645 -—
London vista ....................241-30
Nemški drž. bankovci xa 100 m. nem.dri.velj	117-95
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekim...........
Dnč 17. oktobra.
3-2°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-57 1924 90-35 11-41
170-160-— 197'— 9360
251 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ .	93-75
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	—
» > južne železnice 3°/0 .	323-—
» » južne železnice 6°/0 .	119 20
» > dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld. ... ...	389 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	3501—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42-25
Ogerskega » „ » 5 » .	20 —
liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 40
Rudolfove srečke, 10 gld......60- —
m
Salmove srečke, 40 gld.......
St, Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banko, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
170— 198—
50-— 26750 6040— 778 -106-50 142.— 41150 443.— 255-50
Naknp ln prodaja "Mi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„11 E II C II
I., Wollzeil810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
tt&S
66
- Pojasnila TKEŠ v vseh gospodarskih in flnnnfinih stvar h,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gr 1 a v n i c.