V sredo in saboto
i izhaja in velja:
i	Za	celo leto	.	6	for.	20	kr.
i	„	pol leta	.	3	„	30	„
n četert leta 1 „ 70 „
. n mesec . . — „ 60 „ Po posti:
Za celo leto . 7 for. 60 kr. n	pol leta	.	3	„	80	„
n	žetert leta	.	2	„	—	„
n	mesec .	,	—	„	70	„
>1
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. peaem.
1	V Celovcu v saboto 27. januarja 1866.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto sc plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat uatiskuje; vež« pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj II.
i
’ Dobra politika — dobre finance
i	(Dalje.)
Avstrijska politika je bila slaba in finance t že slabše. Oglasila se je torej večina av-i sirijskih nenuiuških narodov in njihovo čas-| ništvo, potem tudi deržavna zbornica z zvestim Šmerlingovim kardelom vseh na videz ustavoljubnih svobodnjakov ter klicala, naj i se stari politiki slovo da in nova boljša pot : nastopi. Ostal je pa ta glas dolgo časa le , glas — vpijočega v puščavi, dokler da se i je staro ministerstvo z novim preiuenilo. Kakor se je pa novi derž. minister koj druge boljše politike poprijel s tem, da je svobodno pot odperl, zbudil je tudi grof Laris sč svojim pervim djanjem v nas veselo upanje boljših časov. Izdal namreč je prepoved, ki je kakor blisk iz jasnega dunajsko kreditnieo in ž njo vred zlasti dunajske bankirje in denarne velikaše zadela. Kreditnici bilo je prepovedano, da se ne smejo novoletni kuponi delničarjem izplačati, zato ker ni vse po postavi in pravici Uravnano in se zlasti bilance krivično delajo, oskerbništvu pa zaukazano, naj najprej pravično bilanco ali razmero naredi, vsem sleparijam konec stori, ker postavilo »o je premoženja za 10 milijonov več, kakor kar ga je pa v resnici bilo, — in še le potem, ko bo vse po postavi vredjeno, za-Daorejo se kuponi delničarjem izplačati. To pa je naredilo na borsi in med denarnimi Velikaši silen hrup, vsi so bili prestrašeni, da malokdaj tako! Zakaj pa to? Kreditnica namreč je naj veča zaupna naprava, bogato obdarovana in ustanovljenja zlasti veliki kupčiji in obertniji v prid. Možje pri njej so v vseh denarstvenih zadevah tako rekoč Veliki zvonec nosili. Kakor so jo oni godli, tako so plesali navadno zunaj in znotraj deržave. Denarni velikaši so si pridobili neznansko veliko upljiva, zlasti pa so imeli fin. ministra v svojih rokah in delali ž njim, kakor se jim je zljubilo. Tako se je godilo Posebno sprednikoma grofa Larisa — Brucku in Plenerju. — Ker sta bila oba v vednih
denarnih stiskah in zadregah, morala sta v vsakej sili in potrebi pri teh denarnih veli-kaših pomoči iskati, zraven pa jim tudi dobre obresti in dobičke dajati in vso vodo na njih mline obračati. S tem pa so se le-ti tako silno razvadili, da je bil fin. minister prava reva in Sleva proti njim! Oni so obogateli in postali mogočni, deržavne finance pa so bile vedno slabše. Ko je novi fin. minister nastopil ter slabo in zanemarjeno dedščino prevzel, treba mu je koj bilo veliko veliko denarja. Dunajski bankirji pa so ga ošabno prezirali ter mu odrekali vsako pomoč. Tako bil je prisiljen, oberniti se drugam in pri tujcih denarja na posodo iskati. In res, dobil ga je za velike obresti, s tem so je pa tudi ob enem ošabnih domačih bogatinov oprostil ter sklenil, njih upljiv zlasti na tuji denar umanjšati, jim povsod bolj na perste pogledovati in sploh vso njih delovanje tako uravnati, kakor tirja postava in pravica, kajti očitna skrivnost je že bila, da vganjajo sem in tje strašne sleparije, da ne rečemo goljufije, kakor se je ravno pri kroditnici godilo, kjer so delilo ali dividendo ne po pravem stanju premoženja merili, ampak po napčnem, vzemši za 10 milijonov več premoženja, kakor ga je pa v resmfci bilo. To tedaj se ima po ministrovem' ukazu postavno in pravično uravnati in kreditnica zanaprej tako prestrojiti, da bo namenu svojemu zadostovala in občinstvu upanje spolnila, ki ga je v začetku nanjo stavilo. — Javno mnenje pa ministru daje pravo, da je tako globoko s svojim nožem v rano segel in storil, kar je bilo storiti že skrajni čas, ker sleparije so postale že jako zelo navadne. Pa tudi drugim enakim napravam bo ta ukaz sva-riven zgled. Sploh naj bi pa nehale vse predpravice, ki so se dajale takim napravam, ki so jih potem slabo in drugim v škodo upotrebljevale. Ministru pa bode gotovo vse hvalo pelo, če bo s svojim uplji-vom blagostanje boljšal in množil!
(Konec pride.)
Slava Slovencem 1
V Gradcu 17. januarja 1888.
(Konec.)
Interpelacija dra Razlaga se glasi v slovenski prestavi tako le:
Postave se dajejo, da bi se podložnim T prid vestno spoinovale.
Kako se morajo rabiti ljudstveni jeziki pri sodnijah, za to imajo veljavno moč in vezavna pravila §§. 13, 16:3 in 166 občne sodnje ravnave, potem dvorski odlok od 22. dec.
1.	1836 št. 109, in okoina naredba notranje-avstrijansko-primorske više sodnije od 6. julija 1840 št. 6362, nadalje §§. 123 in 184 reda kazenske pravde, zaukaz visokega pra-vosodnjega ministerstva od 17. marca 1862 in naposled okolni razpis Njih prevzviše-nosti sedanjega deržavnega ministra od 31. julija 1865, po kterem ima uradnik z ljudstvom v njegovem jeziku občevati.
To pa tirjajo potreba in sila, deržavna previdnost, moralni red, naravni napredek in zagotovljena enakopravnost vseh narodov naše velike avstrijske domovine po besedah presvitlega cesarja, ki je rekel: „Enaka bremena, enake pravice!“
Te postave in naredbe se pa ne spolnjujejo po vseh krajih slovenskega Štajerja iu da si tudi se odkritoserčno in očitno priznava, da si je veliko uradnikov marljivo in s pridom potrebno znanost v obedveh deželnih jezikih pridobilo ali da si zanjo prizadevajo, vendar pa se tudi zapazuje, da se to ne godi tako splošno in v toliki meri, kakor je potreba in dolžnost in kakor bi se to glede na prej ko pred 10 leti doveršene slovenske prestave skorej vseh deržavnih in deželnih postav goditi zamoglo. Da je res temu tako, dokazuje nam pritožba srenjskih predstojništev v gornje»raškem okraju od meseca decembra 1. 1865, ki sem jo ravno kar prejel, in pa časništvo. Zapisniki se s Slovenci, ki so le svojega maternega jezika zmožni, še zmerom pišejo se pogostoma pa poveršno v nemškem jeziku, pisma in naj-
Besednik.
Vzajemni pravopis množi knjige med celim slovanskim narodom radi znižane cene.
Slovanski narod od večstoletnega težkega jarma tlačen in grozno nesrečen začel je resnobno misliti, kako bi se ga znebil in si svoje žalostno stanje zboljšal. Tu pa ni drugega pota, kakor omika. Za omiko je dvoje potrebno: Šole in knjige, za oboje potreben je pa zopet denar, kterega je zdaj med Slovaniv prav pičlo, kajti ptujei so nam ga odnesli. Šole bi še bile med nami in to *a naš denar; le škoda, da še niso povsod naše, ampak one so še na mnogih krajih Nemške, Ktere nam pa več škode kot dobička dajejo, posebno s tem, da Nemcem Pot pripravljajo, kedar oni na Slovansko — ?vce strič pridejo. Pa kakor koli se je nemščina med namivdomačila, je vendar še tudi Veliko tacih, ki znajo slovenski brati, slo-
venskih knjig pa nimajo! Da, nahajajo se še med Slovani male in velike duhovnije, ktere že veliko let šole imajo, pa en sam otrok bi lakho vse njih slovenske knjige v košku odnesel. Kaj je tega krivo? Vzrokov je mnogo, ali najpoglavitnejši je ta, da soslovenske knjige predrage. Da se kaka spisana knjiga za-more na svetlo izdati, mora si pisatelj svest biti, da bo najmenj 400 iztisov razprodal, ako hoče brez škode biti in ako hoče še za svoj trud in za knjigarja kak novčič vjeti, mora knjigo že precej drago nastaviti. Veliko več natisov založiti pa ni varno, ker bi se potem lahko zgodilo, da bi se vse ne prodalo, ako pisatelj že popred dovolj naročnikov nima, kakor n. pr. družba sv. Mohorja, kajti nas zdanji pravopis le premalo ljudi obsega, torej izdatelju druzega ne ostaja, kakor malo iztisov založiti, pa tiste pe viši ceni prodajati. Ne morem pa tudi zamolčati, da so naši tiskarji predragi možje, ako jih onim v Ameriki primerimo, torej je pač škoda, da se je blaga*) in modra
*) Če Bog da, se bo vendarle vresniČila. Vredn.
misel razkadila, v Celovcu za družbo sv.'* Mohorja posebno tiskarno napraviti. Ali se ni tudi 'velikrat prigodilo, da so predrage knjige neprodane na kupu ostale? Pri takih knjigah ima pisatelj zgubo in ljudstvo nobenega hasna. To nadlogo čutijo vsi mali slovanski narodi, kteri svoje posebne pravopise imajo in so torej izmišljali, kako bi se tej pomagalo; ali škoda, da niso na pravi pripomoček zadeli! Matice so za najboljši lek spoznali, to ravno imenovano knjižno dragoto odverniti in zares prikazale so le velike velike zaloge na Češkem, Slovaškem, Hervaškem, Kranjskem in še na več drugih krajih: ali bodo pa te vstvarjene matice tudi toliko hasnile, kolikor od prebujenja slovanskih ljudstev pričajo, tega si pa ne upam terditi. Matice bodo sicer ročne spise v natis spravljale, ali one vendar le ne bodo zamogle knjige v svojo škodo po nizki ceni prodava^i, sicer bi se same pokončale ali vsaj zadolžile, temveč ker morajo svoje skerb-nike in tajnike plačevati. Če bodo pa matične knjige ravno tako drage, kakor nema-tične, pela se jim bo pa tudi tista, kakor drugim, da bodo leta in leta neprodane te

navadniše vloge in odpisi dajejo se slovenskim strankam v jeziku, ki ga one ne razumejo, ker tudi advokati in notarji niso povsod slivenskega jezika v besedi in pisavi zmožni, dasiravno so morali po postavi izpričati se, da ga znajo.
To pa ravno prizadeva slovenskemu ljudstvu veliko nepotrebnih stroškov za tolmače in druge posrednike ali mešetarje, ker je sem in tje navada poslednje po 2 gld. plačevati. Da pri pomanjkljivem znanju slov-jezika večkrat tudi pravica škodo terpi, dokaže se to lahko iz djanskega življenja.
Tej napaki se pa lahko v okom pride, ako se precej dotične postave spolnjujejo s tem, da se zapisniki pišejo v jeziku tistega, ki je zasliševan ali izpraševali, in da se obrok postavi, dokorej se imajo uradniki slov. jezika naučiti, — sicer naj se pa prestavijo.
Ljudske šole še vedno niso času in potrebam primerno uravnane. Nekteri učeniki v glavnih šolah na slovenskem Štajerskem niše zmožni slovenskega jezika celo nič, drugi pa ne toliko, da bi zamogli v njem podučevati, razlagati in primerjajoče slovnico učiti. Tako se prigodi le prevečkrat, da mora en del učencev v nauku zaostajati ali pa še celo brez vsega vspeha šolo zapustiti. — V srednjih šolali ni celo govora o tem, da bi se vsaj že nekteri predmeti v slovenskem jeziku prednašali, da, marsikteri učenci se še celo popoluoma slov. nauku odtegujejo, dasiravno bodo s časom na slov. Štajerskem službe iskali. — Na c. kr. graškem vseučilišču, ki ga je blagodušni nadvojvoda Ka'rol za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško ustanovil .... ut, qui plures easque ampliores diversarum .natio-num et linguarum provincias possidemus .... subditorum nostrorum in re litteraria utili-tati, paterna nostra sollicitudine providentes, facilius bono publico, ubi et quando opus est, accommodare et avitam et catholicam re-ligionem inviolatam conservare possimus .... ni še vedno nobene stolice za slovansko jezikoslovje, kterega vendar podučevanje v slov. slovnici za začetničarje ali pervence nadomestiti ne more. Ravno tako tudi še ni v slov. jeziku stolice za positivno pravo in djansko mu rabo, da bi se ga učili in vadili tisti pravoslovci, ki bodo enkrat med slovenskim ljudstvom uradovali, dasiravno so zahteva, da so dijaki tudi v drugem deželnem jeziku primerno pripravljeni za djan-ske izpite vsaj iz nekterih predmetov.
Vselej zvesti Slovenci stavijo svoje zaupanje na razsvetljeno in pravično vlado ter pričakujejo, da bode ona njih pravičnim zahtevam prej ko mogoče zadostila, zatorej se pa tudi podpisani derzne vse to visoki vladi naznaniti in jo uljudno vprašati:
1. Ali je visoka vlada volje, enakopravnost jezikov v šoli in uradu gledč na Slo-
po knjigarnicah valjale, da bodo mertva zaloga brez obresti. Se ve, da bodo udje matični svoje knjige dobivali ali ti matični udje niso še celi slovanski narod, in ne vem tudi če bodo vsi ti pripravljeni in zmožni svoj e od matice zadobljene knjige vsem inim nema-tičnim sorodnikom posojevati, da bi tako ves narod od matice zaželeni dobiček imel. Mislim, da mi nihčp v besedo segel ne bo, ako rečem, da je še neizrečeno veliko takih, kteri znajo čitati in bi radi knjige v roke jemali, ko bi jih imeli, pa 50 gid. naenkrat ali pa vsako leto 2 gld. plačevati vendar le ne morejo. Po takem smem terditi, da so matice svojim udom koristne, za občinstvo so pa le toliko, da premožni jjriložpost imajo, sebi knjige omisliti, ktere je matica priobčila in ktere bi brez nje morebiti nikoli na svitlo prišle ne bile. V Zagrebu je dosti lepa in bogata matica (lepa hvala vsem, kteri so jo setemljiti pomagali); ali njene knjige nisokcenejše od drugih nematičnih. To sem pa le zato povedal, da bi dokazal, da matice knjižne cene pri takem stanju znižati ne morejo, — nikakor pa, da bi jih grajal. Ker se pa pri slovanskih narodih
— 30 —
vence na Štajerskem po zdaj veljavnih postavah s prikladnimi naredbami na upravnem potu v djanju izpeljati?
2.	Ali je visoka vlada volje, sosebno c. kr. uradnijam, advokatom in notarjem zaukazati, naj ustmeno in pismeno občujejo s slovenskim ljudstvom v slovenskem jeziku, in, da bi se popolnoma naučili slov. jezika, odločiti jim rok, do kterega naj se ga nauče?
3.	Ali je visoka vlada volje, vsem tistim učenikom v glavnih šolah na spodnjem Štajerskem, ki niso slov. jezika v besedi in pisavi zmožni, zaukazati, naj se ga v odločenem roku djansko priučč, da bodo zmožni v obeh deželnih jezikih učiti?
4.	Ali je visoka vlada vol|e, glede na potrebščine Slovencev učne predmete na graškem vseučilišču časom primerno razširiti in po besedah všeučiliščnega ustanovnega pisma za prilično izobraževanje učeče se mladine vse potrebno zaukazati?
V Gradcu 16. januarja 1866.
Dr. J. Razlag s/r.
Tako interpelacija. Obljubljen nam je nanjo skorej odgovor. Da bi se pa le spet vlada preveč ne opirala na naznanila urad-nij, ki jih bo gotovo o vsej tej zadevi natanko izpraševala, tembolj naj bi pa pozve-dela in gledala na to, kaj ljudstvo pravi. Gotovo jej bodo vsi srenjski predstojniki in odborniki tako odkritoserčno svoje potrebe in zahteve razodeli, kakor so to storili možje iz gornjegraškega okraja, kterih pritožbo je „Slov." oni dan naznanil. Da bi jih le tudi drugod kaj nasledovali!
Avstrijansko cesarstvo.
H» Dunaju dne 23. januarja. — z — (Deželni zbori. Tukajšnji centralistični časniki. Napoleonov prestolni govor. Razne novice.) Po raznih časopisih se je pisarilo, da bodo deželni zbori takraj Litave v kratkem razpuščeni in da k večemu bota še zborovala češki in gališki do konec prihodnjega meseca. Ce tudi ta novica ni ravno verjetna — preveč bi tudi spominjala na. Šmerlingove čase, kteri, kakor je znano, deželnim zborom ni bil velik prijatelj, ampak jo le hotel svoje ljubljence v „Reichsrathu" /.brane imeti — vendarle se nekako kaže, da tudi minister-stvo Belcredi si ne more kako pomagati, ker v rijem že res preveč dualistični duh veje. Deželni zbori pa so tudi, vedoči, da jim ni več dolgo časa odločenega v zadnjih dnevih se vrlo trudili, svoje notranje zadeve v red spraviti. Nemški tako zvani ustavoljubni zbori le malo zanimivih reči obravnujejo, vendar se pa tudi pri njih vidi, da niso kar nič zadovoljni s Šmerlingovim volilnim redom in dunajski zbor pomenko-
zdaj le zato gre, da bi oni veliko knjig v roke dobili in se po tein potu omikati zamogli, je potreba zdaj na tak pomo-ček misliti, kako bi se knjižna cena znižala. Knjižno in časmiško ceno znižati, je tudi zato neizrečeno močno potreba, da bi ž njo ptujejezične knjige in časniki spodrinili , kteri nam zdaj narodno omiko le kalijo in pa Slovani s tem le bolj ptujo slovstvo podpirajo, svoje pa zanemarjajo. V tej reči bodo vsi nauki, vse pisarije in prepričevanje občinstva bob ob steno, dokler ne bo cena slovanskega slovstva proti ptujemu zdatrio znižana, kajti ljudstvo zlasti v sedanjih časih, gleda le na to, da dobi berilo za majhin denar, naj bo ono potem kakšno hoče. Kako bi se pa cena našega slovstva zdatno znižati dala? Za ta pripomoček je sam večni Bog skerbel s tem, da je sinom Slave pol sveta podaril, tako da take velikosti skorej noben narod na vsem svetu nima. Ker se cena pri knjigah le samo tedaj znižati da, ako založnik ogromno število izti-sov založiti more, to je, da si je svest, da jih bo tudi prodal, in ker je slovanski narod tako ogromnega števila, da noben drug
val se je že o prenaredbi volilnega reda; J tim več se pa slovenski zbori trudijo, da bi za svoje' dežele kaj prida storili V ga- : liškem zboru se je, žali Bog, zopet zbudilo repiranje med Rusini in Poljaci, ker ne- ; teri Poljaci pod vodstvom grofa Borkov-skega nočejo popolne enakosti in veljavnosti maloruskega jezika s poljskim spoznati. vDa bi pač Poljaci pomislili na tužne čase Smerlingovega ustavnega centralizma, ali pa na poprejšno Metternich — Bachovo dobo, ko tudi njih jezik ni vžival kaj po- i sebnih pravic, ampak je vse ječalo pod jarmom razširjajoče se nemčije. Tim veselejše se obnašata češki pa moravski zbor. V obe-dveh zborih imajo narodnjaci večino in se kaj vrlo poganjajo, da bi se trdno ustanovilo ustavno življenje v deželnih zborih. V češkem zboru imeniten je predlog zavolj prenaredbe volilnega reda in Riegerjev zavolj enakopravnosti jezikov na praškem vse-učelišču. Jako zanimivo bi gotovo bi bilo ! te razne zahteve in predloge naših sevrnih bratov, kakor tudi Slovencev na kranjskem in štajerskem zboru, bolj natanko poznati; j posebno za nas Slovence bi bilo koristno, : ako bi govore naših poslancev natanko, po časnikih dobivali, pa manjka nam dnevnika, da bi imel toliko prostora jih prinašati. Ljubljanski „Triglav" in „Novice" prinašajo^ še govore iz kranjskega zbora. Slovenci na Štajerskem niso še vedno tako srečni da bi tudi govore svojih vrlih poslancev čitali. Nemški graški časniki nam le malo ali nič o tem ne povedč. Da bi pač v kratkem imeli dnevnik slovenski, kteri je nam potreben I kot ribi voda! Hrvatje imajo 3 dnevnike a mi nijednega!
Tukajšnji listi se kaj grozijo nad napredovanjem in nad dobrim vspehom interpelacij in predlogov slovanskih poslancev na j dež. zborih, posebno pa obedvo „Presse" v : tako zaničljivem duhu o Slovanih pisarite, j da je res čuda, da se še tukajšnjim čita-teljem ti listi ne studijo; ali dunajski „Spiess- j burgerji" se malo pečajo s politiko, njim je vse, kar berejo, „sveto pismo".
Napoleon je zopet govoril in sicer, ko je j francoski zakonodajni zbor odprl. Njegov govor je jako jasen, vendar pa pohleven in > miroljuben. Vse se bode, kakor pravi, v miru končalo. Italija se krepča, in sveti Oče bode vendarle svojo moč obdržal; fran- j coski vojščaki pridejo v kratkem iz Mehike nazaj, ker je prestol Maksimilijanov že na terdnih nogah; kar se Nemčije tiče, pravi, da bode čisto nevtralen; v notranjem je vse v najlepšem redu, finance dobro stojijo, ljudsko izobraženje se množi itd. Da bi se le to prerokovanje tudi vresničilo!
Tukajšnje društvo: Jednota sv. Metodije, lepo napreduje, akoravno mu ni, kakor je vaš dopisnik pisal, kardinal Raušer proteK-
ne tako, tedaj za znižanje knjižne cene bolj-; šega pripomočka ni, kakor je ta, da sej slovanska ljudstva, ktera se zdaj' v pravopisu ločijo, vsa enega pravopisa poprimejo, ker potem bi se ne pisalo samo za l*/s, temuč za najmenj 70 milijonov ljudi in od vsake knjige bi se; moglo namestu 400, še več kot 15.000 iz-tisov založiti. Če bi kdo kak boljši, pripomoček vedel, knjižno ceno znižati, kakor je ta, tistega pa prosim v imenu vsega slo- j vanskega naroda, naj nam ga razodene ; vsa slovanska ljudstva ga bodo častila in v svoje zlate knjige vpisala, da, postavila mu bodo spominek, da še svet tacega videl ni! Ko bi se kedaj knjižna in časniška cena znižala tedaj se bodo tudi knjige in časniki med slovanskim narodom toliko bolj množili, ko; likor jih bo niža cena priporočala Zginiti bodo pa tudi morale ptuje knjige in Časniki; kajti do tako nizke cene ne bodo zamogli Nemci in drugi ptujci svoje slovstvo znižati, kakor Slovani, ker jih tudi toliko ni!
— 3i —
tor: to je bilo le od tukajšnjih listov izmišljeno. Škof Jirsik podaril mu je 100 gld.
Tudi na Dunaju se zdaj slovensko telo-vadsko društvo „Sokol1'1 ustanavlja, udov je že nad 300.
Tukajšnji Slovenci bodo prihodnji mesec spomin Vodnikov in Prešernov dostojno praznovali. Kaj več o tem prihodnjič. *)
Dežele notranj e-a\ stri j anslie.
I* Celovca. (Pojasnilo.) V 5. številu letošnjega „Slovenca11 je stal na ravno tem ®estu sestavek pod naslovom: Spet tolmači. Slišimo, da se temu sestavku misel \ jn namen podtika, kterega ni imel nikoli >n kteri pisatelju še na misel ni prišel. Kakor že nadpis „Spet tolmači11 kaže in priča, niiel je sestavek le ta ih edino ta namen, da bi dokazal, kolika težava da je, sodnij-ske zadeve s Slovenci obravnovati po tolmačih. Naj ima visoka sodnija še toliko dobro voljo, vendar je težavna reč dobiti si 2a tolmača človeka, ki bi dobro znal in vedel, kako se tu in tam po celem Slovenskem govori. Ravno to priča ja tudi vsakdanja skušnja in pokazala jo tudi sodnijska ! obravnava, o kterej je sestavek govoril.
, To in sam o edino to, bil je „Sloven-®®vc< namen, — vsaka druga misel je mla daleč daleč od nas. —
^ la Celovcu. (Novi advokati; M. G a u b e; poslanec in partibus; f o t o-, §rafije; posli.) Imamo nove advokate Za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Naganjamo imena onih, ki pridejo v slovenske ali nemško-slovenske kraje: Dr. Janez Sr-ne,c pride v Kozje, dr. Edmund Langer v St. Lenart v slov. goricah, dr. Jožef Lug-v Beljak, dr. Val. Pavlič v Veliko-v®c in dr. Val. Preuz v Kamnik. — Mih. Gaubc je bil 21. oktobra 1. 1. pri deželnej ?°dniji v Gradcu na smert obsojen. Ko mu ;)e bila razsodba oznanjena, prašal je po j slovenski: „Was ftir eine Strafe bekomme |lch“, tako se bere v „Tagespošti11 od 23.
I °kt. č. 243. To je povedal „Slovenec'1 in P° njem tudi vste hvale vredna „Zukunft;11 ?dai pa je hud ogenj v strehi! „Zukunft11 je dobila od same dež. graške sodnije uradno pojasnilo, v kterem se terdi, da se kaj tacega v Gradcu ni godilo: na „Slovenca11 !n >,Zukunft11 je pa planil graški „Telegraf11 , 'n za njim tudi naša prijatlica „Celovčanka.11 , .ki pa [e pohlevno prašamo, ali je to, kar J6 pisala „Tagespošta11, res ali ne? Ako ni res, zakaj je niso prijeli, da trobi take laži ; P° svetu? Ako je pa temu res, da se je to ^ Gradcu zgodilo, ni pametno v tej reči še Jkulj broditi: Zamorec se nc da umivati! —
| Gobili smo deržavnega poslanca in partibus, ravno tisti gospod baron Herbert je, ki je Predlog naredil, naj se napravi protest proti 1 Septemberskemu manifestu. On je pravi . ji »erfassungsfreund11 in bode po vsej moči ! branil „Verfassungo.11 Ta „Verfassunga11 pa, j °d ktere 'se g. baronu sanja, pokopana je .| gotovo in radovedni smo, kam se bode g.
3 baron v deržavnem zboru vsedel? Prej ko ) P® v sredo — med dva stola, ker ni der-3 žavnega zbora! — Fotografije se še kažejo
-	Jutri, naj nihče ne zamudi te priložnosti,
-	Pj lepega viditi za bornih 10 krajcarjev. — r kradejo po deželi tako, da ni več varna
-	jlivina v hlevu. Svinje in krave so že po-a kradli in vse koj tam blizo pri hišah za-3 klali. Ni sč pa tudi čuditi: Posli so razva-
0	leui, zdaj jih pa več kot tisoč službo nima, j Zatorej hajdimo krast! —
? LikmI lirama. »-♦ („Akti11, ki jih ^ ljubljanski poslanci pri sedanjih
•	'interpelacijah žele). Ko sem bral v ! ”Triglavu11, da slovenski naši poslanci želč,
1	f18] bi se* jim pokazali „akti11 zastran Wast-
,	: ,®r j a in Tu šoka, sem si mislil: Javeljne
j )■« bote dobili?! Ali pa veste, kaj so „akti11
•	P° slovenski? Bog vedi; — kar je, to je!
Pri tej priliki prišlo mi je na misel, kar
je skusil neki učitelj na sloveči slovenski gimnaziji, kjer sem tudi jaz svoje dni vži-val blagre nemške kulture. Imel je namreč v nekem razredu učenca brata. Neki dan mu reče ravnatelj: „Vaš brat prosi za to in to ustanovo ali štipendijo, jaz ga hočem zilnjo odmeniti; ako vas ne stane pretežko pot k. g. šolskemu svetovavcu, storite' jo, da bode nanj pozoren11. Učitelj gre, prosi in povč tudi', da mu je g. ravnatelj tako svetoval, in da ga bode on za omenjeno vstanovo odločil. G. svetovavec mu obljubi, da hoče storiti, kar bode mo-go č e. Štipendije brat n i dobil, akoravno je bil tedaj tretji, součenec njegov pa, kteremu je došla ta sreča, še lo eden in trideseti v redu. Učitelj se za to ne zmeni; ali, ker mu nekdo pove, da je nekaj posebno čudnega pisal o tej reči g. šolski svetovavec o njegovem bratu, ga mika izvedeti, in res spozna, da je g. šolski svetovavec storil vse, karkoli je bilo mogoče zoper učenca brata. S tremi stavki, kakor mi je že lani razodel, ga je podrl, izmed ktorih se je tretji glasil: „der nach d er von der Direktion nach-traglih brevi manu gemachten Aeu-serung nicht sonderlich empfoh-len wird“. Ki vrag, si misli! Ali meje vodja kot pravi nemec v april poslal? Loti se ravnatelja samega ter zahteva, da učencu da tudi v resnici v spričevalo slab red, ako ga zasluži. Ravnatelj taji, da bi bil kaj „brevi manu11 govoril z g. svetovavcem, ter pravi, da. nima nič zoper brata, in ako bi kaj imel, bi bil tudi povedal. To učitelja še huje vname, da gre k g. deželnemu poglavarju in mu potoži, kaj da se mu je prigodilo in kaj da je g. ravnatelj povedal, ter mu po svoji vesti reče, da je izmed tistih treh stavkov a.) 1 a ž n j i v, in b.) krivičen in c.) neresničen, ker ima v sebi gotovo obrekovanje. Ker učitelj nič drugega ne zahteva, obljubi, mu g. dež. poglavar, da hoče sam v „aktih11 pogledati in mu to o priložnosti povedati. —
Naj mu povč ali ne pove, sem si mislil jaz, ko sem to reč slišal, akti so akti — kaša je vpihana! Radoveden, kako bode konec leta dovršil tisti „nachtr&glich brevi manu nicht sonderlih Empfohlene11, pozve-del sem, da je dobil izvrstno spričalo in hvalne nrave. Po tem še le mi je šla po glavi ta reč, in večkrat sem si mislil: a.) kčko vest ima pač človek, ki tako pisari po „aktih11 ? b.) ali ni dolžen po veri in nravi nrav za prav v takem prigodku povrniti? in c.) kako ravnd tak svetovavec pač v dragih rečeh? — Hvala Bogu! Kakor je dobro, da nam je Bog prihodnjost prikril, tako dobro je, da so nam prikriti velikokrat „akti11, ker sicer bi nam šli lasje po koncu in mravljinci po udih. Tako si misli, predragi „Slovenec11, tvoj dopisnik izpod Krima.
IzHaloz. *) R.B. (Zagovor sestavka. „Uboge učilnice11.) Mili nam „Slovenec11 donaša v 96. št. na zadnji strani „Poslano11 iz Cerkovca pravilno: iz Cirkovec od g. A. Nagija dekana, zoper moj sestavek „Uboge učilnice11. Moia neznatna malenkost se je predrznila reči, da imajo ljudske učilnice koreniko v narodu, kar še tudi sedaj trdim; naš narod je krščansko-katoliški in vselej zvest podložnik avstrijskemu žezlu, tedaj isto, kar vi g. N. mislite. Pojasni se to s primerom. Pri sv. Barbari v Halozah stoji4 velika in košata lipa. Ker ima koreniko v haloški zemlji, sme se jej reči haloška lipa, Haložani pa so sami krščanski katoličani, tedaj svobodno rečem, da rečena lipa ima koreniko v krščansko katoliških Halozah, in ker se Haloze štejejo k Avstrijski državi, mi je dovoljeno reči, da ona lipa ima svojo koreniko v krščansko-katoliških Halozah, v avstrijski državi. Tako tudi naše ljudske učilnice, imajoče koreniko v narodu, so krščansko-katoliške in državne. Pozabili ste omeniti še, da stopivše pod vladino
*) Lepo proaimo l
*) Zavoljo pomanjkanja prostora zakasnjeno. Vređh.	Vredn.
oblast postale so n e m č e v a v n e ih še seti&j se vidi nemško-slovenska slovnica in berilo, kar bi Vi morali vedeti kakor nadzornik, in le zoper to presneto nemčevanje se borimo na vso moč in silo. Pravite, naj imajo učilnice crkvenih, državnih in narodnih nadzornikov. Ne morem najti vzroka, zakaj po več iz vsake vrste; menda zato, da bi se lepše gojilo birokratstvo? Jaz sem edinega nasvetoval in sicer znanstvenega in značajnega in ta zamore vsem trem pridevom zadovoljiti, ker omikan, znanstven in značajen Slovenec je dober katoličan in zvest Avstrijan, kaj pa. drugega hočete? Ali menda želite nadzornika Slovenca, ki ni katoličan, ni Avstrijan, katoličana, ki ni Slovenec ne Avstrijan, Avstrijana, ki ni Slovenec ne katoličan; to je potrebna doslednost iz Vašega umovanja. Vi nain priporočujete spoštovanje deveterodeželnih nadzornikov; dobro, tudi mi jih cenimo, kteri ceno imajo. Naši mo-liki, ktere čestimo, so pa le vednost, modrost in nravnost, vse drugo nima vrednosti za nas; mi se borimo z umom zoper temo, mračnjaštvo, birokratstvo in nemškutar j en je. Pustimo li vse, kakor je bilo, ne moremo se napredka nadjati; koliko pa je omike treba našemu ljudstvu, vč vsak Slovenec dobro, najbolje pa Vi g, dekan v svoji župi. Kdor budi, pravico dobi; mi moramo bu-deti nad nadzorništvom naših učilnic, ker ljudstvo je neizrečeno zapuščeno in nevedno; do 1. 1850 niso mu učilnice ničesar koristile, pozneje nekoliko. Mi tedaj želimo in zahtevamo poboljšek v vsakem oziru. Če-terto zapoved tudi mi znamo in jo tudi spolnjujemo, pa prevelika ponižnost je kriva, da smo tako globoko zabrazdili s svojimi učilnicami, nemčevanjupase nikdar uklanjali ne bodemo, naj si prihaja od kogar koli, ker vselej je krivično, marveč ga bomo trdno odbijali z umom in zakonom, dokler bode tekla nam po žilicah junaška slovenska kri! Kar o mesečnih ali četrtletnih izprašavah govorite, v ničemur ne ovrže mojega mnenja; ponavlja se boljše v večih oddelkih, in tu se vidi, koliko učenec premore. Spet jo povem, da so že gimnazije imajoče gotovo mnogo jakše učenjake vodnike, davno zavrgle take nespretnosti, saj ni polletnih niti celoletnih izpitov, razun z učenci, ki med prvim in drugim redom plavajo. To se gotovo ne bi zgodilo, ako bi mnogokratni izpiti toliko koristi donašali. Opominjate nas na pokornost, in Bog bo že dal, da bodo rodili vspeha. Čutimo, koliko so ga rodili. Ta nasvet se mi zdi, kakor molitev neke babice, srčno proseče, da bi ji Bog dal terno dobiti, pa nek možak slisavši tako molitev poprašajo: Mati,, ste li stavili? Ne, pa pri Bogu je vse mogoče. Temu podoben je Vaš nasvet. Gotovo boljši je ta: pomagaj si sam, in pomagal ti bode Bog. Jaz se nikoli nisem pečenih golobov z zraka nadjal; delati je treba in sicer modro ter umno, Gospod pa podeli svoj blagoslov. Tako že mi od davna mislimo. Načelo večine znanstvenih in značajnih Slovencev stoječih na višini sedanje omikane dobe (o drugih tu ni govora) je, da bodo naše ljudske učilnice narodne in ako je to, so tudi krščansko-katoliške in državne; dosle pa so bile krščansko-katoliške, cerkvene, državne, cesarsko-kraljevske, nem-škutarske, zapustivše nam narod v grozni nevednosti. Načelo naše je, da se morajo popraviti, bodi si komu povoljno ali ne. Ako pravite, da ste se iz ljubezni do gospodov učiteljev oglasili, ne najde se ni črka, s ktero bi jih zagovarjali ali branili; pa tudi mislim, da bi s^ za tako zagovor-ništvo učitelji, prelepo zahvalili. Vse to pa, kar se je o tej zadevi pisalo popolnoma izpričuje mojo sodbo o uboštvu ljudskih učilnic.
Iz slovenuke Htatrlce. 24. jan. — k.
(Zaupnica deželnemu zboru — od kodin od koga?) Nezaupnica, ki jo je poslala velika večina volilcev mariborsko, slov. bistriško — šent-lenarškega okraja g. Feyrer-ju in Lešnik-u, osupnila je neki zelo ta dva gospoda. Nista si mislila, da bi na
Štajerskem kaj takega mogoče bilo. Odstopiti jima vendar ni volja, posebno od kar je Feyrer še celo državni poslanec — in partibus infidelium! Tudi so ju Nemci nagovarjali , naj le še ostaneta, ker menda že vohajo, da pri novi volitvi ne bo nič več ne Feyrerjov ne Lešnikov. Zato so po naših nemških časnikih raztrošali, da je nezaupnico jih le samo 250 izmed 80 tisoč pre-bivavcev podpisalo, in da je še teh mnogo le podkrižanih, da tedaj le velika manjšina volivcev je poslala nezaupnico, da pa jih bo gotovo velika večina izrekla svoje zaupanje do nju. Pričakovali smo zato, da bodo naši protivniki vse žile napenjali, napraviti kako nasprotno demonstracijo, da bi se spet rehabilitirala čast napadanih gospodov in se očitno pokazalo, da cela nezaupnica le izvira iz glave nekterih nemirnih agitatorjev, da pa naš narod od tega nič noče vedeti. In res! Danes beremo v „Tagespošti“ neko zaupnico, od ktere sc nam pripoveduje, da so jo poslali volilci mariborsko- slov. bistriško- šent-lenarškega okraja—komu? Gosp. Feyrer-ju in Lešniku ? Tega vendar ne, ampak dež. zboru za njegovo krepko postopanje v ustavnem pitanju. H koncu te zaupnice se samo bere:	Folgen die Unter-
schriften; pa kdo da je podpisal in koliko da jih je podpisanih, nam nikdo ne pove.
Popraševal sem zato po naši okolici in pozvedel, da v celem slov bistriškem okraju od te zaupnice nikdo nič ne ve, in da j o t e daj t udi n ij e den volivec celega našega okraja ni podpisali Tudi iz šent Lenarta jih menda niso 10 podpisov skup spravili; kar jih je podpisanih, vlovili so jih v 5 ali 6 občinah blizo mesta Maribora. Pa jako dvomim, da so jih skup spravili 100 podpisov. In ti ljudje, ta res ogromna manjšina predrzne se govoriti v imenu vseh volivcev! Ali to ni najhujša sleparija? In tako postopanje se še hvali v nemških časnikih. Na nezaupnici bilo je podpisanih v tukajšnjem okraju 130 poštenih kmetov, med njimi 35 občinskih predstojnikov. Vsi so lastnoročno svoje ime podpisali in so dobro vedeli, kaj da storijo. Samo v nekterih pohorskih občinah so mislili, da morajo podpisani biti vsi veči kmetje in tako je prišlo, da so se nekteri podkrižali. Nemški časniki pa so koj vpili, da je večina podkrižanih, kar je nesramna laž! V Šent-Le n ar tu se jih je podpisalo 80, vsi 1 a s t o r o č n o in ravno toliko menda tudi v mariborskem okraju. Celi ta volilni okraj šteje 80 tisoč prebivavcov v 180 občinah, ima tedaj okoli 200 volilnih mož. Od teh je gotovo 130 na nezaupnici podpisanih. Koliko pa jih je neki na zaupnici? Ne verjamem, da jih je 10! Ali je po tem takem čast g. Feyrerja in Lešnika rehabilitirana, vsak leliko sodi. Sicer njun mandat le eno leto še trpi in potem se bo že pokazalo, na kteri strani da večina stoji!
Deželni zbori.
Koroški. V 22. seji se je tudi posvetovala zbornica zastran tega, kako naj se prena-redi cestna postava. Pred letom 1852 so občine ali srenje same svoje ceste ravnale in oskerbljevale, — od 1. 1852 pa to spada v deželne zadeve in za ceste se jemlje denar iz dež. denarnice. Pa strah in groza je, koliko denarja ceste deželi snedč : Vsako leto 60 do 70.000 gld.! To se mora prenarediti, in sicer tako, da bodo cestni okraji le podpore iz dež. denarnice dobivali. Te podpore se prerajtajo na 37.000 gld. za eno leto, kar je vendar le polovica manj kakor popred. Koliko podpore ta ali uni cestni okraj dobiva, odločuje dež. zbor in dež. odboru mora vsak cestni okraj izkazati, kam in kako je podporo porabljal. — Dalje se ceste ločijo v dve versti: v o k r a j n e ceste in deželne ceste. Za deželne ste spoznane samo dve: cesta skozi zilsko dolino in cesta iz Velikovca proti železni Kapli. 58 jih je pa spoznanih za okrajne ceste.
— 82 —
Za okrajne mostove so spoznani samo štirje,
V	22. seji se je pa odločevalo, odkod in kako se morajo ceste oskerbljevati in ravnati.
V	26. seji naznanja dež glavar, da je svitli cesar ndreso zavoljo Rudolfove železnice blagovoljno sprejel in kupčijskemu ministru zaukazal, naj to imenitno reč kolikor mogoče podpira in pospešuje. Ministri Belcredi, Laris in Wiillersdorf so neki kaj prijazne besede in misli zastran želeanice izgovorili. Se ve da je dež. zbor vsa ta naznanila kaj veselo sprejel. — Cesarski namestnik sporoča dež. zboru načert vodne postave, ki obsega 105 paragrafov. Ta postava je kaj imenitna in želimo, naj jo dež. zbor dobro pretresa na vse strani. Ali mu pa le ne bode časa zmanjkovalo? Šel je glas, da bodo dež. zbori konec tega meseca prenehali. Če je temu res tako, naj se imenitna postava prenese na prihodnji zbor, to je bolje, kakor da se kaj stlači na nos na vrat! —
„Slovenec je večkrat omenjal, kako nerodno in čudno so volilni okraji osnovani. Veseli nas, da so jele dohajati pritožbe in prošnje deželnemu zboru. Po naših mislih se bode le tako izdatno pomagalo, ako se ves volilni red prenaredi; tega posla se pa naš dež. zbor menda ne misli poprijeti, vsaj do sedaj od tega ni duha se sluha. Ako se pa vendar le kaj zgodi, priporočamo ta le pravila : Okraji naj niso preobširni, torej naj volijo po enega poslanca, —- naj volijo ljudje ene narodnosti skupej, — naj se denejo v en volilen okraj tiste vasi, kterih prebivalci večkrat med seboj občujejo.
(•nilski. Kaj važen predlog je one dni vseučiliščini rektor g. Majer zbornici podal. On namreč zahteva, naj Ruska premoženje Krakovske g|a vseučilišča poverne. Zavoij te zadeve so že bili diplomatiški dogovori 1. 1850 in še 1. 1862 bila je obljubljena posebna komisija, ki naj to reč preiskuje, — ali do zdaj se še ni nič zgodilo. Nadjamo se, da bode zdaj bolje. — Drugi poslanec, z imenom Triescakovski, je predložil, naj zbornica sklene, da se v ljudskih in pripravniških šolali kmetijstvo uči, da se povsod napravijo farne knjižnice in da se nemški jezik kot vezaven predmet iz ljudskih šol odpravi. — V seji 16. t. m. je poslanec Pe-truševič poseben predlog zastran ravnoprav-nosti rusinskega s poljskim jezikom v dež. zboru predložil ter v daljnem govoru dokazal, da je bilo že to v davnih časih tako, da so pa Rusiui še le pod poljskimi kralji ob to pravico prišli, da je rusinska narodnost še le po razdeljenju Poljskega spet svojo veljavo zadobila in da so se sedanji čas Ru-sini tako svoje narodnosti zavedeli, da je celo nemogoče, da bi kak Rusin kdaj Poljak postal. Poljaci naj tedaj naravne pravice Rusinom pripoznajo in se ž njimi spravijo kakor brat z bratom, — potem še le začne nova zgodovina Rusinov in Poljakov. — Daj Bog, da bi ta v v smislu ravnopravnosti rešili!
Z^oriijc-avstriJ tinski. V seji 8. jan. bilo jo posvetovanje o sporočilu dež. predloga, naj se otroci protestantovskih mater, ki so v dež. rodivnici rojeni in na dež. stroške izrejeni , kerščujejo po protestankovskem obredu. Nastal je potem kaj živ pogovor in skorej da hrup, ki pa ne vemo, zakaj. Mi mislimo namreč, da ta reč, kakor je tudi dež. namestnik povdarjal, ne spada kratko in malo pred zbor, ker je sploh navada, da se otroci po materi ravnajo in po tistem obredu kerščujejo, h kteremu mati spada. Čudimo pa se tudi linškemu škofu, ki je terdil, da je dvomljivo, ali protestantovski kerst kaj velja — saj vendar nikogar po prestopu h katoliški veri v drugo ne ker-stijo. Po dolgem pričkanju bil je vendar slednjič predlog dež. odbora odobren.
Ptuje dežele.
Govori se v enomer, da se ste ruska in papeževa vlada popolnoma razperle,
in da si poslednja tudi za to prizadeva, d* bi rusko poslanstvo v Rimu nehalo, ker tudi papež nima nobenega zastopnika v Petrogradu.
Prim je menda že na Portugalsko ube-. žal, a punta vendarle ni konec, Velikovec se piše,vda se je po več krajih z nova vnel. Uboga Španska!	.
Napoleon je govoril — AmerikancefflL prav prijazno, ali oni se za to nič ne me-p nijo in neki komej čakajo, kdaj da bi &>• orožjem planili v Mehiko in popodili vs«J)i Francoze in druge tujce. Tako se ta štrentj* mota!
liazne novice.	[
*	V Harijah na Notranjskem je pre-j tečeno kvaterno nedeljo 20 hiš pogorelo, ravno ko so bili ljudje v daljni ternovski cerkvi pri službi božji zbrani. Med pogo-relci je bil le eden zavarovan! Ker je ondi gotovo silna stiska in revščina, priporoča tudi „Slov“. nesrečne Harijce usmiljenim Slovencem, naj jim v njihovi grozni nesrečij na pomoč pridejo!
*	Po nasvetu znanega rodoljuba inkme-j tovavca g. Miha Vizjaka sklenila je eno-; glasno teharska srenja na Štajerskem,' da pristopi k slov. Matici kot dosmerteu ud. — Slava g. Vizjaku in celi srenji! Naj. bi jih še drugod kaj posnemati hotli!
V/ * G. dr. Janez Podliščekov (Kovač)1 piše v „Novicah11, da bi bilo zdaj najbolji,' preseliti se v Serbijo, ker je zemlje in po-i sestev povsod dosti na prodaj, bodisi pO vaseh ali po mestih. Zlasti pa bi jo usnjar j); in klobučarji, pa tudi mlinarji in žagarji dobro zadeli, pred vsemi pa gotovo najbolje pridni slov. zemljedelci ali kmetje. •— Po vsaki ceni je že bolje misliti na Serbijo nego v Ameriko, kamor je deleč in potnin» previsoka.
*	G. dr. Tonkli, iskren slovensk r od doljub, imenovan jo advokat za kanalski okraj na Goriškem. Slavo pojemo Kanalča; noin, da so dobili tako verlega moža, ki bode ondi narodno zavest budil in skerbel, da so s časom spet vse na bolje oberne i® slovenščini lepši dnevi napočijo. Mnogaja leta!
*	G. France Grbec, konservatorist v Pragi, namerja izdajati list, z imenom „Lir® Sionska11, ki bode redno izhajala 15. dn® vsacega meseca ter obsegala na osmili straneh velike osmerke napeve, kakoršnih je potreba za rabo v prihodnjem meseca Veljala bode za celo leto 2 gld., za pol leta pa 1 gld. Ker je to kaj krasna in hv®' levredna misel in zasluži, da bi se v djanj® izpeljala, naj se mu berž ko berž pridno oglašajo naročniki, zlasti pa učitelji in 'vsf tisti, kterim je mar in skerb za povzdig0 cerkvenega petja.
*	Nedavno se je v Timencah na Koj. roškem ta le nesreča prigodilo. Nek krnel, je sklenil sam kravo pobiti, sosed pa, d» mu bode pomagal. Prav! Odločeni dan s* spravijo zgodaj na delo. Kmet vzame težk« mesarico, sosed pa prime kravo za rogc in jo derži, kakor je že to po kmetih n®', vada, kjer nimajo tako priprave, kakor me', sarji. Kmet zdaj sekiro vzdigne, — krav* pa to videvši umakne se nagloma z glaV®. tako, da je sosed svojo tje nastavil in ^ trenutku namesti krave tAko po čelu dobili* da je koj umeri. — Kje nesreča človek* išče!
-----------------------------r-........■_____
Loterija.
Gradec:	O 9 lO 94	99.
Prihodnje srečkanje je 7. februarja 1866.
Dunajska borsa 26. januarja 1866.
Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro
75»
157.60 104.65
4 89
104.60
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik K. Bertschinger.