Foilnlne plečone v goto rial. Ul SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik 1/LL V Ljubljani dne 8. septembra 1945 | Številka 33. VSEBINA: 231. Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije. 232. Uredba o ustanovitvi zbiralnih centrov za kultu ruo-zgodo-vinske predmete. 233. Uredba o gimnazijah v šolskem letu 1915./4G. 234. Uredba o učiteljiščih v šolskem letu 1945./4G. 235. Uredba glede vstopa absolventov srednjih tehničnih šol na tehnično fakulteto univerze v Ljubljani, 23G. Odločba o razrešitvi vladnega komisarja, upravnega in nadzornega sveta pili -Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. 237. Imenovanje Federalno volivno komisije za Slovenijo. 238. Imenovanje okrožnih volivnih komisij. Zakoni in drugi razglasi SNOS-a uf Predsedstva SNOS-a 231. Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije Člen 1. Ozemlje federalne Slovenije je razdeljeno na 5 okrožij, in sicer: 1. okrožno mesto Ljubljana; 2. celjsko okrožje; 3. ljubljansko okrožje; , 4. mariborsko okrožje; 5. novomeško okrožje. Člen 2. Okrožno mesto Ljubljana je razdeljeno na 10 mestnih četrti, in sicer: 1. mestna četrt Center, ki leži znotraj črte: Oražnova uldca — Langusova ulica — Kopališka ulica — Zelena pot do Ceste v Mestni log — Švabičevn ulica — Ljubljanica — Rožna ulica — Ulica na grad s hišami na obeh straneh — Sodarska steza s hišami na obeh straneh — .Grajska planota — Študentovska ulica — Vodnikov trg — Kopitarjeva ulica — Ljubljanica — Marijin trg — Miklošičeva cesta — Dalmatinova ulica — Gosposvetska cesta — začetek Celovške cesto s hiš. št. 1—8 — Lipov drevored ob Velesejmu — šišenski vrh — Tivolski vrh — Svetčeva ulica — Korenova ulica — Oražnova ulica — (hiš. št. 3, -1 in 5 Pod Turnom spadajo v to četrt); 2. mestna četrt Tabor, ki leži znotraj črte: Grajska planota — Študentovska ulica — Vodnikov trg — Kopitarjeva ulica — Ljubljanica — Marijin trg — Miklošičeva cesta — Dalmatinova ulica — Gosposvetska’cesta — južna železnica (glavni kolodvor je z vsemi poslopji v tej četrti) — Dolenjska železnica do katastrske meje Vodmat — Poljansko predmestje — črta na vzhod med gradom Codelli in tovarno Bergman do Gruberjevega kanala (vključeno je vse naselje na desni strani Gruberjevega kanala pri S tepanjskem mostu, L j. do Hradeckpea'ceste št. 47 in 84) — vrh Golovca — Hradeckega cesta 2 vsemi hišnimi Številkami — brv čez Gruberjev kanal — Ulica za Gradom s hišno št. 3 — Grajska planota; 3. mestna četrt Rakovnik, ki leži znotraj črte: Graj« ska planota — Ulica za Gradom s hiš. št. 1, 2, 4 in G —> brv preko Gruberjevega kanala — Pot na Orlje s hiš. št. 1, 3, 5, 6, Ga, 12 in 14 — vrh Golovca — greben Go. lovca — Molnik — Dolenjska cesta — Babna gorica — Išcn — Ižanska cesta — pomeiijalna meja bivše ‘mestne občine — Lipe — Ljubljanica — za kolonijo Sibirija — do Malega grabna (hiš. št 34 Cesta dveh cesarjev spada še v to četrt) — Zelena pot — Cesta v Mestni log — švabieeva ulica — Ljubljanica — Rožna ulica — za Ulico na Grad — za Sodarsko stezo — (Ulica na Grad in So-darslta steza spadata s hišami na obeh straneh v I. mestno četrt Center) — Grajska planota. (V četrt Rakovnik spada vsa bivša občina Rudnik z vasmi: Babna gorica, Daljna vas, Orlje, Rudnik, Sela, Srednja vas.); 4. mestna četrt Moste, ki leži znotraj črte: Šmartin-. ski most (viadukt) — proti severu ravna črta do Lin. bartove ceste (Sinartinska cesta hiš. št. 19, 21, 21 a, 21 b spadajo v to četrt) — Dečkova ulica (hiš. št. 23 ne spada v to četrt) do stare mestne meje — stara mestna meja preko Novih Jarš in aerodroma do južne železnice —« Zaloška cesta — Fužine (spadajo v to četrt) — Zg. in Sp. Hrušica (spadata v to četrt) — Črni hrib — greben in vrh Golovca — na Gruberjev kanal med Štepanjo vasjo in naseljem ob Stepanjskcm mostu — na Dolenjsko železnico med tovarno Bergman in gz-adom Codelli . Dolenjska železnica — Šmartinski most; 5. mestna četrt Vič, ki leži znotraj črte: Oražnova ulica — Langusova ulica — Kopališka ulica — Zelena pot do Malega grabna — Mali graben do kolonije v Sibiriji proti jugu do Goruovca — Cornovec do pomerijalne meje — po mestni meji do Dolgega mostu — mestna meja mimo Vrhovcev (zemljišče Združenih opekarn na Viču spada v celoti v to četrt, medtem ko ostanejo Vrhovci zunaj mesta) — Bokalci — Podutik Grič — čez Brdo (Brdo leži vso v tej četrti) do Glinščice — po Glin. ščici do poti, ki veže Večno pot z Brdom — Večna pot —> po grebenu na Rožnik — Drenikov vrh (Rožnik in Drenikov vrh spadata v to četrt) — Šišenski vrh — Tivolski vrh —' Večna pot — Svetčeva ulica —v Kocenova ~2 Orožnova; 6. mestna četrt Bežigrad, ki leži znotraj črte: Vilhar-jeva ulica (s hišami na obeh straneh) — čmartinska e. (viadukt) — proti severu ravua Črta do Linhartove ceste .— Dečkova ulica (Linhartova cesta št. 35 rižarna iu hiš. Št. 41 spadata v to četrt) do mestne mejo — po mestni meji do poti proti Tomačevem — Mariborska ul! i— Kocbekova (vključena vsa) — Tyr5eva cesta — Jasna poljana (vsa zunaj) — po katastrski meji do kamniške proge — kamniška železnica — gorenjska železnica (žel. poslopja so izvzeta, spadajo v šišensko četrt) — južna (železnica — Tyr5eva cesta — Vilharjeva ulica; '7. mestna Četrt šiška, ki leži znotraj črte: južna železnica od konca Gosposvetske coste — gorenjska železnica (železniška poslopja onstran železnice na Gorenjskem kolodvoru so vključena) — kamniška železnica — mestna meja — gorenjska železnica (Drnbošnjakova, iAndreaševa, Gutsmanovn, Korotanska ulica spadajo v to Eetrt) — Celovška cesta — stara bločna meja (Knoblebar-jeva, K ura Ilova, Bitenčeva, Levičnikova ulica, Lakot niče, Na dolih spadajo v to četrt) — staru mestna meja med Zg. Šiško in Dravljami do Podrožnika — greben in vrh Šišenskega hriba — Lipov drevored — južna železnica; 1 8. mestna četrt Polje, ki obsega vao bivšo občino Polje 'L vasmi: Obrije, Slape, Šmartno ob Snvl, Hrastje, Sneberje, Zg. iu Sp. Zadobrova, Studenec, Polje, Vevče, Zg. in Sp. Kašelj, Zalog, Podgrad in papirnico v .Vevčah onkraj Ljubljanice (desni breg); 9. mostna četrt Ježica, ki obsega bivšo občino Ježica tostran Savo z vasmi: Kleče, Savlje, Ježica, Mala vas, Stožioe, Tomačevo, Jaršo; 10. mestna četrt Št. Vid, Id obsega vso bivšo občino 61. Vid z vasmi: Brod, Bolnice, Dvor, Glinica, Gunclje, Kamna gorica, Medno, Feržauj, Podgora, Podutik, Poljane, Stanežlče, SU Vid, Toš ko čelo, Trata, .Vižroarje ter Pravlje. Člen $L ,'jCeljsko okrožje je razdeljeno na 7 okrajev, iu sicer: '1. Celje mesto, ki obsega mesto Celje in naselja: Babno, Breg,. Čret, Dobrava, Gaborje, Hudinja (Spodnja in Zgornja), Košuica, Lava, Lisce, Lopata, Ložnica, Lo-krovec, Medlog, Miklavžev vrh, Nova vas, Ostrožno, P c-Sevnik, Polule, Sv. Jožef, Zagrad, Zavedna; 1 2. Celjo-okolica, Id obsega naslednje kraje: Arja vas, Blagovna, Braslovče, Brode, Debro, Dobje pri Pianini, Dobrna, Dramlje, Frankolovo, Gali ca ja, Gomilsko, Gornja Rečica, Gotovlje, Grajska vas, Drešinja vas, Griže, Gro-bolno, Grušovlje, Henina, Jelco, Jeromin, Jurklošter, Knlobje, Kapla vas, Kasaze, Kuretno, Laško, Laikova vas, Letuš, Lovec, Liboje, Ljubečna, Ločica, Lokavec, Loke, Ložnica, Mala Breza, Marija Gradec, Marija Roka, Marof, Nogojnica, Nova cerkev, Ojstro, Parižlje, Pemovo, Petrovče, Plrcšica, Podlog, Polzela, Planino, Ponikva, Prekopa, Pristava, Rifengozd, Rifnik, Slivnica, Socka, Spodnja Rečica, Svetina, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Jurij pri Celju, Sv. Lenart, Sv. Imvreno pri Preboldu, Sv. Lovrenc pri P roški u, Sv. Miklavž,1 Sv. Pavel, Sv. Peter v Savinjski dolini, Sv. Peter, Sv. Primož, Sv. Rupert, Sv. Vid pri Planini, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, štore, Teharje, Tremorjo, Trnava, Trnovlje, Trobcndol, Veliko Grakovše, Viseče, Višnja vas, Voglajna, Vojnik, Vransko, Vrbje, Vrbno, Zabukovca, Zadobrova, Zagoj, Zalog-Rušc, Žalec, Žegor; S. Gornji grad, ki obsega naslednjo kraje: Bočna, Brdo, Gornji grad. kučja .MubMv okolica, Luče, Mozirje, Nazarje, Nova štiila, Otok, Pobrežje, Radmirje, Raduha, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Dreti, Šmihel, St. Jošt; 4. Slovenske Konjice, ki obsegajo naslednje kraje: Be« .zimi, Brezje, Crešnjice, Kebelj, Konjiška vas, Loče, loška gora, Ljubniea, Oplotnica, Paka, Preloge, Prihova, Skomarje. Slovenske Konjice, Stranice, Sv. Jernej, Sv. Ku« uigunda, Sitnico, Špitalič, Tepanje, Ugovoc, Vitanje, Zbo-lovo, Zreče, Žcče, Žiče; 5. Šmarje pri Jelšah, ki obsega naslednje leva je: Babna gora, Rubim roka, Belo, Brestovce, Buče, Cerovec, Dolga gora, Drcnsko rebro, Dvor, Guberjc, Hotunje, Ješovec, Kostrivnica, Kozje, Lemberg, Lisično, Loka pri Žusniu, Mestinje, Olimje, Pilšlajn, Plat, Podčetrtek, Polje, Pre-vorje, Pristava, Ratanska vas, Rodna, Rogaška Slatina, Rogatec, Sečovo, Senovica, Sela, Sladka gora. Sodna vas, Stranje, Sv. Jima, Sv. Florjan, Sv. Kalarina, Sv. Peter na Medvedjem selu, Sv. Rok ob Sotli, Sv. Štefan, Sv. Tomaž, Šmarje pri Jelšah, Št. Vid pri Grobclnom, Tinsko, Ve« rače, Vivšlnjn, Vrh, Zagorje, Žcčo, Zibika, Žusem; C. Šoštanj, Id obsegu naslednjo kraje: Belo vode, Cirkovce, Dolič, Dovže, Družmirje, Gaberke, Golnvabukn, Gorenje, Legen, I/okavica, Mislinja, Paka; Paipeče, Pesje, Plešivoc, Podgorje, Ravne, Razbor, Sole, Slovenj Gradac, Stari trg pri Slov. Gradcu, Straže, Sv. Andraž pri Velenju, Sv. Lenart, Šnlck, Skale, Šmartno, Šmartno ob Paki, Smililavž, Šošlauj, Sv. Florjan pri Šoštanju, Sv. Flor-jan v Doliču, Št. Jnnž,. Št. Janž pri Dravogradu, Št. Ilj, St. 'Hj pri Velenju, Sv. Vid, Topolžčica, Troblje, Turiška vas, Velenje, Zavodnje; 7. Trbovlje, ki obsegajo naslednje kraje: Bevško, Breg, Čeče, Cemšonik, Dobovec, Dol pri Hrastniku, Dole pri Litiji, Gaberšku, Hrastnik, Izlake, Kisovoc-Loke, Klek, Kolovrat, KotredeŽ, Krnice-Kovk, Lolta, Mamo, Mlinše, Polšnlk, Prnprctno, Radeče, Razbor, Rimske Toplico, Sv. Jcdort, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. Urh, Št. Gotard. St. Lambcrt, Trbovlje, Turje, Zagorje, Zidani most. * Clon 4. Ljubljansko oitrožje je razdeljeno na 7 okrajev,, in tilcer: s 1. Grosuplje, ki obsegu naslednjo kraje: Ambrus, • Bruhanja vas, Dob, Dvorska vas, Gntina, GabrovČec, Grosuplje, Hočevjo, Ivančna gorica, Karlovicn, Kompolje, Lobuek, Muljava, Opalkovo, Podtislcavoo, Polica, Ponikve, Ponova vas, Peščonjek, Petrušnjn vas, Prcdstruge, Račna, Radohova vas, Rašica, Rot jo, Rob, Rupe, Sela-Ciltava,; Spodnja Slivnica, Stari trg pri Višnji gori, Stična, Struge, Sv. Gregor, Škocjan, Šmarje, Št. Jurij, Št. Pavel, Št. Vid pri Stični, Temenica, Turjak, Velike Pece, Višnja gora, Višnje, Vidom-Dobropolje, Vklem-Krka, Velike Lašče,. Veliki Osolnik, Uzmani, Zagorica, Zagradec, Zdcneka vas,' Zg. Slivnica, Žalna; J 2. Jesenico, M obsegajo naslednjo krajei Begunje, Bled, Bohinjska Bola, Bohinjska Bistrica, Brezje, Češnjica, Dobrava, Dovjo-Mojstrann, Fužina, Gozd, Grubče, Hraše, Hrušica, Jesenice, 'Kamna gorica, Koprivnik, Kranjska gora, Krnica, kropa, Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Nemški Rovt, Nomenj, Podkoren, Polje, Podnart, Radovljica, Rateče, Ribno, Smolmč, Spodnjo Gorje, Srednja Dobrava, Srednja vas, Sv. Križ, Zabreznica, Znpužc, Zasip, Zgornjo Gorje, Žirovnica; ; 8. Kamnik, ki obsega naslednjo kraje: Blagovica, Bukovica, Cošpjjioo, ;CrnaA Dob^ pragomelj, Du- plica, Godič, Homec, Ihan, Jarše, Jastrobije, Kamnik, Komanda, Krasce, Krašnja, Križ, Krtina, Loke, Lukovica, Mengeš, Mlaka, Moravče, Moste, Motnik, Novija, Palovće, Peče, Podgorje, Preserje, Prevoje, Radomlje, Ralolče, Repnje, Rova, Soteska, Srednja vas, Stranje, Šinkov tura, Smarca, Šmartno, Šcnt Užbalt, Trzin, Tuhinj, Tunjice, Vir, Vodico, Volčji potok, Vrhpolje, Zalog, Županje njive; 4. Kranj, ki obsega naslednje kraje: Bistrica, Bitnje, Britof, Orniki, Cerklje, Dupljo, Goriče, Grad, Jezersko, Klanec, Kokra, Kokrica, Kovor, Kranj, Križe, Lese, Lom, Mavčiče, Naklo, Orehek, Podblica, Podbrezje, Poženi k, Preddvor, Predoslje, Primskovo, Sebenjo, Senično, Smlednik, Stražišče, Struževo, Sveta Ana, Sveia Neža, Šenču . Šen turška gora, Trboje, Trstenik, Tržič, Velesovo, Visoko. Voglje, Voklo, Zapoge, Zgornja Bela, Zgornja Besnica, Zgornjo Bitnje; 5. Ljubijana-ckolica, ki obsega naslednje kraje: Be-• ričovo, Bevke, Bizovik, Blatna Brezovica, Borovnica, Breg, Brest, Brezovica, Bulajnova, Črni potok, Črni vrh, Dobrova, Dobrunje, Dol pri Ljubljani, Dol pri Borovnici, Dolsko, Dražica, Drenov grič, Dvor, Gameljne, Golo, Horjul, Hotič, HruŠovo-Guberje, Ig, Iška loka,, Iška vas, Janče, Kamnik, Kozar j e-Podsm reka, Kresnice, Ligojna, Litija, Log, Notranje gorice, Pijava gorica, Pirniče, Podgorica, Podlipa, Podlipoglav, Podpeč, Polhov Gradec, Pra-preče, Preserje, Prežganje, Rakitna, Sava, Sostro, Stara Vrhnika, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Smartno-Slmručna, Štanga, Tacen, Tima, Vače, Velika Kostrevnica, Verd, Vnanje gorice, Vrhnika, Vrhovci, Vrzdenec, Zadvor, Za-klancc, Zaplana, Zaaavjo-Ribče, Zgornja Jablanica, Že-limlje; 6. Rakek, ki obsega naslednje kraje: Babno polje, Begunje, Bezuljak, Cajnarje, Cerknica, Dolenje Jezero, Dolenja vas, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Gorenje Otave, Grahovo, Gorenja vas, Hotedršico, Kozarišče, Laze, Lož, Nova vas, Planina, Podcerkev, Podgova, Pudob, Rakek, Ravnik, Rovte, Rovtarske Žiberše, Selšuok, Stari trg, Studenec, Sv. Trije kralji, Sveta Trojica, Sveti Vid, Unec, Velike Bloke, Vrhnika, Zorovnica; 7. Škofja Loka, ki obsega naslednje kraje: Brcbov-niea, Bukovščica, Bukovica, Češnjica, Dobračeva, Dolenja vas, Dražgoše, Gorenja vas, Hotavlje, Ilotovlje, Javorja, Ledinica, Leskovica, Log, Lučine, Malenški vrh* Martinj vrh, Medvode, Nova vas, Peven, Podlonk, Poljane, Pušta!, Reteče, Selca, Sora, Sorica, Sovodenj, Stara Loka, Stara vas, Sveti Lenart, Škofja Loka, Trata-kolodvor, Trebija, Vaše, Volča, Zalilog, Zgornja Davča, Zminec, Žabnica, Železniki, Žctina, Žiri, Žlebe, Člen 5. Mariborsko okrožje je razdeljeno na 9 okrajev, in sicer: 1. Dolnja Lendava, ki obsega naslednje kraje: Bo-gojina, Brezovica, Čentiba, Črcnšovci, Dobrovnik, Dolina, Dolnja Bistrica,'Dolnja Lendava, Dolnji Lakuš, Fince, Filovci, Gaberje, Gomilica, Gornji Lakuš, Gcuterovci, Gornja Bistrica, Hotiza, Kapca, Kot, Kobilje, Lipa, Melinci, Motvarjovci, Mala Polana, Nedellea, Odranci, Pete-šovci, RadmoSanci, Renkovei, Srednja Bistrica, Strehovci, Trnje, Turnišče, Velika Polana, Žižki; 2. Ljutomer, ki obsega naslednje kraje: Bo-lelmečici, Branoslavci, Bučečovci, Bunčani, Cezanjevoi, Cven, Go-demarci, Grezovščak, Grlava, Ivanjkovci, Kog, Ključa-rovci pri Ljutomeru, Ključarovci pri Ormožu, Križevci. Kuršinci, Lahonci, Ljutomer, Logarnvri, I,okavci, Mala Nedelja, N.oršmc^resdka, Ra^sgjavci, Radojnsrj^ Saycl- Savski vrh, Sejanci, Sedišči* Slamnjui:, Stara cesta, Stara Nova vars, Stročja vas, Sv. Miklavž pri Ormožu, Sv. Tomaž pri Ormožu, Trnovci, Veličane, Veržej, Vučja vas, Žerovinci; ii. Maribor-mosto sestoji iz nekdanjega ozemlja mestu Mari L-sr s katastralnimi občinami: Grajski maroi, Grajska vrata, Koroška vrata, Maribor-mesto in Sv. Magdalena in iz katastralnih občin Pobrežje, Tezno in Studenci; 4. Maribor-dcsni breg, ki obsega naslednje kraje: Bezena, Pustrica, Bohova, Bransvajg, Brezje, Cigonea, Črešnjevec, Dežuo-Vuroš, Dobrovce, Dogoše, Fram, Gorica, Hotinja vas, Janžev vrh-Orlica, JeŠenca-Pož'. g, Rumen, Laporje, Lehen, Limbuš, Lobnica, Loka-Gradia.e, Makole, Morje, Nova vas, Orehova vas, Pekel, Pekre, Podova, Poljčane, Plonica-Kopivnik, Podvelka, Prager. sko, Prepolje, Puščava, Pečke, Rače, Razvanje, Reka-Pohorje, Ribnica na Pohorju, Rogozu, Ruše, Spodnja .Polskava, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Spodnje Rad-vanje, Skoke, Slivnica, Slovenska Bistrica, Smolnik, Spodnje Hoče, Struge, Stanovsko, Studenice, Stranske Makole, Stari Log, Sveta. Ana, Sveti Lovrenc na Pohorju, Sveta Marjeta na Dravskem polju, Sveti Miklavž, Šentovee, Šmartno na Pohorju, Strnlščo, Tinje, Vojlina, Vrhlova, Vrbole, Vuhred, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica, Zgornja Polskava, Zgornje Hoče, Zgornje Radvanje, Zrkovci, Žabi jek; ,. Maribor-levi breg, ki obsega naslednje kraje: Bre-atornica, Brezno, Bukovje, Cirknica, Ceršak, Cermljen-šnk, Gačnik, Gasteraj, Gočeva, Jablance, Jarcnina, Kamnica, Kapla, Korena, Košaki, Kozjak, Maina, Marenberg, Osek, Partinje, Pesnica, Plodorščica, Porčič, Remšnik, Rogoznica, Selce, Selnica ob Dravi, Selnica ob Muri, Senarska, Sladki vrh, Slemen, Spodnja Kungota, Spodnja Voličina, Spodnja Vižinga, Spodnji Duplek, Spodnji Jakobski dol, Spodnji Žerjavci, Stara gora, Svečina, Sv. Duh, Sv. Jurij ob Posuici, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Sv. Križ, Sv. Lenart v Slovenskih gori-cah, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Ožbalt, Sv. Peter, Sv. Trojica v Slov, goricah, Šolarjeva, Sont lij, Vas Radelca, Verjane, Zamnrkova, Zgornja Kungota, Zgornja Voličina, Zgornji Duplek, Zgornji Jakobski dol, Zgornji Žerjavci, Zimica, Žikarci; 6. Murska Sobota, ki obsega tčle kraje: Adrijauei, Andrejci, Bakovci, Beltinci, Beznovci, Bodonci, Bokrači, Boreča, Borejci, Bratonci, Brezovci, Budinci, Cankova,'Ca-pinci, Črnelavci, Bankovci, Dokležovja, Dolič, Dolina, Dol, Slaveči, Domajinoi, Domanjšovci, Fokovci, Fikšin-ci, Gančani, Gederovci, Gorica, Gornja Lendava, Gornji Črnci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Gradišče, Gerlin-ci, Hodoš, Ivanjci, Ivanovo!, Ižakovci, Korovci, Kovačev-ci, Krajina, Kramarovci, Krašci, Križevci, Krog, Krplir-nik, Kniplivnik, Kupšinci, Kušfauovcl, Kuzma, Lemerje, Lipovci, Lukova, Mačkovci, Veliki Dolenjci. Mnrkiševci, Markovci, Mart inje, Martjanci,. Matjaševci, Mlajline.i, Moravci, Moščanei, Motovilci, Murska Sobota, Murski Crnci, Murski Petrovci, Nemčavci, Nerndnovri, Noršinci, Osinje, Otovci, Pečarovci, Peskovci, Pertoča, Petanjci, Polana, Poznnnovoi, Predanovci, Prosečim vas, Prosenjakovci, Puconci, Pivžavci, Rarlovci, Rakičan, Rankovci, Ratkovci, Rogašovci, Rokcča, Salahovci, Scbcborei, Selo, Skakovci, Sodišinci, Sotina, Stanjevci, Strukovni, ša-lamenci, Šalovoi, Šolinci, TeŠanovoi, Tišina Topolovci, Trikova, Tropovci, Vadarei, Vanča ves. Vanečs, Večeslavci, Vešči ca. Vidomii, Vučja gctnula. Zcnkovci, Zcnavlje; 7. Prevalje, ki obsegajo naslednje kraje: Črna, Črne. če, Dobja vas. Dobrije, Dravograd, Gortina, G listani, -lavor jej Koprivna, Kotlje, Leše, Libeliče, Lokovica, Mežica, Mula, Ojstrica, OtiSki vrli, Perniče, Prevalje, Sv.' Anton, Sv. Boštjan, Sv. Danijel pri Prevaljah, Sv. Primož nad Muto, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Vid pri Muti, Tolsti vrli, Trbonjc, Vuzenica, Vič, Žerjav; 8. Ptuj, ki obsega naslednje krajo: Apače, Bišeuki vrli, Biš, Borovci, Brezovci, Budino, Bukovci, .Cirkovci, Cirkulane, Cvetkovo!, Čermožiše, Dobrina, Dolena, Dornava, Dragovič, Draženci, Drobelinci, Formin, Gajevci, Gorca-Dežno, Gorenjski vrh, Gradisa, Grajena, Grdina, Gruškovoc, G ruško v j c, Hajdinu, Hum, Hvalelinei, Jablane, Janežovci, Jurovci, Juvšinci, Kicar, Kočice, Kozmin-ci, Krčevina, pri Ptuju, Lancova vas, Leskovec, Levanjci, Locki vrh, Jajperšice, Majski vrh, Majšperk, Mala vas, Markovci, Mestni vrli, Mozgovci, Mihovci, Moskanjci, Mu-rctincl, Nodole, Naraplje, Nova vas pri Ptuju, Nova vas pri Sv. Marku, Ormdž, Pacinje, Paradiž, Pavlovci, Ple-tarjo, Pobrežje, Podgorci, Podlehnik, Podvinci, Polenšek, Pristiva, Prvenci, Ptuj, Ptujska gora, Rotmnn, Sa-kosak, Sela, Scstrože, Skorišnjak, tilapčina, Slnlinn, Slovenja vas, Sobetinci, Spuhlja, Središče, Stanošlnn, Staro-Činci, Stojnci, Sloi>ercc, Stranja-Ilodnji vrh, Stražgonei, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv, Lovrenc na Dravskem polju. Sv. Urban pri Ptuju, Sv. Vid pri Ptuju, St. Janž nn Dravskem polju, šikole, Tibotet, Trnovska vas, Trnovski vrh, Tržec-Jurovci, Turški vrh, Vareja, Velika Nedelja, Velika Varnica, Veliki Okič, Velovlak, Vlnterovci, Vur-berg, Zabovci, Zagojiči, Zagorci, Znmušani, Zavrč, Zlatoličje, Žabjak, Žetale-Stopiče; 9. Radgona, k; obsega naslednje kraje: Apače, An-drenci, Beračeva, Brongova, Cogetinci, Cerkvenjak, ta-gona, Črešnjevci, Dražen vrh, Drvanja, Galušak, Gornja Radgona, G rabo noš, Hraslje-Mota, Ivanjo!, Ivanjkovci, Ihova, Janžev vrh, Kapelu, Kraljevoj,1 Loma noši, Lo-kavec, Mele, Murščak, Negova, Nasova-Janhova, Orehovci, Očeslavci, Okoslavci, Police, Radenci, Rihtavovei, Radvenci, Rožjčki vrh, Ročica, Rožengrund, Stavešinci, Stara gora, Sovjak, Stogovci, Sveti Benedikt v Slov. goricah, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Trije kralji, Ščavnica, Trate, Trotkova, Velka, Videm, Zbigovci, Zgornja Ščavnica, Žico, Župetinci. Člen 6. Novomeško okrožje je razdeljeno na 5 okrajev, in sicer: 1. Črnomelj, ki obsega naslednje kraje: Adlešiči, Bedenj, Belčji vrh, Bereču vas, Bojanci, Bojanja vas, Bol-draž, Božakovo, Brezova reber, Brdavci, Bušinja vas, Butoraj, Cerkvišce, Cerovec, Čeplje, Črešnjevec, Črnomelj, Čudno selo, Curile, Damelj, Deslnec, Deskova vas, Dobliče, Doblička gora, Dob ra vi ca, Dol, Dolenci, Dolenji Podklanec, Dolnja Lokvica, Dolnji Suhor prj Metliki, Drngaluš, Dragomlja vas, Dragovanja vas, Drnsiči, Drenovec, Dule, Fučkovci, Gaber, Golclt pri Vinici, Gorenjci, Gor. Laze, Gorenji Podklanec, Gornja Lokvica, Gornji Suhor pri Metliki, Grabrovec, Gradac, Gradnik, Griblje, Grm, Hrast pri Vinici, Jolševnik, Jerneja vas, Jugorje, Kal, Kočevje, Knežina, Kol pri Semiču, Krasiucc, Krašnji vrh, Krivoglavice, Križcvska vas, Krvavčji vrh, Loka, Lokve, Mala Lahinja, Malino, Mali Nerajec, Malo Lošče, Marindol, Metlika, Miliči, No-stoplja vas, Obrh, Omota, Osojnik, Otok, Otovec, Peru-dina. Petrova vas, Podreber. Podzemplj, Potoki, P.red- grad, Prcloka, Prabinci, Prilozje, Primostek, Purga, Radenci, Radoviča, Radoviči, Rnvnacc, Rodine, Rosalnice, Rožnj dol, Sadinja vas, Sela pri Dragatušu, Sela pri Ju-gorju, Sela pri Sv, Duhu, Semič, Sinji vrji, Slanina vas Sodeče!, Stara lipa, Stari trg, Stranska vas, Stražnji vrh, Suhor, Svibnik, Škomljevcc, Špeharji, Štrekljevec, Tanča gora, Tribuče, Trnovec, Trnovec pri Metliki, Tušev dol, Učakovci, Vapča vas, Velika Lahinja, Velika Sela, Veliki Nerajec, Vidine, Vidošiči,- Vimol, Vinji vrli, Voj. na vas, Vvanovlči, Vinica, Vrtače, Vukovci, Zagozdac, Zupudje, Zastava, Zemelj, Zilje, Želcbcj, Železniki, Žu. niči; 2. Kaiievjc, ki obsega naslednjo krajo: Ajbelj, Banja loka, Bosljiva loka, Breg, Bukovica, Črni potok, Dolenja vas, Dolenji Lazi, Dolga vas, Dolnja Briga, Draga, Dren, Fara, Gora, Goriča vas, Gornja Briga, Gotenica, Grivac, Hrib, Jakšiči, Jesenov vrt, Jurjeviča, Kočevje, Kočevska reka, Kolpska dolina, Koprivnik, Kostel, Kuželj, Lazeč, Morava, Mozolj, Mlaka pri Kočevski reki, Muho vas, Nemška loka, Nemška vas, Nova sela. Novi lazi, Osilnica, Podplanina, Podpreska, Podstene, Pirče, Potok, Rakitnica, Ribnica, Selo, Slavski laz, Smuka, Sodražica, Spodrtji log, Srednja vas, Siava cerkev, Sušijo, Šalka vas, Šogova vas, Skrilj, Trava, Travnik, Vas, Veconbah, Velike poljane, Vince, Vrh, Zamostec, Žigmarice; 3. Krško, ki obsega naslednje kraje: Artiče, Bizclj--sko, Blanca, Brege, Brezovo, Boštanj, Brežice, Brežice-okolica, Bučerca, Bučka, Cerklje, Čfitež, Češnjica, Dedna vas, Dobe, Dobova, Dolnja Pirešlca, Dolsko, Globočica, Globoko, Gora Sv. Lovrenca, Gornji Leskovec, Im polje, Kapele, Kostanje, Kozje, Križ, Krška vas, Krško, Kompolje, Ledina, Leskovec pri Krškem, Lipoglav, Log, Lončarjev dol, Malo Mraševo, Mokrico, Orehovec, Orehovo, Orešje, Ošlerc, Pecelj, Pečiče, Pišece, Podgorje, Podsreda, Poklek, Poklek pri Kozjem, Prekopa, Preslndol, Prašna vas, Rajhenburg, Raka, Raztez, Senovo, Semiše, Sevnica, Skopice, Slinovco, Sniednik, Sromlje, Stara vas, Stara vas pri Vidmu, Stolovnik, Stari grad, Studenec, Sv. Duh, Sv. Križ, Sv. Peler pod Svetimi gorami, Sv. Primož, Šutna, Velika Dolina, Veliki Kamen, Veliki Podlog, Veternik, Vranje, Zabukovje, Zavratoc, Zdole, Žabjek; 4. Novo mesto, ki obsega naslednje kraje: Bela cer-' kev, Biška vas, Brod, Bršljin, Češča vas, ČrmoŠnjice pni Stopičah, ČrmoŠnjice, Dobrava, Dobindol, Dolnji Ajdovec, Dolnje Dole, Dolnjo Kamenje, Dol. Križ, Dol, Ma* hnrovec, Dol. Mokro polje, Dol. Podboršt, Dol. Prekopa, Dol. Slara vas, Dol. Straža, Dol. Suhadol. Dol. Sušico. Dolž, Drča, Drganja sela, Družinska vas, Dvor, Gaborje, Gor. Kamence, Gor. Sušico, Gor. Vrhpolje, Golim vas, Grič, Grlnovlje, Harinja vas, Hmelčič, Jablan, Korošica vas, Krsinjvrh, Laze, Ločna, Meniška vas, Mirna peč, Muhnber, Novo mesto, Obrh, OlfČice, Orehovica, Petane, Podgrad, Podhosta, Podturn, Poljano pri Toplicah, Poljane, Polje gornje, Potok, Prečna, Ratje, RcgorČa" vas, Roje, Sadinja vas, Seln-llinjo, Sola-Ratož, Sela pri Toplicah, Selišče, Smolenja vas, Soteska, Sr. Globodol, Sr. Grčevjo, Stara Bučka, Stara vas, Stopiče, Stranska vas, Škocjan, Šmarje, Šmarjela, Šmihel pri Novem mestu, Šmihel pri Žužemberku, Št. Jernej, St. Peter, Tomnžja vas, Toplice na Dolenjskem, Toplice pri Smarjoti, UrŠnn sela, Vavla vas. Vel. Brusnice, Vel. Kal, Vel. Lipje, Vel. Lipovec, Vel. Slnfuik, Verdun, Vinica, Zagrad, Zalogi Zaihoško, ŽcUflja ya9, Žabja vas. Žužemberk; 5. Trebnje, ki obsega naslednje kraje: Bistrica, Cir-nik, Čatež, Češnjice, Dobrniče, Dolenja Nemška vas, Gornji Lakenc, Hrastvica, Knežja vas, Korita, Krmelj, Lukovk, Malkovec, Male dole, Mirna, Mirna vas, Mokronog, Moravce, Obla gorica, Otavnik, Primskovo, Račje eelo, Sela, Sela-Sumberk, Sevnica, Skrovnik, Svetinje. Sv. Križ, Sv. Križ pri Mokronogu, Sv. Štefan, Straža, Št. Janž, Št. Lovrenc, Št. Rupert, Tlaka, Trebelno, Trebnje, Tržišče, Velika Loka, Veliki Gaber, Vrh, Zabukov-je, Zagorica. .. Člen 7. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listne. Ljubljana dne 6. septembra 1945. Za Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta: Tajnik: Predsednik: France Lubej s. r. Josip Vidmar s. r. Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije 232. Uredba lf ministrstva za prosveto o ustanovitvi zbiralnih centrov za kulturnozgodovinske predmete Člen 1. Na osnovi zakona o zbiranju, čuvanju in razdelitvi knjig in drugih kulturnp-zgodovinskih predmetov z dne 24. maja 1945, na osnovi pravilnika o prenosu poslov državne uprave narodnega imetja iz pristojnosti ministrstva za industrijo in rudarstvo v pristojnost ministrstva za prosveto DFJ z dne 25. julija 1945 ter na osnovi navodil za ustanovitev in poslovanje zbiralnih centrov z dne 31. julija 1945 se ustanovi Federalni zbiralni center za kulturno-zgodovinske predmete pri ministrstvu za prosveto v Ljubljani za vse območje Slovenije. V Mariboru, Celju in Novem mestu se pri tamkajšnjih okrožjih ustanovijo okrožni zbiralni centri za kulturnozgodovinske predmete. Federalni zbiralni center opravlja hkrati dolžnosti okrožnih zbiralnih centrov za ljubljansko okrožje in okrožno mesto Ljubljano. Člen 2. Federalni zbiralni center ima naslednje referate: 1. umetniško-muzejski referat; 2. knjižni referat; 3. arhivski referat; . 4. muzikalni referat, in 5. splošni referat (splošno pisarno). Okrožni zbiralni centri so organizirani na enak način, vendar s to razliko, da se glede na manjši obseg poslov združi več posameznih referatov. Hkrati imajo okrožni zbiralni centri po potrebi evoje pooblaščence pri posameznih okrajih. Kolikor so te posle opravljali Komisija za ugotovitev škode na kulturno-zgodovinskih predmetih Slovenije in ostali organi, jih predajo Federalnemu zbiralnemu centru in okrožnim zbiralnim centrom. Člen 3. , Federalni zbiralni center vodi predsednik, ki ga imenuje minister za prosveto. Njemu pomagajo referenti za umetnost, znanost in glasbo iz oddelka za kulturo pri ministrstvu za prosveto in vodja zavoda za varstvo spomenikov. Vsi ti tvorijo vodstvo Federalnega zbiralnega centra. Kot posvetovalni organ je vodstvu v pomoč posvetovalni odbor, ki ga ses-tavljajo: načelnik za ljudsko prosveto v ministrstvu za prosveto, ravnatelj Državne za. ložbe Slovenije, predsednik Komisije za ugotovitev škode na kulturno-zgodovinskih predmetih Slovenije, ravnatelji Narodnega muzeja. Narodne galerije in Univerzitetne biblioteke, direktor Znanstvenega instituta in ravnatelj Centralnega arhiva, kakor hitro bo ta ustanovljen, in po potrebi nadaljnji člani, ki jih na predlog posvetovalnega odbora pritegne vodstvo Federalnega zbiralnega centra. Clcn 4. ' Osebje Federalnega zbiralnega centra in vodje okrožnih zbiralnih centrov imenuje minister za prosveto na predlog predsednika Federalnega zbiralnega centra. Pomožno osebje za okrožne zbiralne centre imenuje na predlog vodje okrožnega zbiralnega centra prosvetni oddelek okrožja v sporazumu s predsednikom Federalnega zbiralnega centra. Pomožno osebje za okrožne zbiralne centre imenuje na predlog vodje okrožnega zbiralnega centra prosvetni oddelek okrožja v sporazumu s predsednikom Federal-nega zbiralnega centra. Osebje mora biti izbrano iz vrst strokovnjakov, ali če teh ni, drugih prosvetnih delavcev. Člen 5. Z vsemi kulturno-zgodovinskimi predmeti v območju Slovenije, ki so postali državna last po odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944, razpolaga v skladu z zakonom, pravilnikom in navodili, navedenimi v čl. 1., izključno Federalni zbiralni center s svojimi okrožnimi centri. Kdor koli bi samovoljno razpolagal s kulturno, zgodovinskimi predmeti, jih jemal, raznašal ali uničeval, bo kaznovan po predpisih, v katerih so določene kaziti za uničevanje državne lastnine. Člen <1. Ta uredba velja od dneva otrave v »Uradnem lisluc. Ljubljana 25. avgusta 1945. Minister za prosveto: . Dr. Ferdo Kozak s. r. 233. Uredba ministrstva za prosveto o gimnazijah v šolskem letu 1945./4fi. Člen 1. Na ozemlju federalne Slovenije le v šolskem letu 1945./46.: 1. ohranijo naslednjo gimnazijo: v okrožja Novo mesto: Črnomelj, mešana gimnazija, r. 1.—VI.; Metlika, mešana nepopolna nižja gimnazija, r. I. II.i v ljubljanskem okrožju: Stari trg pri Ložu, mešana nepopolna nižja gimnazija, r. I.—II.‘» 2. obnove naslednje gimnazije: v okrožnem mostu Ljubljani: klasična gimnazija, Gajeva ulica, r. L VIII. • S to gimnazijo ee združijo klasične vzporednice I. ženske realne gimnazije; I. moška gimnazija, Vegova ulica, r. I. VIII.; II. moška gimnazija, dosednj na Rakovniku, se prenese v poslopje I. moške meščanske šole (Frule) in se s to šolo združi, r. L—-Vlil.; III. moška gimnazija, Sežigrad, r. I.—VIII.; IV. moška gimnazija, v poslopju III. moške gimnazije, r. L—VIII.; I. ženska gimnazija, v lastnem poslopju na Poljanah, r. L-VIII.; . II. ženska gimnazija, v novem gimnazijskem poslopju uršulinskega samostana, r. L—VIII.; v okrožju Novo mesto: Novo meeto, mešana gimnazija, r. L— V., s pravico do postopnega odpiranja višjih razredov; Kočevjč, mešana nižja gimnazija, r. I.—IV.; v ljubljanskem okrožju: . Kranj, mešana gimnazija, r. L—VIII.; v okrožju Ceije: Celje, I. meSana gimnazija, r. I.—VIII.; Celje, II. mešana gimnazija, r. L—Vlil.; v okrožju Maribor: Maribor, mešana gimnazija, r. L—VIII.; Maribor, klasična gimnazija, z vzporednicami enotne gimnazije, r. L—VIII.; Ptuj, mešana gimnazija, r. L—VIII.; Murska Sobota, mešana gimnazija, r. I,—VIII.; 3. ustanovo naslednjo gimnazijo: v okrožnem mestu Ljubljani: III. ženska gimnazija, v novem poslopju uršulinskega ■ BamOstana, n L—VIII.; IV. ženska gimnazija, v poslopju dosedanje II. moške meščanske šole (za Bežigradom), r. I.—VIII. — V te dve novi ženski gimnaziji eo vpišejo dijakinjo dosedanjih zasebnih gimnazij in meščanskih šol, dijakinje sedanjo I. dekliško in II. dekliške meščajHco šolo ter pritegnejo dijakinjo z drugih ženskih gimnazij, l^oMltor so novima gimnazijama najbližje. — Dijaki IV. moške meščanske šole se porazdele po kraju bivanja nnj-biižjim gimnazijam. Ljnbljana-Vič, mešana gimnazija, r. I.—VIII.; LJubijann-Moste. mešana nižja gimnazija, v posloPlu dosedanje lil. mešane meščanske šole, r. L—IV.; Ljubljana-Zgornja šiška, mešana nižja gimnazija, v poslopju dosedanje II. melone meščanske šole, r. L—IV.; Št. Vid nad Ljubljano, mo.Šana nižja gimnazija, v poslopju dosedanjo meščansko šole, r, jL—JV.j v okrožju Nox’o mesto: Brežice, mešana gimnazija, r. L—V., s pravico do postopnega odpiranja višjih razredov; Ribnica, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; v ljubljanskem okrožju: Jesenico, mešana gimnazija, r. L’—V., e pravico do postopnega odpiranja višjih razredov; Kamnik, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; Domžnje, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; Škofja Loka, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; Žiri, mešana nižja nepopolna gimnazija, r. L; Bohinjska Bistrica, mešana nižja nepopolna gimnazija, r. L; Radovljica, mešana nižja gimnazija, r. I,—-IV.; Tržič, mešana nižja gimnazija, r.< L—IV.; Logatec, mešana nižja gimnazija, r. I.—IV.; Litija, mešana nižja gimnazija, r. I.—IV.; Stična, mešana nižja nepopolna gimnazija, r. L; v okrožju Celjo: Celje,- moška nižja gimnazija, r. L—IV.; Celje, ženska nižja gimnazija, r. I.—-IV.; Rogaška Slatina, mešana nižja gimnazijo, r. L—IV.; Krško, mešana nižja gimnaziju, r. L—IV.; Radeče, mešana nepopolna nižja gimnazija, r. L; Trbovlje, mešana gimnazija, r. I.—V., a pravico do postopnega odpiranja višjih razredov; Zagorje, mešana nepopolna nižja gimnazija, r. III. do IV.; Žalec, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; Šoštanj, meSana nižja gimnazija, r.*I.—IV.; Mozirje, mešana nepopolna nižja gimnazija, r. L—IV.; Konjice, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; Vojnik, mešana nepopolna nižja gimnazija, r. L—HI.; Slovenj Gradec, mešana nižja gimnazija, r. I.—-IV.; v okrožju Maribor: Maribor, I. moška nižja gimnazija, r. I.—IV.; Maribor, II. moška nižja gimnazija, r. L—IV.; Maribor, I. ženska nižja gimnazija, r. L—IV.; Maribor, II. ženska nižja gimnazija, r. L—IV.; Sv. Lenart v Slov. goricah, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; Ormož, mešana nižja gimnazija, r. I.—IV.; . Ljutomer, mešaua nižja gimnazija, r. L—-IV.; Gornja Radgona, mešana nižja gimnazija, r. L—IV.; Dolnja Lendava, mešana nižja gimnazija, r. I.—IV.) Slovenska Bistrica, mešana nižja gimnazija, r. I.—IV.; Ruše, mešana nepopolna nižja gimnazija, r. I.—UL; Prevalje, mešana nižja gimnazija, r. I.-—IV.; 4. ukinejo in združijo z drugimi gimnazijami; vse dosedanjo zasebno gimnazijo; vse dosedanje državno in zasebno meščansko šole« Člen 2. Šolsko loto traja od 1. septembra 1945 do Sl. avgusta 1946. Člen 8. Na vseh gimnazijah se opravijo v dneh od 15. do 20. septembra t. 1. sprejemni izpiti po pravilniku o spre-jenmih izpitih za I, razred srednjih šol, Ur. list št. 182/24. Člen 4. Na vseh cimnazilah se izvrši vpis v dneh od 21. 'do 25. septembra t. 1. Na prijavah naj dijaki vpišeto tudi, kateri živi tujj jezik bodo izbrali za Studil v. vlšlih raz- redih (ali angleščino ali francoščino ali nemščino) in ali bodo obiskovali verouk. Člen 5. Dijak se mora vpisati na gimnaziji, ki je njegovemu stalnemu bivališču najbližja. Ub vpisu ni potrebno predložiti potrdilo starega zavoda o prestopu. 0 dijaku se nova ravnateljstva informirajo po pričetku rednega 5oI-ekega dela. Člen 6., Vodstva šol pošljejo takoj po izvršenem vpisu ministrstvu za prosveto: 1. statistični pregled, vpisanih dijakov (število dija-kov-dijakinj za posamezni razred, število dijakov-dijakinj za posamezni tuji živi jezik v posameznih razredih, število dijakov-dijakinj za verouk v posameznih razredih); ‘d. predloge za ustanovitev oddelkov; 3. siceršnje predloge za takojšnje, čim uspešnejše" normaliziranje pouka na svoji šoli. Člen 7. Ob vpisu se mora izvesti popis (po razredih in spolu): 1. dijakov, ki bodo stanovali ali se hranili doma; 2. dijakov, ki bodo hodili ali se vozili iz oddaljenejših krajev in zato potrebujejo delne oskrbe [a) dnevno zavetišče, b) delno hrano]; 3. dijakov, ki potrebujejo popolne oskrbe z navedbo, koliko bi mogli sami prispevati k vzdrževanju. Ravnateljstva pošljejo dobljene podatke hkrati s podatki, zahtevanimi v Čl. 6., ministrstvu za prosveto. Člen 8. • _<* * * Učni načrt in program predpiše ministrstvo za prosveto. Člen 9. Po uspehih vpisa izvede ministrstvo za prosveto po-(rebne spremembe v razvrstitvi gimnazij po členu 1. te uredbe. v Člen 10. Redno šolsko leto ee začne dne 15. oktobra t. L I Člen IL ,Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listuc. Ljubljana dne 3. septembra 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak a. r. 234. Uredba ministrstva za prosveto o učiteljiščih K šolskem letu It)45./40. 'i I Člen 1. ' " Na ozemlju federalne Slovenije se v šolskem letu 1945./46. obnovita: a)„ mešano učitsliišče. y LiublianL r. L—V-i b) mešano učiteljišča v Mariboru, r. L, s pravico jo postopnega odpiranja višjih razredov. Ukinejo se vsa zasebna učiteljišča. Učeuke teh se smejo vpisati v ustrezajoče razrede državnih učiteljišč. Člen 2. Za sprejem na učiteljišča delajo učenci sprejemni izpit po pravilniku o tem izpitu. Člen 3. Za učiteljišča veljajo smiselno določile členov 2., 4., 5., C., 7., 8., 10. in 11. uredbe o gimnazijah v šolskem letu 1945./48. z dne 3. septembra 1945. Člen 4. Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listuc. Ljubljana dne 3. septembra 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. t. 235. Uredba ministrstva zfi' prosveto glede vstopa absolventov srednjih tehničnih šol na tehnično fakulteto univerze v Ljubljani Člen 1. Absolventi srednjih tehničnih šol, ki hočejo v šol« skem letu 1945./46. prestopiti iz srednje tehnične šole na tehnično fakulteto univerze v Ljubljani, morajo opra. viti sprejemni izpit. Izpit je pismen in usten. Pismeni del izpita obsega nalogo ali iz domačega slovstva ali iz kulturne zgodovine ali iz zgodovine narodno osvobodilnega gibanja in borbe po izberi kandidata; pri ustnem delu izpita, ki ima obliko razgovora, pa naj pokaže kandidat za študij na fakulteti potrebno razumevanje za matematiko, fiziko in opisno geometrijo, za arhitektu! oddelek pa se za arhitekturo. Člen 2. Za izdelavo pismene naloge je določena ena ura, posamezni ustni izpiti pa trajajo do 20 minut Člen 3. Izpitno komisijo sestavljajo učne osebe tehnične fa-Imltete, ki jih fakulteta izbere sama, in delegat ministrstva za prosveto, ki je predsednik komisije in hkrati eksaminator za slovenski jezik. Člen 4 Za sprejemni izpit se ne plačajo nikake pristojbine. Člen 5. C Ta odredba velja‘od dneva objave v »Uradnem listuc, in sicer za šolsko leto 1945./40. Ljubljana dne 1. septembra 1945. Minister za prosveto: ' Dr. Ferdo Kozak a. a 238. Odločba ministrstva za finance o razrešitvi vladnega komisarja, upravnega iu nadzornega svetu pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani Vladni komisar, elani upravnega in nadzornega sveta pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani se razrešujejo z današiijni dnem. Njih opravilu se prenesejo na delegata ministrstvu za finance pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Vst navedeni, ravnateljstvo in vsi nameščenci zavoda ee pa ne razrešujejo ne odškodninske in ne kazenske odgovornosti za posle, ki so jih opravljali v času okupacije. Ljubljana dne 3. septembra 19-15. St. 4GG—V-1045. Za ministra finance: pomočnik Itcpič Viktor s. r. Ubćeveijaime odredbe in razglasi ' raznih oblastev. /nvodov in ustanov 237. Imenovanje Federalno volivue komisije za Slovenijo Zvezna volivnn komisija je na svoji seji dne 3. sep-iembra 1945 postavila nusleonjo Federalno voiivno komisijo za Slovenijo: predsednik komisije: Žigon Alojzij, predsednik vrhovnega sodišča Slovenije, tajnik: dr. M a k Ivan, pom. javnega tožilca Slove- Bije, člani: Tomšič Mira, profesor, Kozak Juš, pisatelj, dr. S t a n o v u i k Ivan, odvetnik, Šušteršič Tone, delavec, dr. Lavrič Božidar, zdravnik, univerzitetni profesor, nam. predsednika: dr. Vasič Ivan, sodnik vrhovnega sodišča Slovenije, nam. tajnika: Maček Leopold, tesarski mojster, nam. članov: Černe Josip, sodnik vrhovnega sodišča Slovenije, Jakac Božidar, akademski slikar, Fur-1 a n Franc, kmet, dr. S o r 1 i Peter, duhovnik, Ziherl Ana, gospodinja. Beograd dne 3. septembra 1945. Zvezna volivnn komisija -------- O 238. Imenovanje okrožnih volivnih komisij 'Federalna volivnn komisija za Slovenijo je dne h. septembra 1945 na svoji seji imenovala naslednje okrožne volivue komisije: Za L j u b 1 j a n o - m e s t o : predsednik: Muc Viljem, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, tajnik: Škulj Hela, učiteljica, člani: Krese Leopold, krojaški pomočnik, G o r e o Josip, trgovec, Trtnik Alojz, delavec, nam. predsednika; Modic Ileli, odvetnik, nam. tajniku: Zupet Gustav, zobotelmik, nam. članov: Kamenček Franc, trgovec, dr. Slodnjak Anton, pzofesor, Rudolf Rudolf, uradnik; za L j u b I j a n o - o It r o ž j c ; predsednik: Kraigher Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, tajnik: Bohinc Andrej, krnel, člani: Žen France, profesor, B eSter Mara, dija. kinja, Skok Mihaela, delavka, nam. predsednika: Petelin Andrej, kmetovalec, nam. tajnika; Vode Nande, trgovec in gostilničar, nam. članov: Grad Ivan, trgovec in. gostilničar, Kuralt F rane, kmet, M a s t e r 1 Dinko, obrtnik; znokrožjoCcIjc; predsednik: Belo Marijan, sodnik okrožnega sodišča v Celju, tajnih: Žerjal Drago, privatni uradnik, člani: Vovk Karel, mizar, LeŠek Simon, delavec, Videčnik Vilko, duhovnik, nam. predsednika; dr. Kukovec Vekoslav, od-vetuik, ‘ nam. tajnika: P u r n n t Angela, trg. pomočnica, nam, članov; F u k a Angelu, delavka, Sedej Avgust, sodni uradnik, C im e rman Vida, uraduica, zaokr ožje Maribor: pmlsednjk: dr. Juhart Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, tajnik: Peternelj Anion, kmečki delavec, člani: Pungerčar Franc, abs. trg. šole, Kuhar Vida, študentka, Cizmek Vilko, tehnik, nam. predsednika: Badovinac Danica, šivilja, nnm. tajnika: Muha Gašper, gradbeni inženir, nam. članov: L i n c n e r Anton, trgovec, K a c Lojze, kolar, Jelen Dolfe, novinar; za okrožje Novo mesto: predsednik: Sar tori Boris, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, tajnik: Žugelj Mariin, čevljarski pomočnik, Člani: Modic Stanislav, sodnik, Novo mesto, AŠ Franc, kmet, Jazbinšek Avgust, železničar, nam. predsednika; Andolšek Anton, delavec, nam. tajnika; Lesjak Janez, kmečki sin, nam. članov: 7 ve o Anica, šivilja, Šmalc Tone, trgovec, Za inlje n Jože, učilelj. Ljubljana dne 5. septembra 1945. Federalna volivnn komisija za Slovenijo Udniata: Predsedstvo SNOS In Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. Urednik; Pohar Robert; lisk in založba; tiskarna Merkur — oba v Ljubljani. — Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina: mesečno: din 24.—, Četrtletno: din 70,— polletno: dlu 135.—. celoletno; din 200.—, Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljnja začeta pola din, 2,—, — Uredništvo to upravnišlvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul, 23. Tel, Št, 20-52, POSEBNA PRILOGA k štev. 3.1. „Uratinfiga lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta In Narodne vlade Slovenije" z dne 8. septembra 1945 Ponatis iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije" št. 58 do 62. gage'vHIfcga 5© ss elrgg? tO- gavcnasSo flg>45. 551. Ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene izdaje naslednjo odločbo o določitvi cen rafiniranemu jedilnemu olju, surovemu olju, maščobnim kislinam in oljnim pogačam od sončničnega semena letine 1944. '\ Člen 1. Odkupna podjetja smejo na račun provizije ter ma-nipulativnili in režijskih stroškov zaračunavati za do-tiavo semena franko vagon ali vlačilec odkupna postaja oziroma nakladalna postaja največ po 20% odkupne cene sončničnega semena, določene v členu 5. uredbe o določanju cen v dinarjih DFJ, objavljene v Uradnem listu UFJ št. 24 z dne 21. aprila 1945. V teli 20% so vračunani tudi stroški delitve olja proižvodnikoiri semena po odkupnih podjetjih, ako so proizvodniki prodali podjetju seme po ceni 18 okupacijskih dinarjev za 1 kg po predpisih odloka o cenah semenja in olja št. 311 z dne 21. decembra 1944. h) franko skladišče prodajalca na debelo, za 1 kg neto, v posodi, toda brez posode, vključivši vrnitev praznih posod tovarai, toda brez mestne trošarine . . . - za 1 kg din 29.49 v trgovinj prodajalca na drobno za 1 1, vključivši vrnitev praznih posod prodajalcu na debelo, a brez mestne trošarine ... „1 1 „ 81.—< Prednje cene veljajo v prodaji na debelo in na drobno samo za kraje, ki leže ob železnici ali ladijski progi. Za ostale kraje se smejo na te cene zaračunavati dejanski stroški prevoza. B. Surovemu olju (tehničnemu olju) in toiscnlm nisimam Franko oljarna, s plačanim prevozom in vožnjo do najbližje postaje kupca, za 1 kg ttetb, z največ 2% iie-razmiljivega, v sodu, toda brez soda, brez skupnega davka hi mestne trošarine in brez stroškov za vrnitev; prazniji jiosod do oljarne din 24.25. Člen 2. Oljarne so dolžne vplačati od nakupne cene sončničnega semena, ki so ga prevzele v predelavo od odkupnih 1'odjetij, 17% v dobro računa za izravnavo prevoznih stroškov za sončnično šemo in 3%. v dobro računa za po-sneševanie oljnih kultur. Člen 3. Sončničnemu Jedilnemu olju, surovemu olju in oljnim pogačam se določijo za območje vse države naslednje cene: A. Jedilnemu olju, rafiniranemu; I. Za dobave Jugoslovanski tt) franko skladišče oljarne, v posodi, toda brez posode . b) franko vagon ali vlačilec kraja, oljarne, v posodi, toda brez posode . . • c) I vanko vagon ali vlačilec naj. bližja postaja prejemnika II. Za vse ostale dobave: a) Iranko oljarna, s plačanim prevozom in vožnjo do najbližje postaje kraja kupcu, za 1 kg neto, brez posode, •toda v posodi, brez skupnega davka > •_*___________•__» vojski: za 1 kg din 23.60 „ 1 „ „ *4.10 „ 1 „ ,, 25.25 n 1 a a 26-25 C, Oljnim pogačam Franko skladišče oljarne za 1 kg neto, brez embalaže din 2.—. Člen 4. Od cen franko vagon ali vlačilec na najbližji postaji kraja prodajalca na debelo, določenih v členu 3, A, L, pod c) in II., pod a) ter C. to odločbe, so oljarne dolžne za dobavljeno olje plačati po 1.50 dirarja za 1 kg v dobro računa za izravnavo prevoznih stroškov za olje. Člen 5. Stroški za prevoz in vožnjo sončničnega semena, franko oljarna oziroma stroški za prevoz in vožnjo olja, franko vagon ali vlačilec do namembne postaje se izravnavajo z računi za izravnavo prevoznih stroškov za seme in olje na podlagi verodostojnih listin. Ako le listine niso uradne, se morajo overiti pri obhistvih. V ceni olja po členu 3. te odločbe so vračunani povprečni stroški za prevoz in vožnjo sončničnega semena v znesku 7210 dinarjev za 10.000 kg semena, ozi. roma 16.500 dinarjev za 10.000 kg olja in so ti zneski predmet obračuna po računih za izravnavo. Obračunu stroškov za prevoz in vožnjo olja niso zavezane dobave, izvršene po cenah iz člena 3., oddelka A. L, a) iu (1) te odločbe. Olj rpe 60 ob koncu ’-sikega meseca dolžno sestavki nadrobno poročilo o vseh koljčiuah semena, ki so jih /260’ prejele v predelavo v teku meseca, kakor tudi poročilo o dobavljenih količinah olja in ga predložiti najpozneje v osmih dneh ministrstvu za trgovino in preskrbo zvezne .vlade, upravi za cene. Oljarne naj IzvrSe na podlagi teh poročil obenem tudi obračun med dejansko plačanimi stroSki za prevoz in vožnjo in svojimi obveznostmi glede vplačil po tej od. ločbi v dobro računa za izravnavo prevoznih stroškov zn seme in olje. Dolgovanje iz tega obračuna vplačajo oljarne takrat, ko predložijo poročtlov in obračun, in sicer Državni hipotekarni banki v dobro računa za izravnavo prevoznih stroškov za seme in olje. Terjatve oljarne iz tega obračuna se izplačajo iz. sredstev računa za izravnavo prevozuih .stroškov za eeme in olje. Člen C. Vso obveznosti in terjatve po členu G. odločbe o določitvi cen jedilnemu in tehničnemu olju, maščobnim kislinam in oljnim pogačam od sončničnega semena št. 3380 z dne 25. maja 1945, ki ao nastalo do izdaje te odločbe, ostanejo v veljavi. Za zaloge sončničnega semena in drugih oljnih sadežev, ki bodo v oljarnah na dan, ko stopi ta odločba v veljavo, pa so bile prevzeto po nabavni ceni pred 21. aprilom 19-15, in zn zaloge olja, izdelanega iz semena, dobavljenega po takih cenah, plačajo oljarne razliko v cenah za seme in prav tako za olje, preračunano na količine semena, iz katerega so izdelane, v dobro računa za izravnavo proizvodniške cene olju, in sicer pri Državni hipotekarni banki. Člen 7. . Zvezni nvuister za trgovino in preskrbo smo po potrebi odrediti vtrimircnje mod računom za izravnavo prevoznih stroškov za sončnično seme, računom za izravnavo prevoznih stroškov za olje In računom za izrnv. navo prevozniško ceno olju. Člen 8. Zn prodajo olja, rafiniranega jedilnega, surovega (tehničnega) olja in maščobnih kislin, izdelanih iz drugih vrst oljnih semen letine 1944, veljajo cene to odločbe. Člen 9. Ta odločba stopi v veljavo z dnom objave v Uradnem listu DFJ. Istega dne prenehajo veljati predpisi odločbe št. 3380 z dne 25. maja 1945, kolikor nasprotujejo predpisom te odločbe, . Beograd dne 4, avgusta IMG. St. 5971. V Minister za trgovino in preskrbo: Ing. Nikola Petrovič s. r. 552. Uprava državnih monopolov sporoča s svojim dopisom z dno 30. julija ^9-15, IV. M. Št. 12603, da ji jo •uspelo Izdelati zadostne količine tobačnih Izdelkov, in predlaga, da se dajo od 1. avgusta 19-15 tobačni Izdelki in cigaretni papir g prosto prodajo. Na podlagi tega predloga Uprave državnih monopolov in uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga izdajem naslednjo „ odločbo a o oddaji tobačnih izdelkov in cigaretnoga papirja v prosto prodajo Tobačni izdelki in cigaretni papir so oddajo v prosto prodajo. Uprava državnih monopolov je dolžna pošiljat,! mesečna poročila upravi za preskrbo pri ministrstvu za tr-goviuo in preskrbo zvezne vlado s temile podatki: 1. kolikšne količine jo po svojih skladiščih dala ca razpolago vsaki federalni edinici oziroma v Vojvodini; 2. ako potrebam ni bilo ustreženo, jo treba navesti to v ods.otkih; 3. kolikšne zaloge so preostalo za naslednji meseci koliko znaša mesečna proizvodnja. 1 Ta odločba stopi v veljavo z dnom objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dno 31. juliju 1945 M. št. 6281, Minister za trgovino in preskrbo: Ing. Nikola .Petrovič p. p »«-wr 653. , Taksa za krajevne pogovore, M jih opravljajo druge osebo po naročnikovem telefonu i v odlokom ministra za pošlo, telegi«! in telefon si. 7122 ?, dno 28. junija 1915 ter v soglasnosti z ministrom za finance, št. 5037 z duo 10. julija 1945, so je določilo: 1. V krajih, kjer se poleg rodne naročnine plačuje še posebna taksa za vsak opravljeni‘pozivni pogovor v krajevnem prometu, smejo naročniki za vsak pogovor, ki ga opravi občinstvo po njihovem telefonu, pobirati v. svojo korist Isti znesek, katerega plačajo sami poštni, telegrafski in telefonski upravi na račun posebne takse za krajevne pogovore. 2. V krajih, kjer so plačuje pavšalna naročniška takan zn tolefon, nimajo naročniki pravico pobirati takse zn morebitno uporabo njihovega telefona po drugih osebah. 3. Prekrški zoper ta odlok se kaznujejo z denarno kaznijo, predpisano v zakonu o pošti, telegrafu m telefonu (§ 78., pod II., točka 3.). Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon, telegraf« sko-tolefonskcga oddelka, Beograd dne 30. julija 1945, II. št. 7122. 554. Pristojbine (taksiranje) zb-telefonske razgovore Beograd—Zeiuuti (iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon2 Beograd dne 27, juliju 1915, II, St. 3273. 555. Obnovitev poslovanja podružnic Poštne hranilnica v Zagrebu in Ljubljani Na podlagi odloka ministrstva ?.a finance zvezne vlade št. 2236 z dne 27. julija 1945 se obnavlja poslovanje v podružnicah Poštne hranilnice v Zagrebu in Ljubljani, ki naj opravljata samostojno hranilniško in čekovno službo na območju federalne Hrvatske oziroma federalne Slovenije. Podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani je pričela poslovati 10. julija 1045, podružnica Poštne hra." nilnice Zagrebu pa 1. avgusta 1945. iz Poštne hranilnice, Beograd dpe 4. avgusta 1946, L'št. 2870. 556. Obnovitev poslovanja podružnic Poštne hranilnice v Sarajevu . (Poštna hranilnica v Beogradu z dne 4, avgusta 1945, I. št. 2870). StcvlIlciEa as cioe li. rav^nsfat . 557. Resolucija Pr°Slnsitvi Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije za Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije B Na Četrti seji III. zasedanja dne 10. avgusta 1945 v Beogradu je Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije sklenil tole resolucijo: Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije °dloča, da se od danes naprej Imenuje Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije in da v svojem sedanjem razširjenem 'sestavu nadaljuje svoje delo s tem imenom. Beograd dne 10. avgusta 1945. Antifašistični svet narodno osvoboditve Jugoslavije Tajnik: Predsednik: ih Peruničič 3. r. Dr. I. Rihar s. r. 558. Zakon o volivnih imenikih 1 Splošne določbe člen 1. Volivni imeniki so, da se verodostojno ugotovf voliv-Ba pravira državljanov Jugoslavije. , Imeniki so enotni in stalni. Volivni imeniki se sestavijo radi ugotovitve volivne pravice državljanov pri volitvah za konstituanto (ustavotvorno skupščino) in zn vrhovne zvezne in federalne 0rfiene državne oblasti ter za vse narodne odbore in S|)dišča. člen 2. Votivni imeniki se sestavijo za območje vsakega kra-lavnega narodnega odbora: vaškega, rajonskega in mest. bega. 2. Volivnu pravica člen 3. Votivno pravico imajo vsi moški in ženski državljani 'Jugoslavije, ki so dopolnili IS let, vsi vojaki Jugoslovan- ske vojske in vsi bivši borci narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ne glede na starost. Člen 4. Volivne pravice nimajo: 1. ministri, ki so sodelovali v vladah od 6. januarja 1929 do 5. februarja 1939. Izmed njih se izvzemajo tisti, ki so se odlikovali s svojim delom v borbi proti okupatorju; • 2. noben pripadnik vojnih formacij okupatorjev in njihovih domačih sodelavcev, ki ae je trajno in aktivno boril proti narodno osvobodilni vojski Jugoslavije oziro. ma proti Jugoslovanski armadi ali armadam zaveznikov •Jugoslavije: *•* -1 3. člani »Kulturbunda«,' italijanskih fašističnih orga. nizacij in člani njihovih družin, ako ne morejo dokazati, da so delovali v korist antifašistične in narodno osvol bodilne borbe; 4. tisti, ki so bili aktivni fukcionarji in vidni člani v ustaških, četniških, nedJčevskih, Ijotičevskih organiza« cijaii, v Leli ali plavi gardi ali v drugih podobnih kvi. slinških organizacijah in skupinah v državi ali v inozem. stvu, ki so sodelovali s sovražniki in njihovimi pomagači, kakor tudi posamezniki, ki so zaznamovani s takim delom; 5. tisti, ki so bili v politično-pobcijski službi okupatorjev in kvislingovcev; 6. tisti, ki so prostovoljno iz lastne pobude in v na-menu, podpirati sovražniku, dajali na razpolago vojaška ali gospodarska sredstva okupatorjem in njihovim pomagačem; 7. tisti, ki so bili s sodno razsodbo obsojeni na i7„ gubo narodne časti oziroma na'izgubo političnih ali posa. mezivh državljanskih pravic, za Čas. dokler traja izguba pravic; 8. osebe pod skrbstvom. Prednje določbe točk 2. do 6. ne veljajo za tiste, za katere se dokaže, da je bilo njihovo sodelovanje v ' omenjenih organizacijah alj vojaških formacijah prisilno ali samo navidezno ali z namenom, da se škoduje okupatorjem in njihovim pomagačem, kakor tudi ne za tiste, ki so pristopili k narodno osvobodilni borbi ali so jo z deli podpirali. Federalne vlade od lot'j o v sporazumu z zvezno vlado, katere organizacije, ustanov© in skupine spadajo pod točke 2, do 4. tega členu. 2C2 Člen 5. Volivno pravico sme volivec izvrševati samo v kraju, kjer je vpisan v vol iv ni imenik. V volivrti imenik se vpišejo volivci v tistem kraju, kjer imajo svoje stalno bivališče ali, ako tega nimajo, v kraju zaposlitve, ne glede na domovinsko ali občinsko pristojnost in ne glede na trajanje prebivanja v tistem kraju. 3. Organi Člen C. Volivni imenik sestavi krnjovni narodni odbor nepo. sredno zn svojo območje in vpiše vanj vse prebivalce, ki imajo volivno pravico po predpisih lega zakona, Na zahtevo krajevnega narodnega odbora-sme komisija za volivno imenike v opravičenih primerih sama se-slaviti imenike. Za pomoč krajevnim odborom sme komisija skupno z izvršilnim odborom okrajnega narodnega odbora zaposliti pismene ljudi (učitelje, dijake itd.), ki so so dolžni odzvati temu pozivu. CIon 7. Komisija za volivno imenike pregleda in potrdi te imenike, oziroma jih sama sestavi (drugi odstavek člena 6.) in odloči o pritožbah in zahtevah gl$de posameznih vpisov in izbrisov. Komisija se sestavi pri okrajnem oziroma mostnem narodnem odboru. Sestavljena je iz etieou sodnika okrajnega narodnega sodišča, enega člana okrajnega narodnega odbora in enega člana krajevnega narodnega odbora z območja, za katero se imeniki se-slavljajo, v mestih pa poleg sodnika še iz dveh članov mestnega narodnega odbora. Po potrebi se smeta za cn okraj oziroma za eno mesto postaviti tudi po dve ali več komisij. Člane komisij in njihove namestnike poslavlja izvršilni '"'‘er okrajnega oziroma mestnega narodnega odbora. Dolžnost izvršilnega odbora je, da d A komisiji na p'-’- , '’r' prostore, pomožno osebje in za oo-Blovanjn neobhodno potrebna sredstva, 4. Način sestavljanja imenikov' Člen 8. Krajevni odbor sresravi in vodi dalje imenik z nepo-Breduim ugotavljali jem po javnih listinah in drugih ve-nedostojnih dokazili. Nedolelniki (člen 8.) morajo imeli potrdilo pristojnih vo!aSkili oblaslcv, ‘‘ Člen 9. Za o h moč j o vsakega krajevnega narodnega odoora obstoji samo en volivni imenik, obsežen v enem zvezku. Ako je na območju enega krajevnega odbora dvoje ali več volišč, se za vsako volišče scslnvi iz splošnega votivnega imenika poseben volivni imenik za volivce lega volišča, in naj se pri tein skladno uporablja določba drugega odstavka člena ti. tega zAkona. Clon 10. Nihče ne sme biti istočasno vpisan v dveh volivnih imenikih. Od tega so izvzele vojaško osebe po predpisu tretjega odstavka člena 22. tega zakona. Členil, Vsak volivni imenik mora imeti naslednje razpre-deluiue: zaporedna številka, rodbinsko in kratilo ime vo- livca in očetovo krstno ime, kraj rojstva, dan rojstvu, po. klic, pismenost, kraj bivališča (ulica in hišna številka, kraj, mestna čefrl), narodnost in pripomba, Zn vojaške osebe naj se v pripomb] navede, da so v vojaški službi. Člen 12. Volivni imenik zaključi krajevni narodni odbor (oziroma komisija, drugi odstavek člena G.) na ta načbi, da navede dan, ko sc spisek zaključi, in poleg svojega pečata navede, koliko je v imeniku volivcev hi koliko strani ima zvezek, ki vsebuje imenik. Število volivcev mora biti navedeno z besedami, Clon 13. Razen volivnega imenika izdela krajevni narodni odbor tudi abecedni imenik, v katerega po abecednem redu priimkov vpiše volivce in navede stran votivnega imenika, nn kateri so vpisani, ter zaporedno številko, pod katero so vpisani. Ti imeniki morajo biti sestavljeni v dveh enakih ;z. vodili, od katerih enega obdrži krajevni narodni odbor, drugi pn je določen za komisijo pri okrajnem ali mestnem narodnem odboru. Vse spremembe, ki se vpisujejo v volivne imenike, morajo biti na ustrezen način zaznamovano v abecednih imenikih. Go bi se volivni imenik in abecedni imenik no skladala, velja vsebina volivnega imenika. Vsak abecedni imenik mora imeti naslednje razpre-delke: zaporedna .številka, stran volivnega imenika, zaporedna številka volivnega imenika, rodbinsko in krstno ime volivca in očelovo krstno ime, kraj bivališča (ulica in hišen štovi!ko — okraj, mostna četrt) in pripomba. Člen 14. Ko soslavi krajevni odbor imenike po določbah prednjih členov, jih pošlje komisiji v dveh izvodili v pregled in v potrditev. Ako je potrebno, da krajevni narodni odbor volivni imenik popravi, vrne komisija imenik odboru v popravo in določi zn to kratek role. Krajevni narodni odlmr je dolžim izvršiti vso popravke, kalere je odredila komisija. Točnost imenika ugotovi komisija v kraju, kjer ima svoj sedež, po potrebi pa tudi z neposrednim pregledom na mestu samem. Od potrjenih oziroma sestavljenih (drugi odstavek člena G.) imenikov vrne komisija prvi izvod krajevnemu odboru, drugega pa obdrži za sobo, . Člen 15. Brž ko prejme krajevni narodni odbor od komisije potrjeni imenik, mora objaviti na način, ki jo običajen v tistem kraju, da je volivni imenik izdelan in da jo državljanom na vpogled1 hkrati mora opozoriti državljane im določbo člena 17. tega zakona. V objavi mora biti izrečno navedeno, da sinejo prj volitvah volili samo listi, ki sb vpisani v volivni imenik. Vsak državljan ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, objavili in natisniti. Člen 10. Krajevni nnvocliij odbor prepiše vsako pelo leto izvirni volivni imenik in pri tem izpusti tiste volivce, Ivi so Črtani, vpiše pa pozneje pripisane, ter imenik v dveh prepisanih izvodili na novo predloži komisiji v potrditev (prvi odstavek člena Ako se pri kakem krajevnem treba, sme komisija odrediti, da se tudi prej. odboru pokaže pota prepis napravi 5. Popravki in pritožbe Člen 17. \^ak državljan ima pravico pregledati izdeloli v o. m S- prepri5nli’ ali j° vanj vpisan. Ako ugotovi, da mu je krajevni odbor (oziroma komisija, drug, odstavek člena ti.) odklonil vpis v imenik (člen 4.), rJimv- ^ pozabl1 a,i ”ko je njegovo ime napačno ali neciUjivo napisano, ima pravico pismeno po odboru ali z izjavo na zapisnik zahtevati od komisije vpis v imenik oziroma. popravek. Enako smejo to storili za druge o. e ,Jnmski delavci v rudnikih in topilniški delavci pri pečeh prejemajo posebno doklado po 1 do 3 dinarje na uro c Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu DFJ. Predsednik ministrskega sveta Ln miuister za narodno hrambo; Maršal Jugoslavije Jvsip Droi-TITO o. r. (Sledijo podpisi podpredsednikov i,n ministrov.) 584. Predseduištvo minislrskcga sveta demokratske federativne Jugoslavije izdaje, naslednjo uredbo o ustanovitvi državne komisijo za verska vprašanja Člen 1. Pri predsedništvu ministrskega sveta demokratske federativno Jugoslavije se ustanavlja Državna komisija za verska vprašanja, V njeno področje spada: a) proučevanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na zunanje življenje verskih zajed ni c, njihovih medsebojnih verskih odnošajev in položaja Cerkva do države in narodnih oblastev ter pripravljanje materiala za zakonodajno ureditev odnošajev med verskimi zajednicami in državo; h) oddajanje mnenja in predlogov o vseh konkretnih vprašanjih iz odnošajev med verskimi zajed ni eumi in državo, dokler dokončno ne uredi teh odnošajev zakonodaja; c) skrb za 'Izvršitev in pravilno izvrševanje vseh zakonskih predpisov, ki se nanašajo na ureditev medsebojnih verskih odnošajev ter odnošajev med Cerkvami žn državo. Člen 2. Za izpolnjevanje nalog po členu 1. te uredbe vzdržuje komisija za verska vprašanja najožje stike z organi verskih zajednic. Organi verskih zajednic in organi narodne oblasti so dolžni dajati komisiji na njeno zahtevo potrebna obvestila in podatke.« Člen 3." Komisija je sestavljena iz predsednika in šestih Članov. Predsednika in ostale člane komisije postavlja in razrešuje predsednik ministrskega sveta. Komisija ima potrebno strokovno in pomožno osebje; tega postavlja predsednik komisije. Člen 4. Pri predsedništvili federalnih vlad se sestavijo federalne komisije za verska vprašanja in delajo po navodilih Državne komisije. člen 0. Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju Državne komisije za verska vprašanja predpiše predsednik ministrskega sveta s pravilnikom. Člen 6. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu DFJ. Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno hrambo: Maršal Jugoslavije Josip Broz-TITO s. r. 585. Na podlagi § 1 zakona o skupnem davku na poslovni promet ter v soglasju z miiiistrcm zn trgovino in preskrbo ter z minis.trpm za kmetijstvo izdaj eni naslednji odlok o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem (tavicu na poslovni promet1 št. 16.100/1931, z vsemi njenim poznejšimi spremembami in dopolnitvami Člen 1. V pripombi pod 3. C. t. Št. 177,1/240, 177,2/241, 177,3/242 ter 177,3 in 4/243 tarife skupnega davka na poslovni promet ee dodaje nov odstavek, ki se glasi: »Skupnega davka na poslovni promet so prosti bencin, petrolej, plinska olja in mazivna olja, ki se uporabljajo za pogon kmetijskih strojev, in sicer na podlagi potrdila ministra za kmetijstvo ter po kontroli uporabe po pristojnih finančnih organih narodne oblasti.< Čleu 2. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu DFJ, uporablja pa se od 1. avgusta 1945 dalje. Beograd dne 16. avgusta 1945. St 2261, Minister za finance: Sreten žujović g. r. 686. Odločba o novi izdaji in zamenjavi tovornih listov, za notranji tovorni in brzovozni prevoz (minister za finance III. št. 2450 z dne 15. avgusta 1945). 687. Nu podlagi člena 14. zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev ter o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih dajem četrto navodilo za izvrševanje zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev ter o razpolaganja s terjatvami na vezanih računih L K členu 3. Narodna banka, Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica naj dostavi konec vsakega meseca ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, poročilo o skupni zadolžitvi za izplačana potrdila v teku meseca. Narodna banka in Poštna hranilnica naj pošljeta konec vsakega meseca Državni hipotekarni banki za račun ministrstva za finance zneske odtegljajev v korist »sklada za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem« skupaj z. izplačanimi potrdili in seznami. IL K členu 4. Odtegljaji v korist »sklada za obnovo dežele in po. moč opustošenim krajem« se ne nanašajo na potrdila, katerih imetniki so gasilska društva in ustanova. m. K členu 0. Vse denarne ustanove morajo poslati Državni hipotekarni Danki sezname o vseli Ustili terjatvah svojih klientov, pri katerih v smislu členov 4,, 5., 8. in 11. niso bili opravljeni odtegljaji v korist »sklada zn obnovo dežele in pomoć opustošenim krajem;. IV. . K ulemi 12. a) Državne olagajne, Iti so na podlagi odloka finančnega ministra z. dne 2G. aprila 1045 (Uradni list DFJ Jt. 27 z. dne 27. aprila 1945) izdale potrdila za neporavnane državne obveznosti, naj pošljejo Državni hipotekarni banki odtegnjene znesite v korist »sklada za obnovo dež.ele in pomoč opustošenim krajem« obenem z izplačanimi potrdili in seznami, b) Od depozitov in knvcij. položenih v gotovini pri državnih ustanovah v okupacijskem denarju, ki se vodijo kot knjižna terjatev, se ne odtegne nič, a ko znesek no presega 100.— dinarjev DFJ. Beograd dne 16. avgusta 1945. V It. št. 6282. Minister za finance: Sreten žujovič s. r. Popravek. 1. Pri zakonu o vrstah kaziti,' ponatisnjenem poti št. 43U/48 v posebni prilogi k 25. številki »Uradnega lista« z dno 11. avgusta 1945 (str. 178 i. sl.), je pomoloma izpuščen datum, ki se glasi: Beograd dne 5. julija 1945. 2. Pri zakonu o izdelovanju štampiljk, pečatov in žigov, ponatisnjenem pod št. 437/48 v posebni prilogi k 25. številki »Uradnega lista« z dne 11. avgusta, 1945 (sir. 180), je izpuščen datum, ki se glasi no srbskem izvirniku: Beograd dne 5. julija 1945. Otu-