IV 72752 Ar"\. f| Kupujte obrambne bonde! ICTORY BUY VNITID •TATSS mR BOtiDS STAMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest FqayiCTORY Slovene Daily in Ohio Best Advertising jg® STAMPS Medium - — ŠTEVILKA (NUMBER) 153 VOLUME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 1, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 153 umu. ROMMEL PRODRL 200 MIU GLOBOKO V EGIPT Vsa angleška obrambna črta v Egiptu je zdaj v nevarnosti. naglo nemško prodiranje proti aleksandriji Kairo, so. junija. — Cete o-* : : naglo napredujejo proti ■^®ksandriji, od katere so danes oddaljene samo še 100 milj. S napredovanjem je v nevar-^^sti vsa obramba Egipta. Sovražne čete, ki so prodrle ^"ikraj kraja E1 Daba, obstojajo ^&jbrže iz ene divizije. Cete ^fšala Rommela so zdaj 200 v notranjščini Egipta, to je globlje, kot so kdaj pro- drl, Glavni kakor druga ® italijanske čete. ^Rioter tako angleške ^®wiške armade je, da "*^80 uničita. ^anes so angleške čete vrgle ^aj Nemce 45 milj jugovzhod-° od Matruha, toda nemški f^^ršal Rommel je zopet udaril L nemškima in eno itali- H ^sko divizijo ter zapodil An-2 njihove obrambne črte. L ^^IRO, 30. junija. — Izbor-!, vodstvu enega novoze-Fj p -ga generala se je zahva-i privedel na varno svo- th je hotela obkoliti I ®ftiŠka 21. divizija. Imena tega ^'^eraia poročilo ne navaja. Novi dokazi itali- Bombniki povzročili Izvirne vesti iz ogromno škodo v Bremenu Tekom treh napadov je bilo ,, Slovenije "Deutsche Zeituhg Kroatien": Pri uradnem obisku v vzhodni nad Bremenom 1,400 a»-|Bogni je zunanji minister v gleških bombnikov. i spremstvu poveljnika Franceti- --jča obiskal vstašk^ orožniške od- LONDON, 30. junija. — Sno- j jelke. Potoval je "flo Drine, kjer či je angleška zračna sila zopet je blizu planine Komanije našel silno napadla nemško pristani- 'ostanke taborišča^ ki je spomi-šče Bremen, kjer je baza nem- njalo na rdečo židovsko repu-ških podmornic, in kot nazna- ^bliko. Danes pa drže planino JERSEY CITY, N. J., 30. junija. — Semkaj je prispela s parnikom Drottingholmom Mies Ruth Mitchell, sestra znanega nja poročilo, je Bremen sličen' Romanijo v oblasti jarki hrvat-' ameriškega letalskega generala, Prigode Miss Mitchell, članice jug. četnikov Sestra ameriškega letalskega generala se je nahajala v 12 nemških taboriščih. nove vesti o dr. mačku IJLOAmeN, 26. junija. (VPU) ^ 5*0 vesteh iz Zagreba vstaši ^edno strogo nadzirajo dr. J ^J^irja Mačka in v njegovi I ostaja vso noč po en obo vstaški stražar. Nemški Senti so se naprestanega pri-I ^^rjanja že naveličali in so s ■ ponudbami prenehali. 1 Pfav je stanje dr. Mačkove-zdravja še vedno zelo resno J® njegova! teža padla od 80 52 kg, je dr. Maček ohranil dobro razpoloženje. Ne-je dejal svojim vstaškim L "Ljudje, zakaj le me ir ne bojte sfe za mene, ' Jsi ae bojte za same sebe." j&nSkega terorja mestom Cologne, Emdenu, Lue-jgke vojske. Splošni vtisek tega'pokojnega Billy Mitchela. Ome becku in Rostocku. potovanja je bil, je upor pre-{njena se je nahajala v 12 nem- V četrtek je angleška zračna j živalstva in četni^ih sil v gozd- ških koncentracijskih tabori-sila napadla Bremen s 1,000 le-lnih pokrajinah v&dno slabši in|ščih, kjer je izgubila 40 funtov tali, nakar ga je napadla še z'da so meje, čez katere uporniki ina teži. Omenjena trdi, da se bo, manjšo silo v četrtek in soboto. I dobivajo pomoč v,''judeh in ma-Jpo njenem mnenju lahko pre-Tekom petih noči je padlo na'terijalu vedno oŽji." jmagalo Nemčijo z bombardira- Bremen približno 2,000 ton j —|njem iz zraka, ker nemška mo- bomb. I Odstavek pismi', iz Slovenije tega bombardiranja ne bo Poleg teh eksplozivnih bombjpQ(j Nemci: " . . Uradniki so vzdržala kakor ga je angleška, je bilo vrženih na ladjedelnice j povišane p&če. Toda to Kakor znano, je bila Miss približno 100,000 malih užigal- |jg jg pesek v o^ij' Saj nemška [Mitchel članica jugoslovanskih nih bomb, ki so povzročile mno- marka ni skoraj & vredna. U- Imetnikov ter je imela pri sebi pokojenci le tisti dobivajo po-1 stekleničico strupa, katero dobi kojnino, ki so bili sprejeti v |vsak četnik, katerega použije, Heimatbund. Mnogim je. pa bil pasti v ujetništvo. Da sprejem v to organizacijo od-j'^^ tudi ona použila strupa, se i-klonjen in tako ja šla v zgubo, zahvaliti okolnosti, da je bi-tudi pokojnina. Zdaj so siroma-1 aretirana v kopalni obleki v , ki in niti pare jim ne dajejo za 1 Dubrovniku in ni imela strupa Hitlerjev čestilec zaprt ^I^OVIDENCE, R. I., 30. ju- Tukaj so zaprli 27-let-Nicholasa Hansena, v A-pki rojenega človeka, ki je pismeno izjavo, da je pri-1 . sabotirati Ameriko, j.J®fkoli se mu bo ponudila pri-^ekl je nemškega po- ^^oslava 4. julija v braziliji j»^IO De JANEIRO, 30. juni-V ~~~ Tisoče brazilskih dijakov priredilo dne 4. julija veliko ^ yorko, s katero bodo prosla-Dan ameriške neodvisnosti. LONDON, 26. junija (AP) — Reuter javlja po poročilih italijanskega radia, da so v italijanski trdnjavi Brevetta ustrelili deset članov oborožene uporniške skupine, ki so jih zajeli meseca aprila pri nekem spopadu na gori Nanos pri Gorici, blizu jugoslovanske meje. Posebno sodišče v Rimu je "ugotovilo", da je skupina po svojem prepričanju strogo komunistična. Na smrt so obsodili še šest drugih, sedem pa na tridesetletno ječo. LONDON, 26. junija (radio JIC) — Danes popoldne je italijanski radio sporočil, da so i-talijanske oblasti zjutraj ob šestih usmrtile devet od eno in dvajsetih Slovencev, ki jih je sodilo posebno sodišče za zaščito države. Radio je sporočil sledeča imena (dobro jih radi motenj ni bilo mogoče razumeti): Vinca, Cekada, Rist, Prešem, Zrebot, Frank, Kansi, Vevč in Dolgaj so bili ustreljeni. Karel in Frar^c J^as^lj^ jančič. Sorta, Tremoli in Peter Zore so bili obsojeni na smrt v odsotnosti. Alojzij Maselj in Alojzij Vrečar st bila obsojena na trideset let težke ječe, ker sta še mladoletna. Vseh ena in dvajset upornikov so ujeli pri Gorici v oboroženem spopadu 18. aprila. Državni tožilec jih je vse opisal kot člane oborožene protidržav-ne družbe. Poročevalec londonskega radia je nadaljeval: Italijanske o-blasti so začele naše ljudi vedno bolj preganjati. Zato morajo biti Slovenci, ki so Italijanom najbolj napoti, posebno složni in sodelovati med seboj in z jugoslovanskimi oblastmi, javno ali tajno, da bi se čimprej osvobodili italijanskega jarma. go požarov. Tekom treh napadov je priletelo nad Bremen 1,400 bombnikov. Iz Življenja naših ljudi po Ameriki [življenje, žive od dobrodelnosti domačih ljudi . Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila sledeča para: James Yavurek, 26, 6128 Glass Ave. in Mary Zadnik, 21, 1237 Addison Rd.; Joe Savarino, 20, 852 Rondel Rd., in Angela Novoselc, 19, 19808 Cherokee Ave. V bolnišnici V bolnišnici v Yciungstownu se nahaja Matija Leskovec, Gordon St., Girard, Ohio. Prija telji mu žele skorajšnje okrevanje. ^elika prireditev dveh društev v Girardu Na 5U1: praznik Neodvisnosti, 4. gajal. Zlasti mladina je bila zadovoljna s plesiščem in odbor je najel Joe Umeckov orkester iz Girarda za popoldne, in Jack Peršinov orkester iz Warrena, O. za večerno zabavo. Odbor, ki je bil izvoljen iz bosta starejše društvo gWjana" št. 49 SNPJ in an-(j^sko-poslujoče društvo "Gol-ji]5 Eagles SNPJ priredila ve-V. piknik, in sicer sta se odlo-^ ^ za to priredbo, ker se je ra-bojnih razmer preklicalo na- med članstva obeh društev, se jj^^avani letni Ohio SNPJ Dan, ----- U. ^ se imel vršiti v Bridgepor-Ohio. • SNPJ Dan ae je lansko A ^ Vršil na istih prostorih v ^ Parku, Girard, O., kot bo piknik. Prostor je zelo pri-za večjo priredbo, in je ^ko je posebno potrudil pripraviti za ta dan primeren vspored. Nastopili bodo nadebudni dečki in deklice od krožkov iz Girarda in okolice in tudi drugih zanimivih točk ne bo manjkalo. Pričakuje se poset SNPJ članstva ne samo iz bližnje okolice, pač pa leto vsem posetnikom u- [tudi iz Pennsylvanije in drugod. Chicago, 111. — V tukajšnji okrajni bolnišnici je dne 24. junija umrl Marko Gaspe, star 68 let, doma iz Jalševca pri Zagorju ob Savi. Bil je član SNPJ. V tukajšnjih listih je bil objavljen seznam, nad^p^ po-gfešanili pomorščakov na Pacifiku, v katerem sta tudi imena dveh Slovencev, Paula Jurkovi-cha iz Cicera, 111. in Joseph P. Zidarja iz West AUisa, Wis. — Prve dni meseca julija poteče 20 let odkar je bila ustanovljena publikacija z mladino — Mladinski list, ki izhaja v slovenskem in angleškem jeziku ter ga izdaja SNPJ. — Znana Mery Jugg Molek, sotrudnica "Prosvete" in Mladinskega lista je bila med 800 graduanti čikaške univerze. —* Prejela je "Master's degree" v socialnih znanostih. Ob tej priliki je tudi bila izvoljena v National Honorary Fraternity in Education. — Ray Božičnik je odšel v Pearl Harbor, kjer je prevzel službo pri vladi. — Pretekli teden je v tukajšnji bolnišnici umrl v cvetu mladosti Frankie Potokar, star 18 let. Zapušča starše, brata in sestro ter druge sorodnike. - Nagloma je v soboto popoldne podlegel srčni hibi Anton Vičič, ki je stanoval v Špo-larjevem hotelu. Prejšnji večer se je še udeležil debate na seji kluba št. 1 JSZ. Star je bil p-krog 67 let. Doma je bil iz Rena pri Gorici, zidar po poklicu in v Ameriki se je nahajal 27 let. Zapušča dva odrasla sinova in h&r. —Pri družini Mr. in Mrs. J, Kobal so se zglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka takisto tudi pri družini Mr. in Mrs. John Terselich in pri Mr in Mrs. Frank Koporc ter pri Mr. in Mrs. Joe Kapinski. Sam: fantki! — 35-letnico zakonskega življenja sta praznovala Gregor in Frances Gregorich. Mr. Grego rich je doma iz Nadleska pri Ložu, Mrs. Gregorich pa iz Lip senja fara Grahovo na Notranj skem . Ely, Minn. — Vile rojenice so obdarile družino Hedin in druži no John Skubic in pri vsaki so pustile krepkega sinčka. Iz št. Vida so v raznih etapah pošiljali ujetnike v Srbijo. Med njimi kot že dovolj znano, tudi duhovnike. Nekega dne so večjemu številu duhovnikov u-kazali, naj se vnijjo domov za •en dan in 'si 'nafek^rjo kaj potrebščin za pot na jug. Pod smrtno kaznijo se pa morajo vrniti ob določenem času. pri sebi. mnogo ladij pogreznjenih Izza napada na Pearl Harbor je bilo pogreznjenih na Atlantiku 327 ameriških in drugih zavezniških ladij. RUSI IZVAJAJO PROTINAPADE PRED MESTOM KURSKOM Brambovci Sevastopola še vedno hrabro branijo trdnjavo, proti kateri so vrgli četrt milijona mož. SEVASTOPOLU PRETI VELIKA NEVARNOST MOSKVA, 1. julija.—Sovjet-ska armada je pričela izvajati silne napade pri Kursku, kjer so Nemci že štirf dni v ofenzivi in kjer si zaman prizadevajo s tanki in letali prodreti rusko o-brambo. Moskovsko poročilo naznanja. Italijani so aretirali 3200 oseb v Ljubljani Dne 22. februarja letos je italijansko vojaštvo obkolilo Ljub-da Rusi napadljo na ra^ih^toč: gl^^no mesto Slovenijo kah v tem sektorju, kjer vr- it®*" zabranilo vsak izhod iz me ši še izza nedelje največja Sistematično so bile pregle- kovska bitka te vojne. Ruske da"« vse hiše, blok za blokom čete so spravile že iz akcije cele Kultura Dram. zbor Ivan Cankar Nocoj ob 8. uri bo seja dramskega zbora Ivan Cankar, v navadnih prostorih. Člani so vab- Šli so in vrnili so Se. Ker so vedeli, da bi jim pobrali nabavljene reči, so prišli nazaj pre- ijeni, da se seje udeležijo, coj praznih rok. Tisto popoldne so- že stali med zaznamovanimi pi'ed avtobusi. Toda preden so vstopili, so jim Nemci vpričo Izvršene so bile številne aretacije. Vsega je bilo v teku 3 dneh aretiranih v Ljubljani nad 3,200 Slovencev obojega spola, predvsem mladine. Mnogo od njih je bilo poslanih v konfinacijo, večina pa jih je v zaporih še danes — brez zaslišanja in brez sodbe. Opaža in vidi se kako je ves italijanski upravni aparat nemočan nad dostojanstvenim odporom Slovencev — pripoveduje očividec. Italijani izgubljajo živce in niso zdaleka pričakovali takega odpora Slovencev. NEW YORK, 25. junija (JIC) — Italijanski protifašistični list "Nazioni Unite" piše dne 25. junija: "V Kotoru in v Splitu so obo- stotnine in bataljone nemškega vojaštva. Pred Kurskom so uničili danes Rusi 150 nemških tankov, število teh uničenih nemških tankov v tem odseku pa znaša 350. Srdite bitke za Sevastopol Prav tako odbijajo Rusi vse nemške napade na Sevastopol, ki je oddaljen 500 milj od Kur-ska. Pred Sevastopolom so vrgli Nemci četrt milijona mož. Rusi poročajo, da še vedno uspešno odbijajo nemške napade. — Nobenega dvoma pa ni, da je položaj v Sevastopolu za ruske brambovce jako resen. roženi spopadi med dalmatinski-PREDS. ROOSEVELT PRI mi rodoljubi in italijansko vojsko vedno ostrejši in pogostejši. Ti spopadi v mnogočem vpli- Nov grob Po petmesečni bolezni je preminil Vincent Dedek, stanujoč KRALJICI WASHINGTON, 30. junija — V ponedeljek je predsednik Roosevelt obiskal holandsko kraljico Viljemino, ki se nahaja v poletnem domu svoje hčere Julijane, kateri dom se nahaja v kraju Lee, Mass. vsega vojaštva in najmanj SOjj^g, 10310 Reno Ave., v starosti civilisti, med katerimi so bih tu-j 34 Tukaj zapušča žalujočo di otroci, odvzeli obleko. Med I gop^ogo Mildred, rojeno Dolak, silovitim krohotanjem in zasra-movanjem so vizitirali vso nji-lovo obleko, obračajoč posamezne kose proti soncu, če bi našli v njej kak denar ali drugačno dragocenost. Končno so jim obleko vrnili, jih nabasali abtobuse in jih nekje v južni Irvatski izložili sredi ceste. Bolgari pobijajo prebivalstvo v Južni Srbiji LON, 26. junija. (Brzojavno ■VPU.) — Iz Berna poročajo, zavoda Louis L. Fer- da so Bolgari v Južni Srbiji v 9116 Union Ave., v cerkev tri sinove Vincenta, George in Jamesa, starše Josepha in Ivano (rojeno Stradiot), brate Jo-sepha, Franka in Erwarda, sestre Mrs. Jennie Kammerer, Mrs. Rose Sepetauc, Mary, Mrs. Josephine Penko in Mrs. Frances Sauts, strica Mike Stradiot, teto Frances Gergich v Now Yorku in teto JuUjo Tomažič, v Chicago, 111. ter veliko drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz po okolici Skoplja postrelili veliko število srbskega prebivalstva in množice ljudstva izgnali. Sto ;išoč hektarjev zemlje je ostalo Drez zakonitih Jastnikov. Ozem-je so bolgarske oblasti razde-ile med kmete, ki so jih pripeljali iz Bolgarske, * Novi podatki o Madžarskih zverstvih nad Srbi LONDON, 26. junija. (Brzojavno—VPU.) — Iz poročil, ki so iz raznih virov prispela v London o novih zver stih Madžarov nad srbskim narodom v Bački, povzemamo sledeče; "Pod izgovorom, da so četniki našli v Novem Sadu zatočišče, so Madžari prepovedali Srbom izhod iz njihovih hiš in v njih napravili najstrožjo preiskavo. Nato so Srbe po vrste pobijali, pod pretvezo, da je bil ubit neki madžarski častnik. Tako so v Novem Sadu ubili več tisoč Srbov. Enako število Srbov je bilo ubitih tudi v šajkašu, v bližini Novega Sada. sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Teror v Ljubljani LONDON, 26. junija. (Brzo javno—VPU.)—Iz ženeve poročajo, da Italijani v Ljubljani vsak dan ustrele veliko število talcev. Samo drugega junija je bilo ustreljenih 17 talcev. Za podpredsednika ljubljanske občine je bil imenovan neki Italijan, ki naj bi naciziral predsednika občine generala Rup-nika. * Gorenjska pride pod Italijo? LONDON, 26. junija. (Brzojavno — Vladni poročevalni urad.) — V Bernu, Švica, so prejeli iz Ljubljane poročilo, da je bil med Hitlerjem in Mus-solinijem dosežen sporazum, po katerem naj bi Gorenjsko dobila Italija. V zameno naj bi Italija poslala večje število vojakov na vzhodno bojišče (v Rusijo). Novi vojaki K vojakom so se v ponedeljek podali sledeči slovenski fantje: Frank Franetic, 5164 Stanley Ave. (prostovoljno) in njegov brat Cyril, Mathew Zaller, Jacob Zupančič, Warrensville Hts. Charles Novak, Edward Zaller, Mike Grill, Anton Mauser, mL, (prostovoljno), Joseph Svette; Edward Grill; Joseph Maletic, 20913 Salisbury, vsi iz Bedfor-da, Ohio. Nicholas Badovinac, ml., 1366 E. 39 St., se je pa priglasil za vežbanje v Patterson Field. Ali ste kupili znamko? Snoči O polnoči je potekel rok, da si mora vsak avtomobi-list nabaviti novo davčno avtno znamko, ki stane $5.00, toda kakor se naznanja, je kupila te znamke samo ena sedmina av-tomobilistov. V Clevelandu in o-krožju je približno 360,000 avtomobilov, teh znamk pa je bilo kupljenih samo 50,000. Vile rojenice Danes zjutraj so se zglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Adolph Jalen, ter pustile prvorojenčka, krepkega sinčka. Mati in dete se nahajata v Woman's bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Dorothy Gac.-nik. . ' Nove slike Nocoj, točno ob 8:15 uri se bo v Knausovi dvorani kazalo slike o paradi Vseslovanskega dneva, kot tudi slike poročnih parov in vrtov, itd. V petek večer se jih bo pa kazalo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vajo na razpoloženje v Sloveniji. Fašistični elementi se v Dalmaciji prepirajo z vojsko, ker so opisali ekspedicijo v Dalmacijo in okupacijo kot lahko stvar in jih prepričali, da bo prebivalstvo sprejelo italijansko vojsko z odprtimi rokami. Dalmatinski Hrvati se upirajo italijanski okupaciji. Vse industrije v Dalmaciji so zaprte, živeža primanjkuje. Fašisti se pritožujejo, da morajo preživljati Dalmatince, ki bi sicer pomrli od lakote. Oddelek slovenskih upornikov je napadel civilnega komisarja Ljubljane, slovenske prestolnice, kjer se neprestano ponavljajo upori proti italijanskim o-blastim. Čeprav je Grazioli ušel smrti, je prišlo do maščevanja. Italijani so prebivalstvo težko kaznovali in veliko število Slovencev ranili, mučili in pobili. IZJAVE VLAD WASHINGTON, 29. junija. — Z objavo o Chudchillovem povratku v London sta wash-ingtonska in londonska vlada uradno izjavili, da se bodo pričele v najkrajšem času vojne o-peracije proti Nemcem, da se zmanjša njihov pritisk na Ruse. Istočasno se tudi naznanja, da se bo pospešila pomoč Kitajski. VELIKA AMERIŠKA PRODUKCIJA WASHINGTON, 30. junija. ■ Predsednik Roosevelt je izjavil, da so ameriške tovarne pretekli mesec producirale 4,000 letal, 1,500 tankov in 100,000 strojnic. Važna seja V četrtek ob 8. uri zvečer ae vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. važna seja odbora A-meriško jugoslovanskega udru-ženja. 1. julija, 19 t j'u] ENAKOPRAVNOSTI'' "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day* Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...........................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ..............................................................................„...$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ....„.................................................................................. 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) .....................................................................................2.25 UREDNffiOVA POŠTA Por Euiope, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ............................................. For Half Year — (Za pol leta) .................................................. ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. HITLERJEVA INVAZIJA AMERIKE Nekoliko o Vseslovanskem dnevu v Barbertonu Barberton, Ohio. — Skoraj do zadnjega trenotka srtio čakali, da se bo nekateri med tukajšnjih slovanskih narodov zavzel za idejo Vseslovanskega dne, v svrho praznovanja istega, pa le ni bilo od nikoder glasu. Tedaj se je zavzel za stvar tukajšnji rojak Mr. Louis Arko. Kot predsednik tukajšnjega društva "Domovina" in kot predsednik ravnokar ustanov-* Ijene podružnice za Rusko me» ^ikalno pomoč (R. W. R.) si je štel v dolžnost, da tudi v Barbertonu vsi Slovani praznujemo svoj prvi proklamiran Vseslo-vanski dan v zgodovini Z. D. Kljub kratkemu času — petih dni, se je podal z par rojaki na delo, ter obiskal vse tukajšnje slovanske voditelje za skupno stvar. Vsi so se pritrje-valno izrazili, da bodo kljub kratkemu času delovali na to, da se po možnosti vdele|ijo te slavnosti. Na prvi skupščini smo sprejeli sleleče geslo: "American Slavs Unite for Victory" . , . Štiri točke delovanja: — Unity, War Production, War Bonds and Relief. Pod tem naslovom je korakala povorka iz sredine mesta, kjer je bilo zbirališče, skozi me- Gornji naslov se čudno sliši, vendar pa osvetljuje dejstvo, ki je že nekaj dni znano. Adolf Hitler, krvavi nemški diktator in morilec stotisočev nedolžnih ljudi sirom Evrope, katerih edini "greh" je bil, da so hoteli živeti v miru in svobodi, je dejansko invadiral ozemlje Združenih držav ameriških. Sem sicer ni poslal svojih oklopnih divizij, temveč le majhno četo špecijalno treniranih profesijonalnih sabotažnikov, toda ta mala skupina njegovih agentov bi bila lahko naredila tu več škode kot več njegovih pancerskih divizij, da ni imela zvezna proti-vohunska agencija FBI odprtih oči in čuječih ušes ter pravočasno zasledila Hitlerjev invazijski poskus in prijela njegovih agente in njihovih zaveznikov. Kako je Hitler izvršil svoj prvi. poskus invazije Amerike, je že znana stvar: s pomočjo podmornic. Dalje je znano, da je temu drznemu in tako rekoč obupnemu ^ Edgewood Park. poskusu pripsoval izredno važnost, saj je dal svojim j Na čelu te povorke je vihralo banditom na pot težke stotisočake v ameriški valuti. | nekako nad štiriindvajset za-Sreča, da nacijski banditi ne bodo imeli prilike, porabiti ta denar v svoje pogubne namene in da se prodane duše, ki so jih našli v Ameriki in ki so bile pripravljene, za denar škodovati svoji domovini, ne bodo mogle okoristiti z njim. Kajti tam, kjer se zdaj nahajajo—pod ključem— jim denar ne more več koristiti, vrh tega so jih pa zvezni detektivi že rešili tega bremena. Če se bodo vrh tega izpolnile napovedi zveznih sodnih oblasti, da bo sabotaž-nike in izdajalce zadela najostrejša kazen, tedaj bodo sploh prišli nekam, kjer ni v rabi noben denar—"na oni sveL" Hitlerjev invazijski poskus je bil grenak poper za vse tiste Amerikance, ki so trdili pred vojno in vztrajali še po napadu na Ameriko—nekateri iz naivnosti in nepoučeno-sti, drugi iz zlobe in ker sovražijo demokracijo in ji žele pogin—, da je vsak napad na ameriško kopnino absolutno izključen—nemogoč kakor napad z Marsa. In koliko pppra so dobili že poprej! Najprej japonski napad na Pearl Harbor. Potem obstreljevanje californijske obale po japonski podmornici. Nato napad na Aleutske otoke, obstreljevanje naše za-' padne obale. In zdaj izkrcanje Hitlerjevih profesijonalnih i^abotažnikov v Ameriki. ^ Bogve, ali so se tem slepcem zdaj odprle oči, ali bodo še nadalje vztrajali, da je vsak napad na Ameriko, vsaka invazija Združenih držav po silah osišča nemogoča? In če bodo pri tem vztrajali—kakšne izgovore bodo privlekli na dan? Ali porečejo, da je Hitler poslal v Ameriko zgolj izletniško partijo—morda na kak naš piknik? Ej, če bi ti ljudje vedeli, kako so smešni! Pa če stav raznih tukajšnjih društev. Za njimi je bila godba tukajšnje višje šole (nad petdeset godbenikov). Za njimi so korakale uniformirane kadetinje, naša vrla dekleta in žene, Dr. Srca Marije št. 111,'KSKJ in kadetinje podruž. št. 6, SŽZ, za njimi pa slovenske Sokolice tudi v uniformah. Nadalje pa Slovenci in Slovenke v narodnih nošah, ko je sp za to povorko organizirale Mrs. Frances Smrdel in Mrs. Mary Susteršič. Za temi je pa korakala civilna množica Slovanov. Slovak poleg Srba, Slovenec poleg Rusa, Hrvat poleg Bolgara in tako dalje. V resnici prvi po-, jav solidarnosti Slovanov v A-meriki. Ta množica je nosila raznovrstne napise, koji so se povečini riaglašali po zgoraj omenjenem slogu. Eden med njimi, — poleg velike slike ameriškega vojaka s strojno puško, so bile tudi manjše slike treh glavnih boriteljev, nad katerimi so bili napisi: — Hail MacArthur— Živijo Mihajlovich — \Bravo Ti-moshenko. Napise sta po večini preskrbela rojaka Arko in Bombach. Dospevši v omenjeni park, so deljuj in vladaj. Dobesedno so bili vsi enih želj in idej o Slo-vanstvu. Slovani se morajo združiti v eno slovansko državo autonomičnih republik. Povdarjali so, da danes ni več tistih 'razdruževalnih" narečij, da smo Cehoslovaki, Poljaki, Bulgari, Jugoslovani i. t. d., temveč da je naše geslo le Slovani . . . United Slavs. Naglašali £0, da je bilo ravno to veliko krivo prejšnjih in sedanje vojne, ker smo bili Slovani razdeljeni v omenjene male di-žavice, in še te države medsebojno nezdružene. Štiristo milijonski narod! A-ko bi bil združen, bi ne bilo sile, koja bi si upala napasti tega velikana. Delati za zopetno Poljsko (je naglašal hrvatski govornik), ne odvisno Češko, svobodno (?) Jugoslavijo in druge, je zopetno pripravljanje bodoče, še krutejše vojne. Povdarjal in svaril je navzoče, da naj pazijo na njihove takozvane voditelje, ali časopise, koji delajo ali pišejo za ustanovitev ali obnovitev posameznih malih državic, kakoršne so bile pred sedanjo vojno, da delajo vedoma ali nevedoma za zopetno bodoče klanje, in s tem zabijajo zagozdo med vseslo vansko idejo združenja vseh Slovanov, in nikakor ne repre-zentirajo velikanske večine ljudskega mnenja. Mi pomaigajmo našim bratom v domovini (je naglašal) do vseslovanskega združenja. Postavimo jim vseslovansko hišo, posteljo naj si pa sami postelje jo, kakoršno ljudstvo samo želi, brez našega vmeševanja . . . Slovanski dan smo lepo proslavili vsi tisti, ki se zavedajo slovanstva. Veliko je bilo pa zaposlenih, koji se niso mogli vde-ležiti te zgodovinske povorke. Veliko jih je seveda pa tudi gledalo izza vogalov, ker v tem kratkem času nismo mogli vsem pojasniti pomena tega dne. Sedaj pa na delo za te principe slovanskega dne. Kupujmo vojne bonde in marljivo delajmo v obrambnih tovarnah. In pa Vojna pomoč. — V to : svrho poročamo prihodnjič, naznanjamo le, da se je tuka/j u-stanovila podružnica za Rusko vojno pomoč, v kojo svrho so že [organizacije kulturnega vrta in j vstopnina je 20c za osebo. Po-|tek predstave bo spremljan 'i domačo glasbo. Povsod bo točen začetek ob 8:15. A. G., lastnik slik Piknik Zadruge na SNPJ farmi! Kako Belorusi plačujejo jugoslovansko gostoljubnost Kitajska strast dc iger i Vse ugibanje, vse cincanje na stran Piknik bo, in pa še kakšen. — V nedeljo 12. julija. Rezervirajte ta dan, posebno delavci pri N. Y. C. R. R. naj po-skrbe, da se vrnejo iz počitnic na svoj domač piknik. Direktorij je sklenil, da mora to biti eden največjih, da vse mora biti tako, da bodo vsi res veseli, kajti piknikov letos dosti ne bo, torej mora' ta zaseči med vse in se res razmahniti v največjega v zgodovini zadruge. Prostor smo izbrali prijazne S. N. P. J. farme, čigar člani smo tudi mi kot Zadruga. Briga Zadrugarje! V glavo si vtepe jo, da gremo, in šli bomo delit tiste dobitke, katerih bo preko 30 letos. Vsak vreden, da ga z veseljem dobitelj sprejme. Naše mamce že vedo kaj se to pravi, kajti že sedaj povprašujejo: Ja, kaj ne bo nič piknika letos, ko naš tajnik Siskovich nič še ne "advertajza". Ižanec, gl. poslovodja se pa lepo zvito muza in liže kot tista mačka, ki je že snedla tri kanarčke, in pravi — njega vprašajte, boste že videle v 'cajtengah" če bo kaj letos. Da bo konec teh skr-bečih povpraševanj sem to napisal. Sedaj je pa od vas odvisno, da vse lepo uredite doma tako, da mož ne gre nikamor drugam kot z vami in družino na prijazno, domačo SNPJ farmo. — Kažipot bomo drugič opisali, da boste vsi vedeli tja priti. Ako i-mate bolj slabe "tajerje", pa kar k nam po žakelj umetnega gnoja. Recept je enostaven; kos starega gumija, gnoj in nekaj vode, in evo drevo za gumij. Kam boste dali delat "tajerje" nas pa nič ne briga, ker naš business so živila in ne gumij. To ni vse — razprodaja v tednu pred piknikom mora tudi biti. Taka je parola našega di-rektorija — pa bo, in basta! I-žanec in ostali poslovodje pridno pripravljajo listo, torej bo nekaj posebnega v to pot, da bo šlo kot po olju. Rezervirajte nedeljo, 12. juli- LONDON, 23. junija (radio JIC) — Londonski radio je i-mel v srbohrvaščini sledečo oddajo: "Prišle so vesti iz Beograda, da so nemške oblasti povabile ruske begunce v Jugoslaviji, naj se prijavijo za tečaj za policijo in napadalne oddelke, torej tiste enote, ki so med Jugoslovani izvršile pokolje talcev, žen in otrok. O tem bq srbski narod izrekel svojo besedo, ^ko bodo vsi zatiralci prišli pred sodbo pravice. Zdi se, da ruskim beguncem v Jugoslaviji ni bilo dovolj, da so vsa leta vršili izdajalsko službo proti državi, ki jih je sprejela in hranila. Oni nič ne skrivajo, da so bili Hitlerjeva peta kolona in da so prodali tiste, ki so jim dajali kruha. To je bil zločin. A ko so videli, kaj Nemci počno v Jugo-1 igralcev mnogo večjo osrei slaviji, so prešli v vrste Hitler- čenost. In prav zaradi duš' Kitajci so zelo navdušeni razne igre. Kocke, šahovnice karte nosijo vedno s seboj. tajec igra strastno, med ' pozabi na ves svet in zna grati ne samo svoj zadnji nar, temveč tudi svojo hišo sploh vse, kar ima. Pogosto se pripeti, da na karte tudi ženo in oti navzlic strogi kazni, ki čaka kega strastnega kvartopirca blasti kaznujejo v takih prij rih ljudi z zaporom, visoko narno globo ali javnim njem. i Na Kitajskem so bili Iji' strastni kvartopirci že od M tiveka. Sam Konfucius, ki j% vel okrog leta 1500 pred l~-— stusom, je v svoji knjigi o| dov opisal več-kitajskih igefi Kitajske igre pa so mO težje od naših in zahtevajo[ jeve policije in napadalnih oddelkov, da nadaljujejo nemške zločine, namesto, da bi se spo-korili. S tem postajajo zločinci, ne samo proti srbskemu narodu, temveč tudi proti svojemu, kajt^ vojaki in policaji, ki jih bodo oni zamenjali, bodo odšli na rusko fronto v boj proti hrabremu ruskemu narodu. Pod Paveličevim okriljem ruski begunci pripravljajo novo izdajstvo proti Jugoslaviji. Zapomnijo pa naj si, da so zaigrali svojo čast in svojo moralo in da je že do sedaj bilo malo držav, ki so jih trpele. Zapomnijo naj si, da je usoda Nemčije in njenih satelitov zapečatena in da je zmaga samo vprašanje časa.. Ko pa bo ta ura prišla naj se ruski emigranti pripravijo. Naj se ne varajo s praznimi u-pi, da bodo pobegnili v kako drugo državo. Smrt mladega Do-diča in drugih žrtev mora biti maščevana. Kdor je s Paveličem je tak kot Pavelič sam. Škof Germogen je osramotil ruske begunce tudi na duhovnem polju. Pokazali so se kot največji sovražniki našega naroda. Tega jim nihče ne bo pozabil." (Škof Germogen je glava tako imenovane hrvatske pravoslavne cerkve, ki jo je nedavno Pavelič ustanovil). ja za piknik zadruge na SNPJ nekatera tukajšnja društva pri- farmi! merno prispevala, kakor tudi posamezni rojaki. Vse v kratkem" objavimo, za kar prosimo naše časopise za prostor v njihovih listih. Barbertonska podružnica R. W. R. si je nadela kvoto tisoč dolarjev, kar upamo, da ni preveč, posebno ker je to najhuma-nitarnejše delo, pomagati ran je- nastopili razni govorniki. Poleg nim, ki bojujejo boj tako zase A. Bomback, tajnik podr. za Rusko medikalno pomoč. Slike na Waterloo Rd. Joseph A. Siskovich, tajnik. PREDOR POD SAINT GOT HARDOM Dne 29. februarja leta 1880, se je razširila po svetu vest o dograditvi nove železniške zveze med Švico in Italijo. Tistega dne je bil namreč prekopan predor skozi švicarsko goro St. Gothard. Takrat je govoril svet o pripravah za prekop Panamske morske ožine, pa tudi o možnostih podmor- skega prekopa med Anglijo in Včeraj ste čitali o predstavi j Francijo. In vendar je veljalo I slik, katera se vrši nocoj v ito delo za tehnično čudo. Kopa- Proslava zavezniških narodov v Londonu LONDON, 15. junija (JIC) - Londonski radio je za jugoslovanske poslušalce oddajal prikaz proslave Združenih narodov z opisom poteka proslave. Na velikem zboru mladine Zavezniških držav je govoril letalski minister Sinclair. Mini- i ster je na tem zborovanju v ! Glasgowu dejal, da je največji j zločin v sedanji vojni Hitlerjevo I ubijanje nedolžne mladine v j vseh zasužnjenih deželah. Pt)- j slal je vsej mladini apel za j skupni nastop in dejal, da bodo I kmalu vse zatirane dežele svo-' "P, napetosti in osredotočenja gledni in drugače trezni Kitr® ® navdušeni za igre. Igra Wach-Yong, ki se je cej razširila tudi po -drugih lih sveta, samo v neko lažji liki, je posebno napeta z4 svojega kolebanja med zd in izgubo. Niti pred samim I cem človek ne ve, kakšfl My, Toda vprav zaradi tega , kegg majd- Kitajci zelo radi, ker vsak misli, da se mu bo S Prgy. končno vendarle nasmehnili Kakor je v Evropi slovei čete' gralnica v Monte Carlu, tnir slovi na Kitajskem Macao, je v portugalskem okraju raj v vsaki drugi hiši igr ca. Tam igrajo kitajgki bo| ši^rn marsikdo zaigra vse premoženje v navidezno ne ni igri. Kako sodi o strastnih if tret cih trezno kitajsko ljudi ga " priča neka igralnica, ki se' ^arj nuje "človeška neumnost." ki j, In prav ta igralnica pri' Gov, lastniku največji dobiček, tajski bogataš res zaigra i* go denarja iz človeške neufi avo; sti in igralnica svoje ime v Plej ni meri zasluži. gov - fazi "Corriere dela Sera" pol'' stal da je na vzhodnem bojišču ' heg; vatska legija vključena v f Ba jansko ekspedicijsko vojsko! poveljništvom generala MeS* " — fta. V Zagrebu je umrl kipar f o gutin Filipovič. lov n 1 jev f povorke sam. ! Mr. je to najbolje bi bili samo smešni, to bi se še potrpelo. Ampak ti ljudje tukajšnjega župana Roy Dobbs kot za svobodo celega sveta. —isti ljudje, ki se prisrčno radujejo vsakega angleškega j j ■; nastopila tudi njegova vrla! neuspeha na bojišču, a podcenjujejo vse angleške \;pjne :j[vna delavka Mrs. R. Dobbs. | uspehe in ves njihov vojni napor, vključivši pomoč S'ov-|^'^^° j® nastopil tukajšnji vele-j jetski uniji-ti ljudje niso samo smešni klovni, obenem največji škodljivci, ker skusajo omajati ljudsko vsi so bili deležni lepega! moralo in vero v pravičnost in končno zmago zavezniške 'aplavza. stvari. Ti ljudje so prav za prav večji in bolj nevarni ^ Preveč bi vzelo časa in pro-Knausovi dvorani trajalo XI let, goro St. Gothar da so pa prevrtali v 7 letih in 7 slišal I mu na Waterloo Rd. z izjemo, mesecih, čeprav je predor 2,700 I da se bodo tam kazali namesto m daljši od onega pod Mt. Ce-Vatro J. Grill iz Cleve-; vrtovi iz St. Clair okraja, vrtovi nisom. Prepričani smo, da bodo zvezne oblasti opravile s landa je bil opravičen iz govor- okraja Collinwooda in Euclida, I Predor so začeli kopati v ju-1 ta ni jo in z zavezniki nadaljuje-Hitlerjevimi sabptažniki in njihovimi zavezniki kakor se niškega programa radi važne-; k temu še dodatno mladinski ,li ju 1872 v Goeschenenu na se- ;nio odločno borbo proti nasil-spodobi—da jih bodo poslale tja, kjer ne bodo mogli zadržka. zbor na Waterloo Rd. Iveru in v Airoli na^jugu. Dela je jstvi^ fašizma. V vsakem mla- voditi nolieiie salaotažie Itjef rii iriuli in Icanioi I + Polf: ISovornihmv so na- jvwdU iiusenirsW igraclbenilk Louis jhufroslovsin,! iniaino junfi- .. , J .1 J » 1 4. J* •*! 1 1 • tudi domači slovanski go- Favre, ki ie bil proti konku- jka. Pridružite se generalu Dra- 1 -r mu ^ ^ njihov zlocmski vsake narodnosti po e-1 Dala se bo prilika vsakemU |venčni italijanski tvrdki za 15,-lži Mihajloviču. Z njim in z nje- poglavai idltlei. ioso zasluzili. Obenem pa tudi upamo, d?n. Slovense je zastopal Mr.!okraju slike videti. Za Holmes 000,000 frankov cenejši, razen govo hrabro vojsko nadaljujte da bodo posvetile več in še več pozornosti tistim doma- Louis Arko. Njegov govor j-a Ave. je nova slika poleg tehrjtega se je pa še zavezal, da bo j borbo za svobodo in neodvis-i Činom, ki pod krinko ameriškega državljanstva ali do-l^^Uako pomenljiv, za kar je do- kar je bilo že v drugih dopisit, dogradil 14,820 m dolgi predor i nost. "Naj živi svobodna Jugo mačinskih pravic ro vari jo proti Ameriki in njenim zavez-primeren aplavz. omenjeno, še slika "Kadetinj" jv 8 letih, sicer pa da bo plačal slavija!" nikom s tem, da namenoma podcenjujejo moč sovražnika i slova^iski govorniki se , dr. Sv. Josepha ter nekaj vrtov |visoko globo. Obljubo je držal, j Izjave in apeli jugoslovanske- IZ istc strani. KadAr se prigla-|tcda dograditve predora ni do- ga predstavnika in predstavni sijo kadetinje se bo vršila pred-1živel. V juliju 1879 ga je nam-:kov ostalih zavezniških narodov in pro- Knausovi dvorani. V petek ve- škodljivci kot agentje, ki jih je Hitler poslal sem sabotirat štora opisovati njihove govore'čer 3. julija, se bo pa vršila i-naše industrije. Na take piitepence je namreč lažje paziti PO(^^°bno. Kdor se je vdeležil,sta predstava v Delavskem do-nego na domačine, ki doma rovarijo proti demokraciji in svoji lastni domovini. j nje predora pod Mt. CenisoA je bodne.* Predstavnik Jugoslovanov jo v Glasgowu dejal sledeče: "Srbi, Hrvati in Slovenci, pošiljamo Vam prisrčne pozdrave. Bratje, združeni z Veliko Bri- SLIKE PARADE VSEll, SLOVANSREGADNEV«e Zelo krasne slike v ravnih barvah boste lahk videli v sre^o, 1. julija, • v petek 3. julija. V sredo' Knausovi dvorani, 6131 Clair Ave., v petek pa ' Delavskem domu na Waten loo Rd. Glavna slika bo parade V seslovanskeg* dneva, druge bodo iz isteg* okraja domačih vrtov " porok. Začetek je točno ^ 8:15 uri. Vstopnina je ^^ osebo 20c. Gre za strošK' in v korist Kulturneg' vrta. I ) k > Jij- ^ I Vsi slovanski • .v, 1 ,. T I naglašali potrebo združenja vseh! iz iste strani, in uspehe zavezniškega, zlasti angleškega orožja, obenem jsiovanov pa so javno radujejo vsakega zavezniškega, zlssti angle-8ke~2 poraza.^ j Vsi so opozarjali na usode-polni vladarski pregovor: Raz- stava tudi na Holmes Ave.' Vso .reč. sredi delavcev v predoru za-[so prenašale angleške radijske predstave se vrše pod auspicijo [dela kap. postaje. Zakrajsek Funeri Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVEN? Tel: ENdicott 3113] / t julija, 1942. STRAN 3. Harrison Monument, Garfield Park, Cincinnati. flmonc OHIO'S heroes WILLIAM HENRY HARRISON (1773-1840) A medical student at 14, an ensign in the army at 18, an aide-de-camp at 21, secretary of the Northwest Territory at 23, a major-general at 39, and president of the United States at 67—that is a brief history of Ohio's first president, William Henry Harrison. It was Harrison Who ended for all time the Indian menace in his adopted state, who met and defeated the last foreign troops to invade Ohio's soil. Harrison was born in Virginia. As an aide-de-camp to General Anthony Wayne, he was at the Battle of Fallen Timbers and at Greenville when the treaty which followed was signed. When the Northwest Territory was divided. into Indiana and Ohio, he was made governor of Indiana. As the climax of a series of raids, he defeated the Indians at Tippecanoe in 1811 and so gave the partisans of Harrison's presidential campaign their rallying cry, "Tippecanoe and Tyler, too." He urged President Madison to carry war to the Indians and free the settlers of Ohio from this danger. Then came the War of 1812. Harrison was placed in command of the army. The outlook was serious. The British cohtroUed Detroit, Mackinaw and Chicago. Slowly Harrison began to clear northwestern Ohio of both British and Indians. Twice he withstood a British siege at Fort Meigs, opposite Maumee. After Perry's victory on Lake Erie, he invaded Canada and by the British-Indian defeat on the Thames River brought peace for all time to Ohio. In 1814-13, he presided over Indian councils that sealed the peace. He was elected to Congress, to the Ohio Senate, to the United States Senate, and appointed Minister to Colombia. In 1840 he was elected President, and died a month after his inauguration. A stately monument marks the home and burial place of this great Ohioan at North Bend, Just west of Cincinnati. Ujeti nacisf Oborožitev letal 'i- - " Grški kraj Poročila nacijskega tiska "Pester Lloyd", 25. maja: "V ^arajevu in v drugih krajih juž-CitF® Bosne in Hercegovine je po-I ®ljnik italijanskih čet, general Roatta izdal v italijan-ihfnemščini in srbohrvaščini yj sledeči razglas: "Pod zaščito 23 ^3-govitih zavezniških čet, je zn *iai'od iz krajev Vlasenice, n, I . ^^brenice in Rogatice in gora oP od Sarajeva osvobojen iz-uporniškega jarma. Upor-^ l^iki! Vi, ki ste sedaj brez vsa-ef v gorah! Odvrzite o- g °zje! Vdajte se četam osišča! ils .^^^^valci teh krajev!"Ne pod-rel upornikov! Podpirajte ® osišča, ki so vam prinesle dali v Zagrebu za prejemanje hrane, se računa, da ima Zagreb sedaj 250,000 prebivalcev. List pravi, da bi bilo treba tem dodati tudi vojaške oddelke, in da bi potem sodeč Zagreb imel 300,000 prebivalcev. To bi pomenilo, da je v Zagrebu 50,000 oborožencev." "Pester Lloyd", 25. maja: — "Pri blagoslovitvi križa v državni gimnaziji v Novem Sadu je govornik povdaril, da je Križ Sv. Štefana tisoč let branil Madžarsko in da jo bo branil tudi v bodočnosti." bivši ministrski predsednik; R. Henry Torres, bivši francoski narodni poslanik; prof. Rusten Vambery; g. Sofokles Venize-los, vojni ataše Grčije. Na sliki je Peter Krug, nacij-ski letalec, ki je pobegnil iz nekega zavezniškega taborišča, pa so ga zopet ujeli ter prepeljali v Detroit, kjer bo moral pričati proti Maxu Stephanu, lastniku restavracije, ki je pomagal Kru-gu pobegniti. ) ^pravico!" ^ ^Poihba: General Mario Roa-j. J® Vodil italijanske čete v ci- oSBk? v Španiji. — špan- g , . ljudstvu je tudi prinesel je( pravico? 25. maja: "Ob ^ p obletnici podpisa osiščne- ^ ^ pakta "Novo Vreme" pou- if dejstvo, da plutokracija, ii b 'ostala proti silam osišča in more nikdar J te Osiščni pakt je prvi ■ g novega reda. Dokazal je v ^ivljensko silo, ter je do- J 'Z vseh bojev izšel kot zma- P Med tem časom se je ^ trojni pakt in tako po- lu ' [.g Soliden temelj, okrog kate- it r,- ^ zgrinjajo vse sile nove-r 1' 5a reda." kol ' \ 't >»« ~ maja; rHo beo Evropa v verigah se upira ... lovai Wiener Tagblatt", 25. zvezi z reorganizaci-S^&jske univerze so ime-nov rektor, novi dekani —h _________________ veliko število komuni ni se je z univerze od- število ilpvih profesor- prostozidarskih ele-ui/ )rnf k8,jti vsi uradniki in ^ i bili imenovani io ""'"g« stro- )a ( •_ fifziro!?'"' "oyj". 25- maja: "z artbuni. doctors proscribe t)^^faitoiit-actlng medicines known for symptomatic relief—-medicines like lhos(> In Detl-nns Tablets. Try yourself, at first eign of distress. They neutrallw add. relief# fas, 4nU urine comfort yery quickly—yet are not # axKtlvet Only 2Rc. «t drug utorw. If your ttry first tilal doefn't prov« Bell-ans better, return bottle to us and get double your money buck. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca johit Oblaka 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 NEW I "BACTERIOSTATIC" FEMININE HYGIENE now finding great favor among women... Many doctors recommend regular use of douches as a precautionary meas-|ure for women who want to be clean, dainty—for women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harmful to delicate tissues. But not Lydla E. Plnkham's Sanative Wash! Plnkham's Sanative Wash Is gaining great favor among women because it's NOT a hamiful germicide. Instead — It's a mighty effective "bacteriostatic" (the modem trend). It hot only dlscpur-»ges bacterls^l growth and infection but thoroughly cleanses and deodorizes. Very sgbthlng — relieves minor Irritations and discharge and has a tonic effect on delicate membranes. Inexpensive! Get your bottle of Lydl^ Plnkham's Sanative Wash today. All druggists. Naznanilo Naznanjamo, da vas od sedaj naprej lahko zavarujemo proti bombnim napadom. Cene so nizke. Prosimo, da se oglasite v našemu uradu. Odprto zvečer. HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Old Glory Waves Out New Challenge on Bonds \ a This new 24-.she('t poster, drawn for the Defense Savings Stuff by Paul Paulson, of Harrington, Park, N. J.) is the tirat of 35,000 erected by the outdoor advertising industry to aid in the sale of Defense Savings Bonds throughout the country. Paulson is a native of South Dakota and has been aasociated with Outdooi Advertising Incorporated for several year#. In 1940 he wo« an awatd (a # jgwDster cohteat sponsored By tht Conimittte to Defend America br aidinK the AUie* ( STRAN 4. E N A K OPRAVNOST 1. julija, 1 VISARSKA ■ POLENA ' Spisal Narte Velikonja "Da, da!" je hitel Matijec ter strmel predse. Sam ni vedel, zakaj ga neprijetno greje hlapče-va hvala. In povrh tega je oni segel na gospodarjevem mestu ter prekladal roko tehtno in od-važno pri vsaki besedi kakor gospodar. "Njemu je posestvo živelo," je nadaljeval Tine, "Kar pogovarjal se je z njim. In sva orala. 'Dajva, da bo njiva laže dihala.' Da, da bo dihala, je dejal. 'Namaživa jo, gnoj j6 kakor salo,' je dejal. Pa saj tudi po-'septvo ni, da bi ga zavrgel. Takšno posestvo." "To je res lepo, to je res lepo!" je potrdil Matijec, pa mu je glas komaj šel iz grla. Iz misli ni mogel otresti besed in mežikanja strica Matevža. Nerodno vroče mu je prihajalo. "Leto dni je komaj po njegovi smrti, pa že segaš ti, brat, po vdovi," se je nazadnje zasačil. "In, jaz, ki mu nisem niti sen-caT' "Ponavljam, koliko si se pri njem naučil. Ko sem prišel, sem komaj znal zapreči." "Saj si jih imel pri stricu Kosmaču dva para" — je pripomnil Matijec. "Kaj bi pretiraval!" "Imel dva para, res!" je potrdil Tine. "Toda med imeti in imeti je razlika. In France me je šele naučil, France, ki je izučil Prama: 'Vidiš, tako primi konja, pa ti je kot jagnje. Trileten otrok ga obrne, samo zlepa moraš.'" "Tebi pa le nagaja včasi!" je zopet pristavil Matijec, kakor da hiti skriti svoje misli. "Nagaja! Seveda, ali ne pravim: 'kakor otrok'? France ga je razvadil in po gospodarju mu je dolgčas." "Toda ti ne ravnaš 2 njim zmerom lepo." "Kakor z otrokom, ali nisem rekel, če vidiš, da postaja muhast, moraš udariti, če ti srce poči," je jezno sunil Tine v skledo. "Ali kdaj udarim brez potrebe? Gospodinja naj pove, če kdaj brez potrebe. Jaz vem svoje in zrtam po svoje; če pa kaj ni prav, naj mi reče gospodinja!" se je grel. "Da, gospodinja !" je poudaril z očividnim užitkom. "Kaj se lovi beseda tako okoli; naravnost v obraz naj se mi pove!" "Ni mislil nič hudega, Tine. Ali boš za vsako besedo rastel ?" je mirila Franca. "Jaz ne maram, da bi kdo kaj mislil o meni. če kaj misli, naj pove kar v obraz." "No, ali nisem?" je odločno dejal Matijec. "Spet očitaš 1 Jaz ne maram teh očitanj!" je vrgel žlico po mizi. "če imate kaj, gospodinja je tu, ona naj pove. Če sem pa komu v napotje, naj pove. Sv. Jurij je blizu in prebral si bom. Toda če imate kaj, naj pove gospodinja. Z njo sem se pogodil in ne z Matijcem." "Rekel sem, da nisem ničesar rekel," je poudaril Matijec, ki ga je beseda o napotju ostro dirnila. "Kako očita! če pa misli Tine na Franco?" mu že vzrojilo v možganih. Tako ga je iznenadila ta misel, da se mu je zameglilo pred očmi, "Nalašč mož zanjo," je gorelo v njem v vedno ostrejši zavesti. "Postaven, odločen, hiter, preudaren. Gospodar! Vročekrven in neustrašen! Gospodar!" Kakor skozi meglo je zrl vanj in pogled je iskal za Franco. Tine! če je hotel, je delal za dva in v tepežu udaril k golo pestjo, da se je nasprotnik se-seclel kot prazna vreča. "In zdaj že sedi na gospodarjevem mestu. In se ne bo umeknil nikamor. In zasleduje mene!" "čemu se torej ženeš, če ti nisem jaz ničesar rekla. Takrat odpoveduj!" je dejala Franca ter pospravljala žlice. "Ali so to besede za fanta? V napotje? Komu v napotje? Če bi bil v napotje, bi te ne držali pri hiši!" je še nejevoljno pristavila, ne vedoč, kam merijo te besede. "In navsezadnje: Matijec je moj svak, gospodarjev brat! Pravico ima, da kaj reče, V tej hiši je rojen in je gospodarjev brat." Matijec je z gorko hvalež-kakor otrok zrl v Franco. Oči so se mu skalile od ginjenosti in skrivaj si je obrisal nos. "Da, da, saj sem res gospodarjev brat!" si je toplo prigovarjal. "In Tinetiv nisem rekel žal besedice," je pristavil na glas. Tine je ob odločnih besedah mlade gospodinje onemel za hip, sprevidel je, da se je zaletel. "Da tako drži s hišo, ženska neumna! Ali ni samasvoja? Kaj si obeša še ljudi, ki je ne brigajo. Da se ne itiore znajti, da bi sama mislila! Pa se tako vleče za Matij ca! Kdo bi si bil mislil!" Zasmejal se je na vse grlo, kakor da je šlo za nedolžno šalo: , "Da sem sd tako motil. Spopadli smo se radi obrane kosti! Kaj kosti! Sploh ni bila kost. Trhel ogorek. In celo z Matijcem! Reci, Matijec, ali sva se že kdaj sporekla? Nikoli. To bi bil moral res sam pomisliti. Mene pa je stvar pogrela. Vidim, brez potrebe. Včasi se človek pomoti. Prvi hip sem mislil,, da sem se res zameril in da iščete prilike, da mi odpoveste. Obletnica je" — sredi stavka se mu je zaletela beseda — "no, da, obletnica je, res prilika, sem si mislil. Tudi nisem, da bi meni kdo moral pomahati z omelom, preden bi razumel. In navsezadnje sem res mislil, da je Matijec prevzel gospodarjev posel," je pristavil z zbadljivim nasmehom ter ostro zapičil pogled v Mati j ca. "Tine, hm!" -t- je pogrknil Matijec ves v zadregi in neznana vročina mu je preletela telo, "Kako si drzneš!" "Nič bi ne bilo hudega, če bi mi Matijec res pomagal, vsaj pri večjih stvareh pomagal!" je skušala mirno zavrniti besedo Franca, "Jaz res vsega ne'zmo-rem!" "Vsi ti pomagamo!" je dejal sočutno Matijec. "Vsi vidimo, da imaš preveč na ramah. Vse leto ti že pomagamo. Ali ne delamo vsi? Toda kdo bi gospodinjo—" "In drva imamo še v gozdu in prašičke še neprodane v hlevu; kako je s kravo, se nihče ne briga; za vse skrbim sama. Nihče ne vidi dela, če mu ga ne pokažem s prstom!" je segla Franca 'v besedo, "Kaj bi bilo s hišo in živino, če bi jaz obolela? Vse bi obstalo!" se je razvnemala. "Klančarka leži, toda on sam previja otroka, krmi svinjo in pomiva posodo." "Tebi se ni treba bati take bolezni," se je zagnal Matijec v naglici, da bi jo pomiril. "Klančarka je bolna po otroku. Otroč-nica tako nenadno zboli, ti pa si j zdrava, da se ti vidi na licu, Am-ipak, če se boš tako gnala, boš I res obolela!" i Franca je ob teh besedah pre-j bledela kakor zid. Da se ne bi iz-dala, je pogledala v stran ter ■ iskala brisačo. Za hip jo je, j zgrabila žalost, da bi bila skoraj i omahnila na kup posode pred seboj. "Da, da, zdravje!" je pomislila. "Klančarki previja mož otroka in krmi živino. Ona leži na postelji, sliši njegove korake v hiši, otroški jok in ni sama!" Toda samo za kratek hip jo je obšla bridkost., Otresla je žalostno misel ter ukazovala z rezkim glasom: "Kaj zapravljamo čas! Tine naj zapreže sani in gre po drva. Ti, Matijec, pa ženi kravo k juncu, da ne preteče čas!" Možakarja sta molče odšla, Franca je ostala sama v kuhinji. Njen pogled je šel zamišljen v daljavo. In ko je pospravila, je sklonila glavo od žalosti, ki ji je parala dušo; od osame-losti, bridkosti in tesnobe v srcu je grizla nohte ^la roki. Imela je občutek, da je živa zaprta v grobnici, obsojena v nevidno ječi, v nevidno trpljenje. Strmela je brez jasne misli predse, v prsih so jo pekle vroče solze, toda na lice, v oči ni bilo solze, ki bi raztopila topo,bolečino v njeni duši. čudno mrtvo je bilo vse v njeni duši. Zunaj pa je svetilo solnce nad mr^lo bleščečo se pokrajino in na uho Ji je udarjalo zvonč-kljanje pred hišo. Tine je v diru zapodil sani rnimo okna. Franca se je ozrla za njim. "Kako Pram divja." 3. Tine je podil sani po zasneženem kolovozu. "Da udarimo? Da, udarimo!" je dejal ter švrknil po konjih. "Prokleti Pram, kako ta žival pogleda! Da udarim? Moji niso. Matijec pa se že slini okoli njih gospodinje. In kako! Pa bi se bil sam kmalu zarekel. Danes je obletnica. Prav! Kaj pa je, če je obletnica? Da, kaj pa je?" je stisnil skozi zobe. "Kdo more kaj dokazati? Blaž? čemu se ga bojim ? Sam pravi, da me ne ovadi. čudno, in če me ovadi, se zgovorirrt na njegove prikazni, če bi se sploh mogel! Izdal bi se, ko bi padlo želez je na roke. Da morem biti tak strahopetec. Obletnica je. Vse leto že ta strah. In mene mrvi kakor voda kepo zemlje na cesti. In ena sa- ► . Ali imate kaj STAREGA KAVČUKA? Če imate stare gumijaste pete, galoŠe, pnevmatike ali sploh kak kos kavčuka, oddajte ga še danes na katerikoli gasolinski postaji. Vlada prosi slehernega, da v tem oziru pomaga. Storite tudi VI vašo dolžnost! AMERIKA MORA ZMAGATI V TEJ VOJNI! >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ma ostra beseda, pa se spršim v prah." Kolovoz je zavil mimo znamenja ob poti in nad znamenjem je bila strma goljava na pobočju. . "Kako se zmerom zdrzne Pram ob tem znamenju!" mu je šlo skozi možgane. "Ne bo te ne!" je udaril jezno po živali ter ždrčal mimo. Za znamenjem je zapazil sled ročnih sani. "In mene tudi še zmerom prime na tem kraju. Zmerom. In zmerom huje. Da naj se sam ovadim! Ali sem sam kriv? če me je izzval! Takšen sem! In zdaj je leto dni od tega in mene ta reč mrvi. In me bo grizla, dokler se sam ne izdam. Da bi ne bilo še tako zgodaj! Jaz ne morem živ v grob!" Solnce je sijalo z jasnim bleskom na novo zapadli sneg, ki se je še držal kot volnenč ogrinjalo vej in vi-hov. Konja sta mlela v celo, kakor da gresta po kupu bele moke, in izpod kopit in sani je pršelo tisoč svet-likajočih se iglic. Zdaj se je s šumom otreslo s pripognjene veje belo ogrinjalo ter se sesulo na tla, zdaj se je pokadilo ob saneh, ko se je veja zadela konj. "Jaz ne morem živ v grob!" Ta misel mu je vrtala v možgane kakor črv in kakor odmev ji je odgovarjala druga, ki mu je kot pijavka sedela ob srcu: "Danes je obletnica!" je zamišljeno dejal sam pri sebi. "Danes je obletnica!" Tine se je zdrznil, da so mu padli vajeti iz rok. Ko da je spregovorila njegova misel. Ozrl se je. Nad njim je na stezi stal Blaž, držeč za sani suhega dračja v zametu. Kakor duh se je zdel med grmovjem in glas se mu je čudno tresel. "Obletnica!" je ponovil. "Ti in tvoja obletnica!" se je zavedel Tine. "Čemu se mi nastavljaš na pot ter me zalezuješ! Kaj hočeš, povej!" In na sencih so mu nabrekle žile od jeze in razburjenja, ko je z .vso silo ustavil konje. "Vedel sem, da prideš danes sem. Kako bi ne? Vsakdo pride ,kjer je njegov greh!" "Franca me je poslala! Kaj meni mar ti ih tvoja obletnica!" je navidez malomarno naglo dejal Tine. "Ne tako, Tine, ne tako!" je prosil Blaž, kakor da gre njemu za življenje. "Jaz bi rad videl, da rešiš svojo dušo pred Bogom." "Zase skrbi, berač neumni! Za svojo dušo skrbi, pusti ti mene pri miru! Če potrebuješ denarja, na, vzemi—"mu je. pomolil pest drobiža in oči so se mu zabliskale kakor preganjani ujedi. Strah je ždel za njihovo narejeno bojevitostjo. Daljna groza pred beračevo pretnjo. "Če me misliš ovaditi, ovadi! In rekli bodo, da imaš prikazni. Saj imaš prikazni!" se je nazadnje prisiljeno zasmejal. Blaž je dvignil tresočo se d'es-nico kakor k prisegi. "Bog vse ve! Prav imaš, tudi za mojo dušo me skrbi, toda za tvoj dar mi ni. Do smrti bom že ■živel!" "In jaz tudi!" je dejal Tine. "Jaz tudi!" "Toda k^ko? Tine, kako?" "Kako? Kaj tebe skrbi, kako? Ali je kdo do zdaj skrbel, kako živim.;? Morda oče? Morda mati? Sam, zmerom sam. In bom skrbel tudi naprej." Čudno proseče je zvenel njegov glas. "Vsak Človek ima koga, ki zanj skrbi. In zate se bojim faz!" Tine je za hip začudeno zrl starca, ki je ves beden stal sredi snega. "Kaj pravzaprav hočeš, Blaž, od mene?" "Obletnica je, Tine!" je svinčeno odgovoril in .lice mu je spreletela neznana bolest. "Da, obletnica! Franca se bo zdaj možila. In jaz jo zasnubim!" se je zasmejal fant ter zamahnil z roko, kakor da odganja neprijeten spomin. "Ti, ti jo zasnubiš?" je ostr-mel Blaž, kakor da je udarilo vanj. "Zasnubiš? Fant, ne novega greha! Ne preobkladaj duše, da ne omaga. Saj nisi slab; radi tvoje nagle jeze te je prvič ujel hudič v zanko, drugič mu pa si- lis sam v past. Ker nimaš sti v sebi. Prvi greh ti bo odpustil, če se skesaš, za d ga ne boš našel ne prilike! sanje ne odpuščenja. Naj povem jaz, ker nimaš mi da bi ti povedala." Bolno so zvenele te besed seče in boječe. (Dalje prihodnjič) FCffi^ICTO BU UNITEKI STATCf Oglašajte v Enakopravnosti AND STAMPS INVEST IN VICTORYl|o Our boys can take the \V» 0\ el( the enemy, if we back them up ships and tanks and gunsl that takes money! Help your Government to poj tools of war into the hands oi soldiers by purchasing War '• ings Bonds and Stamps. Aw member . . . just one Bond ' lick the Axis any more than one gun! It takes millions of A) . leans buying War Savings and Stamps every pay day I Bonds cost $18.75 and up and they pay you back one-t^ more in only 10 years 1 Stamps 10(«, 250, and up . . . soon < the price of a Bond if bought r )q] larly. Help our boys on the fi fronts wherever they may be War Savings Bonds as an in< ment for yourself and your coui la ki I jih k( K THE MAY COMPANY Razprodaja blaga 1942 poletno Cotton in Rayon blago Rayon in Cotton blago Posebne kvalitete — Običajno 49c do 69c jarda 59c Wash. Rayon French Crepe____39c jarda 49c.Sanforized Cotton Denims.. . .39c jarda 49c Printed Cotton Crash.........39c jarda 49c Fine Cotton Dimities..........39c jarda 59c Gaily Printed Piques..........39c jarda 69c Novelty Sports Rayons____...39c jarda 59c Lovely Printed Seersuckers____39c jarda 49c Printed. Crisp Organdies......39c jarda 49c Tested Rayon Taffeta........39c jarda Hladno Rayon in Cotton blago Se lahko pere. — Običajno 59c do 79c jarda 69c Superfine Printed Pique.......49c jarda 69c Powder Puff Print Muslin......49c jarda 69c Printed Shandu Broadcloth... :49c jarda 59c Sanfor. Fashion Girl Muslin____49c jarda 69c Gabardine-type Spun Rayon. .49c jarda 79c White Rayon Piques___________49c jarda 69c Permanent-Finished Chintz____49c jarda 69c Printed Sheer Seersucker.....49c jarda 69c Anderson's Import. Gingham..49c jarda Pisano in eno barvno Rayon in Cotton blago Običajno 79c do $1 jarda 79c Adoria Rayon Prints..........59c jarda 79c Super Wongo Rayon Prints____59c jarda 89c Sharkspun Rayon Faille.......59c jarda 1.00 Everfast Waffle Print.........59c jarda 79c Celanese Rayon Taffeta.....59c jarda 89c Yippi Sports Spun Rayon......59c jarda 79c White Rayon Sharkskin........59c jarda 79c Lovely Lady Print Voile.......59c jarda 79c Fun-N-Frolic Seersucker.______59c jarda Novo poletno Rayon in Cotton blago, običajno $ 1 do $ 1 39 jd. 1.00 Everfast Print Erin Rayon .... V9c jarda 1.00 MalHnson's Rayon Prints.....79c jarda 1.39 Sports Print Rayons.......79c jarda 1.25 Check Rayon-Alpaca ....... 79c jarda 1.00 Print Bemberg Rayon Sheer . . . 79c jarda 1.25 Palmbreeze Rayon Prints .... 79c jarda 1.39 Print Rayon Crepe........79c jarda 1.39 Polka-Dot Rayon-Crepe.....79c jarda THE MAY COMPANY. . . BLAGO .. . ČETRTO NADSTROPJE mm flcCall i6S3 m /fcCo// 48//