52. štev. Poitnina pi«č.n. > gotorini. v Ljubljani, četrtek 31. decembra 1925. poMm«™ uo pm. Leto V.
i
1
i
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, .Narodni dom* ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ===*
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi
    11 sar: a-ssisaa na razpolago. sbosebsbbsszs
Pot k resnici.
Množice delovnega ljudstva se danes ne zadovoljujejo več s puhlicami in z razburljivimi gestami' govornikov, ampak hočejo slišati stvarno in z dokazi podkrepljeno besedo. Nihče ne naseda več demagogiji, ampak vse ima odprte oči k resnici, ki mora biti podana takšna kakor je, brez retoričnega lepotičenja, zavijanja ali prikrivanja.
Naj si še tako želimo ureditve političnih, kulturnih, socijalnih in gospodarskih razmer, ne bomo tega nikdar dosegli, če ne bodo ljudske množice, ki so subjekt javnega življenja, na taki stopnji, da bodo zmožne misliti z lastno glavo in zmožne aktivno posegati v razrešitev vseh problemov današnje družbe. Ako se je v tem pogledu sedaj preokrenilo na boljše, smo tega lahko odkritosrčno veseli, ker smo se izdatno približali konsolidaciji razmer v naši državi.
Sedaj je potrebno, da samo gradi-, mo naprej na novem miselnem pre-okretu ljudskih množic.
Prvo je, da izpodbijemo zadnje ostanke o materijalističnem naziranju življenja. Popolnoma pogrešena je marksistična trditev, da je izključno le ekonomski materijalizem gonilna sila družabnega razvoja človeštva in da so ideali le refleksi gospodarskih dogodkov. Za nas so lahko materijelne dobrine le predhodni cilj za dosego pravih potreb, ki vsebujejo nacijonalne, državljanske, rodbinske, psihologične in estetične nagibe.
Materijalistično naziranje o družbi nas stavlja v eno vrsto s kapitalisti, s samo to razliko, da so kapitalisti že dosegli svoj cilj, dočim ga mi še nismo. Mi pa nočemo ne kapitalistične, ne proletarske zrnaterijalizirane družbe, ampak družbo novega boljšega človeka, kjer bo prevladovala kulturna srca ne-
sebična ljubezen do svojega bližnjega, temelječa na brezpogojni pravičnosti v vseh uredbah družbe.
Tej naši prvi idejno-vzgojni nalogi se pridružuje druga prav tako važna organizatorna naloga, da gojimo interesno solidarnost vseh onih delovnih slojev, ki niso zadovoljni z današnjo uredbo družbe in vsled svojega krivično podrejenega položaja upravičeno zahtevajo zboljšanja razmer. Cilj interesni solidarnosti pa ni marksistično razredno sovraštvo. Do skrajnih konsekvenc izpeljano razredno sovraštvo pomeni državljansko vojno, dočim je naše stremljenje po interesni solidarnosti le obrambno sredstvo proti onim maloštevilnim kapitalističnim priviligi-rancem, ki si laste danes vso moč v družbi izključno le v svojo sebično korist. Prepričani smo, da bomo s svojo organizacijo interesne solidarnosti pridobili brez državljanske vojne in brez nepomirljivega hujskanja razreda proti razredu vse one dobrine, ki so dosegljive za delovno ljudstvo. Naše moralno in s tem zmagujoče oporišče temelji v zvišenosti idej in v brezmejni ljubezni do svojega naroda, katerega najvažnejši del je delovno ljudstvo.
In še enega se zavedajmo: boljšo bodočnost si bomo sami izkovali!
Gesla: Rim, Moskva in Amsterdam za nas ne veljajo. Kultumo-reakcijo-narna, krvavo-teroristična in nemška intemacijonalna središča ne smejo vplivati na miselnost našega naroda, še manj pa, da bi soodločevala pri ureditvi naše nacijonalne države.
Za nas veljajo gesla: Ljubljana— Zagreb—Beograd in Praga. Tu je naša sila in naš spas in tu naše zavezništvo.
Na delo v novem letu!
Ivan Tavčar.
Slovenskim politikom.
Zopet se poslavlja leto v morje večnosti. Človek nehote pomisli nazaj in si v duhu pregleda, kaj mu je leto prineslo dobrega, kaj hudega. Umni gospodar premotri svoj gospodarski uspeh, primerja izdatke z dohodki, išče vzroke izgube ali dobička in si ustvarja smernice za bodoče leto. Kakor posameznik, delajo družbe, skupine, stranke in narodi.
Tudi slovenski narod pregleduje svoj položaj. Tudi on dela na tihem bilanco in računa, koliko mu je poslavljajoče se leto prineslo dobrega, koliko slabega. In njegova bilanca ne kaže baš razveseljiv zaključek. V svojih računih vidi, da je izgubil v tem letu v skupni hiši treh bratov ves svoj ugled in vpliv, vidi, da je bil s prezirom odrinjen od skupne družinske mize v kot, kjer je cepetal, vpil in kričal na storjeno mu krivico, a brata pri mizi ga nista poslušala, ga nista uslišala; vidi celo, da rou je zapretila nevarnost, da izgubi celo pridobitve prejšnjih let, kakor svojo univerzo, poštno ravnateljstvo, čekovni zavod, okrožni urad za zavarovanje delavcev, denar mladoletnikov •n sodnih varovancev itd. Gospodarska ilanca zopet kaže, da je slovenski na-rou to leto z davki v toliki meri obremenjen kakor noben drug, v meri ki že presega njegovo plačilno zmožnost Taka je letos bilanca slovenskega naroda v političnem, gospodarskem, kul-b^rnem in socijalnetn oziru.
**» razmotrivajoč to žalostno sliko mora se slovenski narod vprašati: Zakaj tako? v čem tiči krivda?
vsak uspeh — dober kakor slab — je odvisen od dela. Tudi položaj, v katerem se nahaja danes naš narod ob koncu sedmega ieta Ujedinjenja, je nspeh dela njegovih voditeljev in zamikov Da je njegov položaj danes vsestransko slab, je to dokaz, da je bilo tudi delovanje onih, katerim je narod zaupal varstvo in upravljanje svojih koristi in pravic — slabo — ne. uspešno. To je dejstvo, to je res!
Taktika, katere so se v sedemletni dobi posluževali naši politiki in poslan-da očuvajo in 'izvojujejo narodove koristi, j© bila v danem položaju pogrešena. Pogrešena zato, ker se naši politiki niso zavedali; 1, dejanskega razmerja našega naroda s Hrvati in Srbi, 2. dejstva, da stoji in mora stati korist naroda nad koristjo stranke in posameznika.
Ko so se proti koncu svetovne vojne začele v motnih obrisih kazati nove državne meje, je marsikateri slovenski rodoljub, ki je motril razvoj političnih dogodkov od strani, izrazil bojazen, da bodo važni politični dogodki našli slovenski narod nepripravljen m da slovenski narod v usodnem trenutku ne bo imel velikih mož, ki bi znali nastali politični položaj zanj izkoristiti. Ta bojazen se je le pretočno uresničila. Izvedlo se je sicer ujedinjenje slovenskega naroda, upostavil se je temelj za skupno žitje treh bratov: Srbov kot najmočnejšega, Hrvatov kot slabejšega in Slovencev kot najšibkejšega izmed vseh treh. Toda slovenski1 narod ni imel mož, ki bi znali z ujedinjenjem pridobljene pravice in dobrine očuvati in jih sporazumno z ostalima bratoma večati.
2e okoliščina sama, da je slovenski narod med Hrvati in Srbi najmanjši in najslabotnejši, je zahtevala, da moremo, če hočemo v skupni hiši imeti in obdržati svoj delež neokrnjen, doseči to le s taktičnim diplomatskim potom. Ta okoliščina je slovenskemu narodu velevala, da takoj od začetka zbere vse svoje najboljše politične delavce v eni enotni fronti in da odpošlje k soupravljanju nove skupne države svoje najsposobnejše može, ki bi znali z duševno vrlino, duševno silo in značaj-nostjo nadomestiti to, kar jim primanjkuje po številu.
Zgodilo pa se je ravno nasprotno, Takoj pri prvem nastopu so voditelji našega naroda pokazali, da njegovega položaja v novih razmerah ne razumejo, ali ga pa iz osebnih ozirov razumeti niso hoteli; kajti dopustili so, da, celo povzročili so, da se za »Narodno veče« niso izbrali možje največje zmožnosti in sposobnosti, ne osebe, ki so kot bojevniki za narodove skupne koristi že doprinesli dokaz nesebične požrtvovalnosti, marveč izvolile so se osebe srednje kakovosti, neizkušeni politični novinci, ki so si morda pač pridobili precej, ali pa tudi samo nekaj, morda tudi prav nič zaslug v delovanju posameznih političnih strank. In ta usodna napaka v izbiranju >n postavljanju nekvalificiranih ljudskih zastopnikov po osebnih simpatijah se je ponavljala od volitev do volitev vso dolgo dobo sedmih let .
Naravno je, da so tako izvoljeni poslanci tudi v Beogradu izkoriščajoč
svoj položaj, zastopali v prvi vrsti načelo strankinih in osebnih koristi, pozabljajoč pri tem popolnoma na skupne koristi naroda. Oni pa, kateri so imeli še voljo, delati drugače, delati v korist naroda, pa tega radi strankine discipline niso smeli.
Zle posledice te napačne taktike niso izostale. V ljudstvu je začelo gine-vati zaupanje, vera in spoštovanje do voditeljev in — napačno tudi do države, ljudskih mas se je oprijela splošna nezadovoljnost, politične stranke so se začele krhati, nastale so nove skupine, nastopili novi učitelji, razvnel se je z vso ljutostjo medsebojni’ osebni boj, ki je zahteval vso pažnjo, porabil večino energije, ki pa je tudi potisnil v ozadje delazmožne in delavoljne, poštene in nesebične starejše politične delavce. Tako je polagoma prišla slovenska politika več ali manj popolnoma v roke hujskačev, ki so videli glavno nalogo političnega delovanja v tem, da skušajo uničiti političnega nasprotnika — rojaka. V dosego teh osebnih namenov so se posluževali najbolj zavrženih sredstev, posluževali najostud-nejših klevet, sramotne zahrbtnosti in podlih osebnih žaljenj. V svoji kratkovidnosti pa niso pomislili, da s takim postopanjem ne škodujejo morda samo svojemu političnemu nasprotniku, marveč da škodujejo s tem tudi sebi in celemu slovenskemu narodu, ker so s tem postopanjem izgubljali na ugledu in veljavi' i sami i ves slovenski narod, katerega cvet naj bi oni bili.
In zdaj ob končujočem se letu nastane vprašanje: Naj li gre naša slovenska politika v dozdajni smeri naprej tudi v novem letu? — Ne, tega slovenski narod in razsodna slovenska javnost dopustiti ne moreta — ne smeta! Pod sedanjimi žalostnimi razmerami ječita delavec in podjetnik, mehčan in kmet, trgovec in industrijec. Slovenski narod je žrtvoval dovolj, on zahteva od svojih poslancev pozitivnega dela, zahteva pozitivnih uspehov in zahteva svoje vpoštevanje od strani Hrvatov in Srbov.
Da pa se to doseže je predvsem treba, da se slovenski narod v sebi pomiri in združi, je treba, da se zopet dvigneta njegov ugled in veljava na zunaj. Zato predlagam:
1. Da naši politiki brez izjeme za-puste dosedanjo taktiko strankarskega separatizma in strujarstva ter se v varovanju narodovega ugleda in njegovih pravic ter v izposlovanju njegovih koristi in njegove enakopravnosti združijo na enotno, skupno taktiko. V ta namen naj se izvoli »Narodni svet*, v katerega odpošlje vsaka stranka po enako število svojih zastopnikov in sicer najboljše svoje može; poleg tega naj se pritegnejo v Narodni svet prvaki — veščaki na gospodarskih, kulturnih in socijalnih poljih, ne oziraje se na njihovo politično opredeljenost. Narodni svet naj rešuje vse zadeve, ti-čoče se celega naroda ter naj velja na zunaj kot njega predstavitelj.
2. Da likvidira napredni živelj svojo razcepljenost in medsebojne spore, ki obstoje v bistvu le v užaljeni osebnosti, ter zbere svoje delavne sile v eni skupini, ki bo imela dela in mest dovolj za vse, ki bodo nesebično hoteli delati, in ki bode mogla njegove težnje z uspehom in poudarkom zastopati.
3. Da enako likvidirajo svojo razcepljenost tudi socijalistične stranke in struje ter se zberejo v enotni skupini.
4. Da se odpravi iz političnega življenja morala klevet in zahrbtnosti, ha mesto teh pa naj se uvede morala osebnega spoštovanja, iskrenosti — zlasti pri obveznih razgovorih in dogovorih, ter morala priznanja zaslug in spoštovanja tudi' političnega nasprotnika.
5. Da stopijo z novim letom iz rezerve vsi oni, ki imajo sposobnost in dobro voljo do političnega dela, pa so se dosedaj temu odtegovali, ter da po svojih močeh sodelujejo prt ozdravljenju naše zavožene politike.
Ivan Hiter.
Pozdravljeni I
V nedeljo se zberejo v Ljubljani delegati vseh naših podružnic in organizacij NSSZ, da prisostvujejo pomembnemu zaupniškemu zboru, ki bo razpravljal o važnih delavskih vprašanjih in o volitvah v Delavsko zbornico.
Prihajate v centralo po navodila in po navdušenje za težko delo, ki Vas čaka.
Z Vami pridejo tudi zastopniki vseh onih organizacij, ki stopajo z nami vred v boj na skupni »Neodvisni delavski listi«.
Znjimi si sežete prijateljsko v roke, si obljubite vzajemno Pomoč, preden greste potem na delo za skupno, čim-lepšo zmago.
Vsi, ki pridete v nedeljo na zbor, pozdravljeni!
Pozdravljeni in dobrodošli vsi naši delegati, kakor tudi vsi Vi, ki korakate z nami skupno pot. Vaš prihod naj bo porok, da ste prišli v centralo z namenom, da dobite potrebne instrukcije in da greste potem na delo, na delo, ki mora prinesti »Neodvisni delavski listi« •časten uspeh.
Osrednje vodstvo NSSZ.
Združene Neodvisne strokovne organizacije
sklicujejo za v nedeljo, dne 3. januarja 1926 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti št. 16 v Ljubljani
zaupniški zbor
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva poda Rud. 'Juvan.
2. Strokovno gibanje delavcev in nameščencev. (Poročata dr. Joža Bohinjec in Val. Urbančič.)
3. Volitve v Delavsko zbornico. (Poroča Vladimir Kravos.)
4. Slučajnosti.
Porivamo vse vabljene organizacije, da pošljejo na zbor sigurno svoje zastopnike, da dostojno in stvarno manifestiramo za naš socijalizem proti klerikalizmu in intemacijonaK.
Najvažnejše točke dnevnega reda tvorijo volitve v Delavsko zbornico, katerim mora celokupno naše delavstvo posvetiti vso pažnjo.
Odzovite se torej vabilu in vsi na zbor!
• Za Glavni volilni odbor Neodvisne delavske liste
Rud. Juvan 1. r., dr. Joža Bohinjec \. r., Valentin A. Urbančič 1. r.
M ladinski
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Mariboru priredi dne 2. Januarja 1926 v gostilni »Rotovž«, družabni večer s plesom. Vstopnina S Din. Vabijo se somišljeniki k udeležbi. Odbor.
Bratstvo na Jesenicah le priredilo v nedeljo, dne 20. decembra v svojih društvenih prostorih proslavo 40 letnice Pulpanovega rojstva. Po jedrnatem pozdravnem nagovoru br. J. Smodeja so ugasnile luči in v učinkovitem rdečem obsevu se je prikazala slika Pulpana. Kvartet je zaigral nato ljubko pantomimo, nakar se Je recitirala pesem Mirka Kraglja: »Karlu Pulpanu.« Sledilo je »Slavno«, Igrano po kvartetu, nato je pa nastopil br. Stane Bokal ter podal krasen spo-
minski govor o trnjevi poti proletarskega apostola. Kdor br. Bokala pozna, ve, kako prepričevalne so njegove besede, ker prihajajo iz srca mladega borca. Topot je v posebno zaokroženi celoti opisal Pulpanovo evangeljsko delo in nadčloveško borbo. Po igranju »Bogomilovega slova« je recitiral br. V. Zaveljima »Rudarsko« od Franja Juvana Anuškina. Po deklamaciji Kragljeve »Melanholije«, je kvartet ubrano zaigral Fantazije, Tortajado, Jadransko morje in Za dom, s čimer je bil spored izčrpan. V zabavo je dodal še nekaj lepili komadov.
—	Tako smo proslavili Ime največjega brata dostojno in v zavesti, da nam ostane Pulpan kot najvišji vzor.
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
  . *
Politični pregled.
K politični situaciji. Z rekonstrukcijo vlade politična situacija še ni razčiščena. Radojevičev slučaj povzroči še lahko nove komplikacije. Radikalni klub je razdvojen in se z napetostjo pričakuje prihodnje klu-bove seje. Seveda pa posebno hudega ni pričakovati, ker Pašič še vedno obvlada situacijo. Veliko se govori o volitvah, ki bi naj bile po enih vesteh poleti, po drugih vesteh pa jeseni. Radičevci ne odklanjajo volitev, vendar bi bili zelo radi v volilni vladi, ker mislijo, da obdrže le v tem slučaju svoje pozicije na Hrvatskem. Radikali so tudi za volitve, ker bil se radi rešili vladnega sodelovanja z radičevci, ki so iim z vsakhn dnem bolj neprijetni. Radikali so zaenkrat navezani na radičevce, ker bi radi izglasovali proračun. Kakor hitro bo pa izglasovan proračun, so pa mogoče različne kombinacije. Najbolj verjetno bodo volitve, ker le upanje na sestavo koncentracijske vlade zaenkrat zelo majhno.
Rekonstrukcija vlade. Ministrski predsednik N. Pašič je izvedel na večer pred božičnimi prazniki rekonstrukcijo vlade, In sicer na ta način, da Je izgubil svoj ministrski portfelj inž. Ant. Radojevič in je bil za prometnega ministra Imenovan dosedanji minister poljedelstva in voda Krsta Miletič, na njegovo mesto pa Vasa Jovanovič, narodni poslanec in delegat na zadnjem zasedanju Zveze narodov. Rekonstrukcija se je izvršila nepričakovano. Radikalno »Vreme« poroča, da ni inž. Radojevič izgubit svojega portfelja vsled svoje politike, ampak vsled svoje netaktnosti. Inž. Radojevič je baje na sejah ministrskega sveta ponovno izzval nepotrebne konflikte In navzlic opozorilom N. Pašlča ni hotel opustiti svojih izzivalnih nastopov. Značilno je, da Inž. Radojevič ni podal ostavke in je bil kratko-malo izmenjan na predlog min. predsednika.
Ministrski svet je na svoji seli, dne 28. decembra razpravljal med raznimi resort-niml poročili tudi o tem, kakšno stališče naj zavzame vlada o ukrepih bivšega ministra za promet inž. Radojeviča v pogledu na Brodarski sindikat. Po seli je novi prometni minister Krsta Miletič izjavil, da bo izvršil odločbe svojega prednika.
Ljubljansko vseučilišče ostane neokrnjeno. Pod predsedstvom prosvetnega ministra St. Radiča se Je vršila v Zagrebu konferenca vseučiliških profesorjev, kjer se le razpravljalo o zakonskem načrtu o univerzah. Po časopisnih vesteh obsega novi zakonski načrt določila, iz katerih Izhaja, da ostane ljubljanska univerza v takem obsegu kot je dosedaj. St. Radič se vsled enoduš-nega nastopa slovenske javnosti očlvidno ni upal izvesti svojih načrtov, ki so predvidevali znatno redukcijo ljubljanske univerze.
Na sejah finančnega odbora se razpravlja o proračunskih postavkah posameznih ministrstev. Splošna tendenca pri vseh članih odbora Je — štedenje. Pri vsej dobri volji članov odseka se pa zaenkrat menda ne bo veliko prištedilo, ker ministri kar za ■ povrstjo izjavljajo, da ne morejo zmanjšati svojih proračunskih postavk. Do velikih razburljivih nastopov Je prišlo v finančnem odboru, ko se je razmotrlvalo vprašanje državnih avtomobilov. Preko razburjanja pa ni prišlo In bo menda še v naprej v prometu neštevilno avtomobilov za osebno zabavo nepoklicanih — na državne stroške.
Novi podtajnik v ministrstvu financ fe
bil imenovan v osebi državnega svetnika Andre Petroviča. Imenovanje je vzbudilo v radikalnem klubu precejšnjo nevoljo.
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS-
ARGUS
ARGUS-
Je naš najboljši domaii informacijski zavod.
ima v vseh krajih stnesljive sastep-nlke.
obvelia o vsem, tlMtl o imovinskem stanju denarnih uvodov, trgovske-industrijakih podjetij in privat. oseb. ove informacije so vedno teina, *«-irpne in hitre.
a v Vuka Karadilda ulici 11
s« nahaja
ov telefon je 8—25, njegov brzojavni naslov Argus.
Občinsko gospodarstvo v Ptuju.
Ptuj, 28. decembra.
()b zaključku leta 'podamo tudi mi Ptujčani kratko bilanco svojega dela tekom minulega leta. Račun dela bodi jasen! Pred* vsem moramo takoj grajati mlačnost in brezbrižhost-marsikaterega tovariša, od katerega smo veliko več pričakovali kakor je pa storil. Grajali bomo posamezne še o primernih prilikah!
Koncem 1. 1924 so se vršile občinske volitve. Kot socijalistom nam ni bilo lahko družiti se z ostalimi poJ. strankami. Uvideli smo pa, da z. razdvojenim nastopom zmaga staro nemčurstvo in bi bil marsikateri naš • čkivfek kot mestni uslužbenec brez kruha odpuščen, ker ni.štajercijanec. Ravnali smo se po geslp' hašekstranke,. a a je prva dolžnost vsakega Slovenca varovati predvsem naš nacijonalni interes. Vse 4 slovenske politične stranke so st strnile- v »Gospodarsko-
It ..il-AVijV. '	lir,	m,-
ki se bo kril iz prihrankov leta 1925 in morebitnih iz bodočega leta.
Proračun se deli v naslednje .glavne postavke:
Funkcijska doklada župana Plače uslužbencev
s6cii$inrbIok« — ki''je tudi1'zmagal. Po nekaterih, osebnih spremembah, odstopih itd. sestoji današnji mestni svet tako-le: 8 JDS.
6 NSS, 6 ŠLSt 4 Nemci in 1 socijal. demokrat. Župansko mesto pripada.po sporazumu JDS in podžupansko NSS.
Stališče naše delegacije v mestnem svetu je bilo težko, ker jo, imela predvsem nalogo zastopati socijalne interese. Vendar je v vseh slučajih, z vso energijo in neupogljivo voljo pridobila za širšo plast delovnega naroda marsikatero dobrino; v narodnih zadevah pa je stala na braniku z ostalimi strankami »Gospod.-socijal. bloka«.
V smislu pravil »Bloka« bi moral ta pred vsako plenarno sejo pretresati vse zadeve, ki prihajajo na dnevni red. Do danes še ni bHa sklicana nobena seja. Naš klub se je umislil v situacijo in je uravnal postopanje v obč. svetu po svojih smernicah. Vedno je enotno nastopil, kar ravno ne moremo trditi o ostalih klubih bloka, ker so v. posameznih zadevah bila njih mnenja in glasovanja deljena.
V mestnem svetu smo stavili mnogo predlogov, ki so bili tudi večinoma sprejeti m smo pazili na to, da so se tudi udejstvili.
Grajali smo tržno nadzorstvo,* ki se S danes ne zaveda svoje prave naloge. Zastopali smo odločno mestno delavstvo, po-, sebno ono iz plinarne, ki bi bilo tik pred; zimo izgubilo svoj kruh. Navzlic ukinitvi plinarne so še vsi delavci in nameščenci, ostali v službi, čeravno pri drugih opravilih]
Pospeševali smo higijenske zadeve, po-; pravo vodnjakov, škropljenje ulic ob vročih dneh in izposlovali smo prepoved hitrih voženj skozi mesto, posebno z motocikli.; po drevoredih okrog kolodvora. Zahtevali; smo dalje regulacijo Drave ob mestnem parku, ker povzroča poleti zastoj vode zdravju škodljiv smrad. Ponovno smo stavili svoje predloge komisiji za določevanje cen kruhu in mesu ter tudi dosegli tozadevne uspehe. Dosegli srno tudi, da se jo za bodoče leto znižala cestna doklada na-živila, krompir, jabolka in za klavno živino. Podpirali smo izvedbo elektrifikacije mesta, ter zahtevali, da se je znižal električni tok!
Izdatki:
Din 24.000'--202.000* -
Pokojnine, miloščine, zavarovalnine
. etc. 191.000 -Vzdrževanje mestnih luš	315.200’—
Vzdrževanje mestnega podjetja	64.800'-
Obrestovanje posojil	202.940'—
Popravljanje cest, ulje, trgov etc. 248.000'— Zdravstvo	15.700'—
Dobrodelstvo	91.800'-
Šolstvo, kurjava šol, itd.	198.300'
Znanost, umetnost, prosveta	40.500'—
Obrtna nadalj. in trg. šola,	30.000'—
Vojaštvo	1.500' -
Raznoterosti	44.200'—
Skupaj	1,675.940'-
za cestno razsvetljavo od 6 na 3 Din z
l Kw. Še pod našim županom smo izvedi? popolno renovjranje mostnega gledališča; Sedaj se še inštalira v gledališču ,elektrika in potem — vsaj upamp.,-— bodo diletanti z veseljem pričeli, kulturno delo v prospeh slovenskega Ptuja!
Naša delegacija v mestnem svetu je; podala nebrpj interpelacij, za sprejetje uove in boljše službene pragmatike za mestne uslužbence.. Trdno pričakujemo, da bo nova pragmatika kopčno tekom januarja dokop-čana in tudi sprejeta. V svrho preprečitve - morebitnih krivic, ki jih donaša vsako tako večje delo, smo zahtevali prepis pragmatike, kar bi bilo priporočljivo tudi zp ostale klube, da- bo šlo delo brezhibno od rok.
Dalje deluje naša delegacija v vseh odsekih in pododsekih mestnega sveta. Pomagali smo pri sestavi mestnega proračuna za 1. 1.926 ter zahtevali progresivno obdavčevanje — kar pa žal.^— za enkrat nismo dosegli.
Vse, potrebščine mestne občine znašajo za jeto 1926 ,.	.	.	.	1,675.940'—Din
Kritje po dohodkjh mestnih podjetij, davščin in naklad je proračunjano na
1,631.449'— Din Primanjkljaj 44.49J.'— Din
Dohodki:
Potrebščine se krijejo deloma z doneski splošne mestne uprave in imovine iz podjetij in z naslednjimi davščinami:
200 % občinske doklade na drž. zemljarino, 100 % občinske doklade na drž. najmarino, 200 % občinske doklade na drž. pridobnino pod 1. in II.,
200 % občinske doklade na drž. rentnino,
200 % občinske doklade na krošnjarino,
357 % občinske doklade na drž. trošarino na vino, kar odgovarja 1'25 Din za liter. Davek na pivo od lil 75'— Din.
Davek na žganje od lil 6'r— Din od stopnje. Davek na liker 3'— Din od litra.
Davek na šampanjec 20'— Din od steklenice.
15 % najemninski vinar.
4 % kanalske pristojbine.
2 % vodarina.
30 % davek na hotelska prenočišča.
Pasji davek od psa 50'— Din.
Davek na sadni mošt 25'— Din od hi.
Davek na automobile pod 30 HI1 1000'— Din, nad 30 HP 2000'— Din.
Davek na vozila od enovprežne kočije 250 dinarjev, od dvovprežne 400'— Din. Cestna doklada, ki se pobira na kolodvoru v predvidenem donosu 200.000'— Din.
Užitnlna na meso, in sicer:
od govedi nad 1 letom starosti 20'— Din, od konj nad 1 letom starosti 20'— Din, od "telet in žrebet pod 1, letom
starosti	1°'— Din,
od prašičev	1®' Din,
od drobnice	5’—	Din,
100 kg mesa ali mesnih izdelkov
vseh vrst	20’—	Din.
Razne občinske takse v skupnem
znesku	120.000*—-	Din;
V eni izmed zadnjih obč.	sej je	bila
sprejeta tudi bilanca za leto 1924, katera je izkazala, da se je mestna imovina zvišala v., zadnjih 3, letih za znesek 540.716'84 Din,
V bodočo ima naša delegacija zastaviti vse sile, da se' odpomore stanovanjski bedi s pridobitvijo cenega denarja za zidavo hiš in uvedbo davka na velika stanovanja. Po elektrifikaciji, nujno potrebna je izpopolnitev elektrifikacije mesta, izpeljava lug. prepotrebne kanalizapjje in dobrega vodovoda. V slučaju epidemije bi.se meščanstvo težko branilo razširjenju bolezni brez dobre, čiste vode in čistote potom kanalizacije. ’ludi tlakovanju cest in trgov ter tržnemu nadzorstvu bomo posvetiti mnogo pažnjd,
iz tega kratkega poročila je razvidno, da je naša krajevna organizacija skupno s svojo mestno delegacijo dokaj marljivo na delu, ter ima tudi za bodočnost jasno začrtan dober program dela. V kolikor bo mogoče prihodnje leto doseči dobrih uspe hov, odvlsi predvsem od agilnosti vseli tovarišev, primernega časa in prilik. Vodstvu naše kraj. organizacije lahko z mirno vestjo , izrazimo zaupanje, ter mu kličemo »Vedno naprej!« .Končno poročamo še, da se je ustanovila tekom leta tudi tu »Strokovna zveza«, katere vodstvo je v marljivih rokah. Vsem tovarišem in tovarišicam: »Srečno novo leto in na delo!«
kroj marksizma pri nas, ker ni primeren našim jugoslovensMm razmeram.
Vse sile, ki sem jih prej navedel, ne izključujejo1 tujih vplivov na slovanske narode. Naš interes in bodočnost ne temeljita v podrejenosti napram tujerodnemu proletarijatu, temveč v enakopravnosti in enakovrednosti slovanskega1 delavstva. K skupnim slovanskim interesom pa spada tudi skupna slovanska vzajemnost, slovans:ki socijali-zem, ki naj kaže. pot delavsko-raz rednemu pokretu in stanovskim organizacijam vsega civiliziranega sveta z geslom: 1-n a k o pr a v n i proletarci vseh narodov, z d r n ž i t c s e!
Brez enakopravnosti narodov ij\ njihovega proletarijata ni mednarodnosti, ni socijal iz m a! S temi gesli stopajmo v Novo leto s srčno željo/da, nastopijo tudi slovanskemu proletarijatu lepši dnevi in bodočnost, kakršno je usoda namenila Slovanstvu, ko se njedini tudi politično! Naloga narodnega socijalizma mora tedaj biti, strokovno in politično združevati ves slovanski proletarijat na osnovi m o -rale, etike in n a r o d n o s t i, kakor pojmuje vse to ideologija narodnega socijalizma.
Povojna leta so bila presenečenje, razočaranje in zatiranje delovnega ljudstva. Ohromeli, okosteneli kapitalizem je dozorel; ne pomaga mu nobena injekcija več, četudi se zdravi s takozvanimi socijaluirni čuvstvi. Njemu ne pomaga
nobena amputacija več; vse telo je bolno, .proteze so odpovedale, izživel se je. Sveža moč in ideja delavske vzajemnosti in slovanskega socijalizma mu izpodbijajo majajoča se tla in ni več daleč čas, ko se zgrudi pod udarci, svežih sil enakopravnega proletarijata v preteklost. V tem znamenju in s to vzvišeno idejo začnimo novo, mlado življenje! Naša odporna sila bode večja, zavest jačja. In kolikor več , enakih . lastnosti služi našim idejam, toliko krajša je pot k uresničenju narodnega socijalizma.
V časopisju berem lepe besede o treh slovanskih velesilah, ki nam javljajo nastop Slovanstva. Naša slovanska buržoazija stopa na dan in zida slovansko vzajemnost zopet od zgoraj navzdol. Stara metoda je to; odpove takoj, ko se zakrešejo interesi črne alf zlate internacijonale. Zidajmo na temelju bratstva, slov. solidarnosti, od spodaj navzgor!
Zaenkrat ni merodajna številčna moč brezidejnih strank, merodajna je ideja, ki jo prepovedujemo, in ozna-* njamo. Iz idejnega, znanstveno utemeljenega svetovnega naznanja se vzgoje krepki kadri, okoli katerih naj se zbira proletarijat.
Ideja narodnega socijalizma .ie velika dovolj, da se za njo žrtvujemo do zmage. V tem znamenju naprej!
Ženski vestnik.
Delo naših žen.
To delo ne blesti, a seza globoko v šocijalno življenje in je razpredeno v vse dele naše države. Delimo ga lahko v karitativno-socijalno, prosvetno in feministično.	>
Josip Ambrožič.
Volilcem v Delavsko zbornico.
Reklamacijsko. postopanje za volitve v delavsko zbornico je pričelo dne 26. t. m. Volilni imeniki' so od tega dne naprej razgrnjeni pri ekspoziturah Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in pri bratovskih skladnicah. V Ljubljani so volilni imeniki razgrnjeni v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Volilne imenike vsakdo lahko pregleda ali prepiše.
Volilni imeniki so pregledno sestavljeni po podjetjih in poštah. Imeniki so napisani ločeno za delavce in privatne nameščence.
Reklamacijsko postopanje traja od 26. t. Pl. do 4. januarja 1926.
Popravek se mora zahtevati ustmeno ali1 pismeno pri organih zavarovanja, kjer je imenik razgrnjen. Ko se zahteva popravek, se morajo predložiti dokazi, da ima dotična oseba glasovalno pravico v smislu § 31 teh pra-
vil, ali da je nima. O utemeljenosti1 popravka sklepa krajevni volilni odbor. Sklepi se morajo izdati v teku 48 ur, odkar sc je popravek zahteval, sklep pa se mora pismeno sporočiti osebi, ki je popravek zahtevala. Proti tej rešitvi je dopustna v teku 24 ur po prejemu pritožba na glavni volilni odbor. Odobrene izpremembe se vpišejo takoj v volilni imenik.
Pozivamo vse volilce, da se pre-
pričajo, če so vpisani v imenik in če
niso, naj zahtevajo popravek.
Vsa navodila glede volitev se do-•bijo v strokovnem tajništvu NSSZ, Ljubljana, Narodni dom, pritličje desno, ki je za čas volitev centralna volilna pisarna »Neodvisne delavske liste«. Obračajte se pismeno ali ustmeno na tajništvo.
Glavni volilni odbot Neodvisne delavske liste.
Po drugih
Bodočnost proletarijatu!
Naše domače strankarsko življenje; zastruplja, odkar se Slovenci udejstvujemo, strup, razkrajajoč naš organizem dolgu stoletja. Temp zlu,še pridružuje; še tradicija o veličini srednjeevropske kulture, katero smo pili iz osrčja in pod vplivom' germanizacije. Na severu Dunaj, na jugu Rim, dva mejnika našega obzorja! Narodni socijalizem odklanja oba mejnika, ker nista v skla-dy, z našo duševnostjo, niti z novo po-, litično orijentacijo v nacijonalni državi. Rdeča in rimska interna-; c i j o n a 1 a ter duhovni vpliv. ne ni -ške kulture nam v naših auštjh prevečkrat vzbujajo dobre • ali1 slalje spomine na nekdanjo moč in oblast imperatorjev. Vpliv vseh navedenih faktorjev pa, smatramo kot veliko zloiv javnem udejstvovanju in mora jugoslovanski proletarijat dobro pretehtajti vse okoliščine, da se_more slednjič
osvoboditi tega gospodarskega, kulturnega in zlasti političnega vpliva, ako. noče zapasti zopet v žalostni, za proletarijat tako preizkušeni preteklosti.
Berite bratje in. sestre s premislekom Marksovo razlago o narodnostih bivše Avstrije, o malih državah, o Slovanstvu! Niti ena njegova ideja ni izpolnjena. Sovražnik svobode malih držav Gn slovanskih narodov, marksizem more samo žalostno konštatirati osvobojenje 'izpod jarma germanstva, medtem ko služi njegov socijalizem, imenujem ga nemški socijalizem, germanizaciji slovanskega proletarijata. Naša soc. demokracija se tega fakta 'tudi dobro zaveda, postaja slovenska in jugoslovanska, dobro vedoč, da ni prenesel marksizem nobene teoretične kritike svojih naukov, niti se ni praktično uveljavil njegov nauk o nenem-ških narodih. Vidim zato duševni raz-
Nalogo nove češkoslovaške vlade. Obdobje rešitev dalekosežnili socijalnih, gospodarskih, političnih in kulturnih vprašani, katerim predvsem so posvetile svojo delo vse češkoslovaške vlade zadnjih sedmih let, lahko smatramo za*, končano. Sedanja nova Češkoslovaška vlada stoji pred halogo; 'poglobiti na eni strani svoje zakonodajno delovanje, na drugi strani pa izboljšati upravni aparat tako v državi kot samoupravnihObčinah in odrediti vse potrebno, v svrho ohranitve miru, reda in gospodarskega razvoja države in olajšati eksistenco proizvajajočih slojev. Gospodarska politika države mora stremeti po tem, da bo domača produkcija v čim največji meri zadovoljevala domače potrebe. V to svrho je potrebno predvsem varčevanje povsod in v vsakem slučaju. Javna bremena se morajo kolikor mogoče znižati, javna uprava se mora poenostaviti in- s tem poceniti. Državna podjetja morajo postati aktivna in preprečiti se morajo pri njih vsi nepotrebni izdatki. V kolikor pa se to ne da doseči, jih bo treba prepustiti v enii ali drugi obliki zasebnemu podjetništvu, predvsem zadružnemu, ker držaya ne more trajno doplačevati milijonov za vzdrževanje pasivnih državnih podjetij, -r Ena glavnih nalog nove češkoslovaške koncentracijske Vlade, katero sestavlja, kot že večkrat povedano, Šest čeških narodnih strank, je izvedba sinotrene davčne reforme, ki nc sme pomeniti samo poenostavljenja, temveč mora doseči tudi znižanje in pravično razdelitev davčno obremenitve. Prav tako je treba končnd-veljavno urediti vprašahje dohodkov in pravnega stališča državnih in javnih nameščencev, ki v bodoče ne sme več tvoriti agitacijskega objekta političnih strank pri volitvah. V vrstah javnih nameščencev mora zopet zavladati mir hi popolna eksistenčna gotovost.1—- Velike socijalne naloge, ki jih je rešil bivši parlament in deloma že tudi revolucijska . narodna skupščina, se bodo dopolnile1^z rešitvijo preostanka soci-iabiih vprašanj, ki dosedaj še niso pr|šle na vrsto. Sedemletno veliko obdobje socialnopolitičnega dela pa lahko smatramo, kot uvodoma povedano, vobče za zaključeno. Ker je sedaj zastopana v vladi tutli obrtniška stranka, je nedvomno, da se bo le-ta z vsemi silami zavzela predvsem za srednji stan, predvsem za obrtnike in trgovce, katerim dosedanje vlade, sestoječe predvsem iz zastopnikov delavskega in kmečkega ljudstva, nisp posvečale iste pozornosti, kot delavskim in kmečkim vprašanjem- V to svrlio je češkoslovaška obrtniška stranka tudi stopila v vlado, in ker je obstoj se^ datlje vladne konstrukcije v CSR odvisen od vsake posamezne vladne stranke, se bo
treba pač ozirati tudi na njene želje. — To je na kratko delpvni program i nova češkoslovaške koncentracijske vlade.- Ne bo-§ mo se spuščali v podrobna razmotrivanja o tem delovnem načrtu, toda mirno rečepioj da Ivi bili iskreno veseli, kadar' bi si kaka naša vlada postavila takšen program. Na žalost pa moramo konštatirati,' da pri nas obdobje socljalno-polrtične ureditve še davno ne bi smelo biti: končano, ker se jo glede socijalnih vprašanj zakonodajnim pol toni rešilo malo'In še to, kar sc ie rešilo, se je rešilo slabo. Samo oglejmo si invalidski zakon! Glede davkov snm pa še na slabšem. Še danes, sedem let po prevratu, se zaman ,borlnio za izenačenje davkov v celi državi in na vladne obljube, da bo davčne krivice, pod katerimi prav Slovenija in njeno gospodarstvo tako strašno trpi, kmalu odpravila; vsled žalostnih izkušenj žalibog prav malo verjamemo. Kdaj se bo pri nas uveljavila' v ustavi zajamčena in v izvršilnem zakonu podrobno urejena oblastna samouprava, tega tudi nikdo ne ve. — Smo pač vedno par let za CSR, ki bi nam v tolikih vprašanjih lahko bila za vzgled.
Zbližanje sovjetske Rusije z Jugoslavijo.
Turški zunanji minister Ruždi beg je obiskal Beograd, da uredi odnašaj e. med Jugoslavijo hi Turčijo. Ruždi beg je bil prijazno .sprejet in so se tudi obojestranski zaključki napravili sporazumno. Beogradska ^ »Politika« je
pri tej priliki poročala, da je na prošnjo ruskega zutt. ministra Cičerina1 posredoval Ruždi beg prT naši vladi v tej smeri, da bi se uredile diplomatske zveze med Jugoslavijo in Rusijo. Poročilo beogradske »Politike« je pa zunanji minister dr. Ninčič označil kot netočno, ker vprašanje obnovitve zvez z 'Rusijo »nii aktualno«. Skoraj gotovo bo' pa naVzllt Uradnemu dementiju nekaj rešniče na poročilu »Politike«. Vprašanje Rusije gotovo ni tako neaktualno, ker drugače bi ne bilo nd dnevnem redu januarske konference Male antante.
Kralj Aleksander — madžarski kralj. Subotiški madžarski dnevnik »Bacsmegyl Naplo« je priobčil senzacijonalen članek, kjer zatrjuje, da je na Madžarskem P<> sebno med plemstvom velika agitacija, da se ponpdi madžarska krona našemu kralju Aleksandru. V agitaciji se propagira najtesnejša združitev Majlžarske z Jugoslavijo.
Papež In fašisti so sklenili najožje zavezništvo in fašisti odkrito pripovedujejo- v svojem oficijelnem časopisju, da je rimski papež eno s fašisti.
Belgija prizna SSSR. Vandervelde je iz-javil, da je prišel ugoden čas, da se prično razgovori med Belgijo in Rusijo- za ureditev medsebojnih diplomatskih bdnošajev.
Karitativno-socijalno delo.
Največ ženskih društev se bavi z dobrotvornostjo, ker tu čuti žena svojo domeno. Dobrotvorua društva oskrbujejo sirote z obleko in blagom, skrbe n. pr. v' Beogradu za slepe otroke, dajejo pomoč invalidom iu onemoglim starcem. Po nauku; .»otiraj bratovske solze« iu ker jim je brat »koje vere bjp«, skrbe tudi za muslimanske ubožne rojake. Za siromašne delavke ustanavljajo delavske šole, za rokodelce rokodelske šole, za katere žene same vzdr-žavajo učne moči in oskrbujejo za šolo potrebni materijah n. pr. dobrotvofna zadruga v Obrenovcu. Taka- zadruga je tudi v Pančevu, ki poleg karitativnih del čuva narodno rflehb delo, da se reši pozabe. Nekatera ženska društva posvečajo svojo pažnjo dijaškim stanovanjem, da v nehigijenskih stanova- . njih in ob slabi hrani mladina nc gubi moči in zdravja: Na mejah imajo do-brotvorna društva tudi veliko nacijo-naluo važnost. Tako Jugoslovansko žensko udruženje Sušak, ki v ljubavi proži roke osiroteli in ubožni mladini iz Stišaka in okolice, rešuje našo mladež, da se ne odtuji domači' grudi1 in ne vrže v naročaj grabežljivi sosedi, ki komaj čaka na jugoslovenske janičarje. Za slabotne in vsled slabe hrane in slabega zraka onemogle otroke so osnovane ferijalne kolonije, kjer se slabokrvnost na čistem zraku in ob vodi zmanjša, telo okrepča in duh razvedri. Da olajšajo bedo dijakov, jih oskrbujejo z obleko in knjigami.
Kjer so matere po cele dneve za-države pri delu in odtegnjene naj-mllejši nalogi, negi dece, je deca prepuščena bedi, neredu in vplivu ulice. Za take imajo ženska društva zavetišča, kjer so otroci nahranjeni, zaposleni in nadzorovani. Materinska udruže-nja skrbe, da se zmanjša obolelost in umrljivost mater in dojenčkov. V Beogradu je na žensko inicijatiVo in z ženskim trudom zgrajen Dom mater, ki odgovarja vsem modernim in higijen-skim zahtevam in predaje družbi zdrave, močne državljane in državljanke. Ustanavljanje Dečjih domov, dispen-
zerjev. Oskrbovanje ženskih bolnic s perilom za matere in dojenčke, skrb za zaposlovanje mater z deco, vse to ie delo, ki ga vrše naša ženska društva in je nepregledne važnosti.
V teh ženskih društvih so še posebni odseki, ki ščitijo-devojke, jih varujejo ceste, jim poiščejo delo iu jih odgajajo v dobre državljanke.
Prosvetno delo.
Ker se ženska društva zavedajo .velikega pomena prosvete, imajo skoro vsa ženska društva in ženski odseki predavanja za žene. Povečini prirejajo tudi kurze za krojenje in šivanjeoblek, gospodinjske tečaje, tečaje za služkinje, tečaje za očuvanje domače obrti iu analfabetske tečaje. Zlasti vestno vrši prosvetno nalogo Ženski l^okret v Srbiji; ki prireja gospodinjske tečaje po deželi zlasti v onih krajih, kjer so žene najmanj zavedne; tu tudi predavajo o negi telesa odraslih in otrok, o negi dojenčka, o strežbi bolnikov, p čistoči in redu po domovih, o prirejanju dobre in zdrave hrane. Po mestih se predava o literaturi, umetnosti in socijalnih vprašanjih. Tudi čitalnice iu knjižnice ženskih društev skrbe za žensko izobrazbo.
Feministično delo.
Modernim težnjam žene še najbolj odgovarja »Žčtiski Pokret« v Beogradu, ker kaže na potrebo moderno ureične pprave in družbe in teži za močno organizacijo, ki bi se borila za pravice in ravnopravnost naše družbe in stremi za tem, kako bi vsak državljan čim bolje vršil dolžnosti iiapram sebi, družbi in državi, pa tudi, kako bi bolje izkoristil pravice, ki mu pripadajo kot zveznemu članu družbe. »Zenski Pokret« ima prdvno sekcijo, ki ščiti interese žene. Komisija pravnic pro-nčava zakonske projekte, da zamore o pravem čašu intervenirati in obvarovati ženo krivic, ki bi se ji1 mogle s kakim novim zakonom učiniti.
Ženski Pokret budi zavest žen in izdaja list istega imena, ki ‘razpravlja o javnih vprašanjih in išče pravo pot do cilja: do odprave privilegijev enega dela našega naroda.
Ta v kratkem poročilu zgoščen pregled ženskega dela naj priča o prejšnji energiji, zdravi1 iniciiativi in o moralnih vrlinah naših žen.
Premog
šlezljskc brikete dobavlja 113«::»« LJUBLJANA, Kralla
„llirija Petra trg St. 8, tel. 220 PLAČILO TUDI NA OBROKE.
trboveljski, libojskl in črnomaljski, drva, koks, oglje,
Naša žena v javnosti.
Pogosti so očitki. tla žena v javnosti ne dela, največkrat pa se ji sploh odrekajo '/možnosti za to. Da so ti očitki neosno-vani, dokazujejo žene dragih držav, kjer uspešno zastopajo najvišje položaje v državni upravi. Treba je le vzgoje k resnosti, da zna žena resno pojmovati svoj poklic in svoje dolžnosti. Dokler pa se uveljavlja popolnoma drugačna vzgoja za žene, dokler se je ne uvede v državno upravo, dokler se ji a priori odrekajo zmožnosti za javno delo, dokler si le moški lasti pravico do upravnih mest, tako dolgo ne more imeti žena pravega upogleda v javno življenje. In tako je še vedno pri nas, da je Žena pasivna, da prejema in izpolnjuje .ukaze o dolžnostih, ne da bi zahtevala svojih pravic, da plačuje davke, ne da bi odločala o višini istih, da rodi in goji državi otroke, ne da bi smela samostojno odločati o njihovi usodi: skratka zasužnjena je njena pamet in srce.
Zavesti ni, in če je, se premalo trudimo priklicati v sebi voljo in moč, ki bi bila v stanju izpremeniti neprimerni naš položaj. Samo lamentacije ne pomagajo. Treba bo več delati. V vzgled naj nam bodo žene drugih držav, ki so dokazale, da žena kot činitelj v političnem življenju naroda ne
igra le podrejene vloge pasivnega statista, ampak da more z vsemi svojimi vrlinami učinkovito posezati v tok političnih dogodkov, dajati jim smer in formulovati jih po željah in potrebah naroda.
Naše prvo delo bodi, vzbujati v naših ženah potrebo po aktivnem sodelovanju pri ustvarjanju družabnih razmer; prebujati jih iz apatičnosti in izpreminjati konvcncionel-rio mišljenje v svobodno in času primerno. Šele, ko bodo vse naše žene občutile nepravilnost urejene družbe na svoji koži, ko bo ogorčenje dovolj močno, bodo naše žene spoznale trojen cilj: I. dvigniti se na kolikor mogoče visoko stopnjo izobrazbe, 2. iskati in pripravljati pot k nji zase in za druge, 3. dvigniti se k popolnemu ženskemu dostojanstvu in vsled tega doseči: ravno-pravnost vseh ljudi, enako vzgojo, svobodno izbiro poklica za ženske kakor za moške, zaščito ženskega dela, enakopravnost pred zakonom, da se uveljavi žensko delo v javno korist.
To doseči naiu narekuje dolžnost do sebe in bližnjega, dolžnost do otrok in celega naroda, kajti po izobrazbi žena, po stališču, ki ga one zavzemajo v javnosti, se sodi kulturno višino naroda. Že oziri na te dolžnosti in smisel za poštenje in pravičen red, naj bi vodili ženo na polje javnega dela.	U-	I-
Grafična stroka v preteklem
letu.
Urafična stroka se je gibala preteklo leto v znamenju velike krize, brezposlice in v znamenju mezdnih bojev.
Leto 1925 je bilo za grafično industrijo in za grafično delavstvo izredno burno ii: pomembno. Zlasti velja to za organizaciji grafičnega delavstva, ki je imela preteklo leto preživeti najtežje čase.
Koncem leta 1924 so se vodila v Osijeku med grafičnim delavstvom in podjetniki pogajanja za novo kolektivno pogodbo, ki naj bi nadomestila do takrat veljavno, leta 1921 sklenjeno pogodbo, katero so delodajalci leta 1923 odpovedali. Ta pogajanja pa so se koncem leta 1924 razbila in vse je izgledaio, da izbruhne takoj začetkom preteklega leta v vseh grafičnih podjetjih splošna stavka. Vendar do tega ni prišlo, ker so bile tik pred tem razpisane skupščinske volitve. Razpis parlamentarnih volitev je imel vpliv na razmerje med grafičnimi delojemalci in delodajalci zato, ker je v takih prilikah časopisje tako važen postulat, da si ga ne more in ne sme odvzeti nobena stranka. In ker so politične stranke v precejšnjem procentu lastnice tiskarn, so bile Prisiljene stremeti za takojšnjim sporazumom, da lih ne zaloti sredi največjega političnega boja stavka vsega grafičnega delavstva.
Ta sporazum je bilo doseči tem lažje, ker tudi ostalim tiskarnam ni bilo ravno vseeno, če so ves čas parlamentarnih volitev zaprte in bi jim ušel ves zaslužek, ki ga tak dogodek donese.
Sporazum se je dosegel s tem, da se je podaljšala veljavnost stare tarife do oktobra preteklega leta. V Sloveniji pa so se med tem že vršila posebna pogajanja za pokrajinsko tarifo, ki so bila 15. februarja tudi uspešno završena. Za Slovenijo se je za dobo petili let sklenila nova tarifa.
Nevarnost, da izbruhne splošna stavka, ki bi imela začeti začetkom leta, šele oktobra, je bila s tem aktom docela odstranjena, ker je bilo gotovo, da vsaj Slovenija ne bo v tak boj pritegnjena. Dvomljivo pa je tudi bilo, če je tudi v drugih pokrajinah ob takem stanju mogoče misliti v oktobru na stavko, ker so bile pozicije delodajalcev docela zrahljane in možnost na uspeh prav minimalna. Prav nič ni pretirano, če se kon-štatira, da je v mezdnih gibanjih preteklega leta diktiralo slovenskt) grafično delavstvo in podjetništvo vsemu grafičnemu delavstvu in podjetništvu v Jugoslaviji smer, v kateri naj se giblje. Pod silo tega diktata so delodajalci v ostalih pokrajinah popustili in novembra je bila podpisana kolektivna pogodba tudi za ostale pokrajine. Nekaj tiskarn v Beogradu in dve v Novem Sadu sicer tega sporazuma ne priznavajo in se nahajajo v stavki, vendar jc več kot jasno, da v tako neenakem boju ne bodo mogle dalj časa vzdržati in se bodo morale tudi one pridružiti, splošnemu sporazumu. So pa to le male tiskarne, ki niso nikdar zaposlevale mnogo delavstva in so tudi v tehničnem oziru silno zaostale. Že zadnji čas so te tiskarne komaj še životarile in je borba, ki jo sedaj vodijo proti grafičnemu delavstvu, le zadnji obupen poizkus, da se obdrže pri življenju.*To jih seveda ne bo rešilo, ker je nemogoče, da bi take staroveške ropotarnice mogle uspešno konkurirati z velikimi modernimi podjetji, ki operirajo z najboljšimi tehničnimi Pripomočki.
Največja ovira razvoju grafične industrije je permanentna kriza, ki je začela leta 1922. in ie v preteklem letu zavzela naravnost silen obseg. Konjunktura se je poslabšala v taki meri, da je moralo na jugu mnogo podjetij docela prenehati, ostala pa so morala za polovico in tudi več zmanjšati svoj obrat. Ta kriza je logično povzročila veliko brezposelnost, ki je močno obremenila vse grafično delavstvo. Pri naši sijajni socijalni zakonodaji, ki se za brezposelnost prav nič ne briga, bi moralo vse brezposelno graf. delavstvo poginiti od gladu, če si
ne bi samo zaposleno grafično delavstvo naložilo naravnost neverjetno visokih davkov, da z njimi vzdrži svoje brezposelne tovariše. Skrb za brezposelne je v pretežni meri dolžnost države. Kljub temu pa se zanje prav nič ne briga (v kolikor se, sploh ni omembe vredno) in jih prepušča samim sebi in požrtvovalnosti na vseh koncih izmozga vanega delavstva. Že v tem se vidi, kako se razcepanost delavstva nad njim samim maščuje. Tudi to je rezultat politične brezpomembnosti delavskega razreda, ki bi moral v državi dominirati in odločati pri vseh poslih, jc pa v vsakem pogledu peto kolo in to le po krivdi svojih voditeljev, ki imajo užitek le v medsebojnem prerekanju.
Predstoječe volitve v Delavsko zbornico dokazujejo, da še ne bo kmalu bolje in da je še daleč čas, ko bo delavstvo nastopalo ob prilikah, ki so za njega važne, strnjeno, In si tako priborilo tisti vpliv, ki delavstvu gre in s katerim sl bo moglo vsaj deloma olajšati neznosni položaj.
Krivda na tej slabi konjunkturi z vsemi slabimi posledicami je splošni gospodarski položaj v državi, predvsem pa dejstvo, da naroča en gros konsumentov vse grafične potrebščine od navadnih računov do leposlovne knjige v inozemstvu, In odvzema s teni domačim grafičnim podjetjem delo, delavstvu pa zaslužek in kruh. Dokler ne bo ta razvada docela zatrta, ni grafični industriji upati na boljše čase. Organizacija grafičnega delavstva kakor tudi organizacija grafičnih podjetnikov sta se lotili te zadeve z veliko vnemo In iinata zaznamovati že par lepih uspehov.
Treba pa bo v prihodnjem letu storiti še več, da bo mogoče res vsakemu posamezniku z lepa ali z grda dopovedati, da to ne gre, in da je tako postopanje, če drugega ne, vsaj skrajno neokusno. Predvsem se bo treba boriti proti številnim agenturam, ki zastopajo židovsike in nežidovske inozemske firme in spravljajo na račun gladovanja delavstva mastne dobičke.
Brezposelnost, ki — kot izgleda — v preteklem letu še vedno ni dosegla svoje kulminacije, jc stala organizacijo grafičnega delavstva že lepo vsotico, ki je preteki:) leto presegla pet milijonov dinarjev. To za ubogih 3500 proletarcev (500 odštetih, ker je najmanj toliko vedno brezposelnih), niso ravno mačklne solze in je razburjenje grafičnega proletarijata nad vsemi onimi »patrl-jotf«, ki so temu krivi, povsem razumljivo in opravičljivo. Še vse premalo pride do izraza. — Kdaj bo ta izredno velika brezposelnost ponehala, je težko reči. Vse kaže le na slabše, a prav nič na boljše.
Poleg gornjih senčnih strani ima grafično delavstvo zaznamovati tudi mnogo lepih stvari. Njihova organizacija se je na znotraj močno ojačala. Predvsem je napredovalo izobraževalno delo, ki je lahko vzor vsem strokovnim organizacijam. Smatrati pa moramo za uspešno tudi sodelovanje grafičnega delavstva v raznih splošno delavskih zadevah, v katere je zlasti preko svoje centrale posegala prav odločno in večkrat tudi odločilno. Zlasti važen faktor je bila organizacija grafičnega delavstva v vprašanjih sindikalnega ujedinjenja vsega delavstva, ki so v preteklem letu zlasti pogosto stopala v ospredje. V tem vprašanju je bila ta organizacija parkrat potokaz, za katerim se je obračalo ne malo drugih organizacij. Na sejah svoje centralne uprave je organizacija grafičnega delavstva vedno dosledno in jasno poudarjala svoje stališče k vprašanju sindikalnega ujedinjenja in se izrekla za nevtralnost tako dolgo, dokler se vse strokovne organizacije, brez kake kapitulacije enega ali drugega, ne združijo v močno nepolitično strokovno edinico, ki bo znala donesti vsemu delavstvu boljše čase.
Če se ho to zgodilo v prihodnjem letu. potem naj bo novo leto pozdravljeno!
Knlto.
Društvo narodov in mir bodočnosti.
Zunanji minister CSR, dr. Beneš, je napisal v »Prager Presse« daljši članek, v katerem opisuje važnost delovanja Društva za bodoči mir. Iz tega članka povzemamo najvažnejše misli.
Izgledi in upanja evropske mirovne politike se tesno vežejo z Društvom narodov. Kakšen pa je položaj in kakšni so izgledi te ustanove?
Leto 1925 pomenja za Društvo narodov isto, kot pomenja za bolnika trenotek, v katerem prestane krizo bolezni. Bistvo te krize je obstojalo nedvomno predvsem v tem, da je Društvo narodov, ki naj bi reševalo mednarodne spore in uveljavljalo nove mirovne metode v mednarodnih razmerjih ter utrjevalo novi meddržavni red, odpovedalo v trenotku, ko naj bi se teoretična razmo-trlvanja praktično udejstvila. Vsled tega dejstva, ki se je pokazalo že pri grško-turškem sporu I. 1923. je avtoriteta Društva narodov zelo padla.
L. 1925. pomenja konec te krize v večili smereh. Predvsem je prošlo leto utrdilo avtoriteto Društva narodov v mednarodnih sporih, h katerim spadata zadnji čas grško-bolgarski in angleško-turški konflikt. Poleg tega pa je to leto prineslo tudi znaten napredek v praktični uporabi metod, ki so specifične metode Društva narodov in v katerih uporabljanju moramo videti uspeli Društva, čeprav isto ne predstavlja slučajno niti neposrednega instrumenta, niti izvršilnega organa.
Ne da se tajiti, da je eden glavnih vzrokov za dosedanje neuspehe Društva narodov njegova nepopolnost. T0 je pomanjkljivost, ki je tem važnejša, ker niso v Društvu zastopane prav one države, ki predstavljajo vsled svoje teritorijalne razsežnosti in svojega pomena v gotovih delili sveta odločujoče činitelje. Brez sodelovanja Nemčije je nemogoča končnoveljavna ureditev Srednje Evrope, je nemogoča pravzaprav ureditev cele Evrope. Istega pomena je Rusija za vzhodno Evropo in Turčija za Orijent.
Leto 1925 pomenja leto priprav za sodelovanje Nemčije v Društvu narodov. S svojim podpisom locarnskih pogodb, je Nemčija pokazala svojo pripravljenost vstopiti v Društvo narodov in s tem smo se približali trenotku, ko bodo vse evropske države z izjemo Rusije, ki teži bolj proti Aziji, zastopane v tej instituciji. S tem bo pa Društvu omogočeno, da vsaj v evropskem okviru popolnoma uveljavi one me-
tode, ki so začrtane v paktu o Društvu narodov in ki streme po novi meddržavni ureditvi.
Društvo narodov seveda nima samo evropskih ciljev in se ne omejuje le na delovanje v Evropi. Latinska (južna) Amerika igra tudi veliko vlogo in tudi azijskih članov ne gre podcenjevati. Toda nobenega dvoma ni, da se bo njegovo neposredno delovanje omejevalo še dolgo časa na Evropo. Vsled tega bo pomenil vstop Nemčije v Društvo ojačenje njegove praktične politike, pospešitev uporabljanja njegovih metod na celem evropskem kontinentu in končno povzdig njegovega ugleda in avtoritete.
Locarnske pogodbe, ki so nastale izven okvira Društva narodov, ki pa kljub temu po svoji vsebini in obliki predstavljajo uspeh njegovega truda, nam kažejo nadaljno smer. Z locarnskimi pogodbami je že zmagala politika, so zmagale metode Društva v ožjem, evropskem okviru. S temi pogodbami je praktično premagana kriza in negotovost, ki je od ustanovitve kot črn oblak visela nad Društvom. Z njimi pričenja praktična politika Društva narodov, ki se že kaže na vseh poljih in ki bo omogočila rešitev vseh osnovnih problemov Društva, predvsem vprašanja razorožitve.
Konec krize bo pomenil nedvomno nov notranji in zunanji porast Društva narodov. To se vidi že danes, dasi Nemčija še ni for-melno zadostila svojim obveznostim in bo Sele v bodočih tednih formelno udejstvila svoj podpis. Tudi vprašanje pristopa Amerike in Rusije je zavzelo nov karakter. Rusija, ki je do pred kratkim zavzemala v tem vprašanju odločno odklonilno stališče, je sedaj že izjavila, da je pripravljena sodelovati v nekaterih strokovnih ustanovah Društva. Tudi sodelovanja pri razorožitve-ni konferenci ni principijelno odklonila in dasi vedno poudarja, da ni izpremenlla svojega osnovnega stališča, vendar sama kopiči možnosti novih stikov, s čimer odstranjuje in zmanjšuje ovire. Isto velja v znatni meri tudi o Zedinjenih državah severoameriških.
Vse to pa seveda ne znači še, da so že vse ovire odstranjene in da Je bila pravkar prestana kriza zadnja. Toda dobra volja za sodelovanje držav, nov duh, demokratično mišljenje m čustvovanje je tu. In to mišljenje in to čustvovanje v državnem in meddržavnem okviru vzbujati in krepiti, to je končno naloga, ki je v tesni sovisnosti z nalogami vsake mirovne politike.
Strokovni vestnik■
Naša bilanca in bodoče naloge.
Ob novem letu sklepa vsak dober gospodar račune in napravi bilanco, da vidi račun dobička ali izgube. V letošnjem letu bo po našem mnenju več bilanc izkazovalo izgubo, kakor pa dobičkov. Ravno tako lahko že v naprej povemo, da izkazuje v letošnjem letu ves strokovni promet našega delavstva veliko zgubo. Da smo tudi mi v tej splošnosti zapopadeni, ni treba prikrivati.
Delavski pokret je doživel več prav težkih udarcev in jih še dan za dnem doživlja v obliki znižavanja mezd in višanja delovnega časa. Tudi drugače je doživljal delavec udarce, katerih se pa ni mogel in ni znal ubraniti.
Največji vzrok neuspehov je pripisati šibkosti strokovnih organizacij, ki danes ne štejejo niti tretjino vsega delavstva.
Naša Narodno socijalna strokovna zveza je v tem letu verno sledila vsem dogodkom strokovnega pokreta in Pri vseh vprašanjih aktivno sodelovala. Na vseli enketah, konferencah, zborovanjih, kjer so se obravnavala delavska vprašanja, je imela svoje zastopnike in skušala potem vse sprejete sklepe izvršiti.
Kakor je ves delavski pokret v tem letu šel svojo pot naprej nekam leno in zaspano, tako tudi pri naši organizaciji ni vse teklo gladko. Nekateri, odbori so vzeli vso stvar v roke preveč nalahno ii) smatrali svojo dolžnost za končano že s tem, da so bili izvoljeni. Jasno, da potem tak odbor ni žel uspehov. In to je šlo potem na škodo organizacije. Šele v zadnjem času se je vsled volitev v delavsko zbornico v organizacije vrnila splošna živahnost in volja do dela.
Kaj naj bodo naše naloge v 1926. letu?
Prva naloga, ki nas čaka in ki je za naš pokret zelo važna, so volitve v Delavsko zbornico. Teh volitev se udeleži tudi NSSZ na listi Združenih neodvisnih strokovnih organizacij, ki nosi naslov: »Neodvisna delavska lista«. Tej listi moramo Priboriti častno zmago. Začnimo torej delo v novem letu z agilnim, nesebičnim in požrtvovalnim delom za častno zmago »Neodvisne delavske liste«.
Po teli važnih volitvah moramo koncentrirati vse svoje sile v to, da svoje obstoječe podružnice poživimo, jih ojačimo in pridobimo kar največ novih članov. Ker smo slišali žalostno konstatacijo, da imamo nad dve tretjini delavstva, ki Je izven organizacij, bo naše delo lahko. Vsaik naš član naj v letu 1926. pridobi vsaj enega novega člana, ki naj ga poišče med neorganizirane!, pa bomo imeli pri prihodnjem bilancu dva-
krat toliko članstva in bo neorganizirancev veliko manj.
V naše podružnice je v novem letu vliti več ognja. Kjer je vladala malodušnost ali brezbrižnost, naj zavlada žiivlienje in potem mora biti delo blagoslovljeno.
Kjer še nimamo podružnic, a imamo posamezne člane, moramo v letu 1926. postaviti novo podružnico. Zato imajo skrbeti posamezni člani in podružnice v svojih okoliših, kjer ni naših podružnic, a so potrebne.
Naše delo za splošni interes delavstva moramo v novem letu potrojiti. Mnogo je še nalog nerešenih.
Naše osrednje strokovno tajništvo bo tudi v novem letu polagalo vso pažnjo vsemu strokovnemu pokretu in bo skušalo povsod aktivno sodelovati.
V novem letu pričnimo z novim delom, ki naj bo požrtvovalno, nesebično in vztrajno. Zavedajmo se vedno, da ne delamo za zabavo in ne v svojo korist, temveč delamo za potrebo in korist vsega delavstva.
Osrednje vodstvo In tajništvo NSSZ želita vsem svojim članom in članicam prav srečno in veselo novo leto!
Poziv! Tajništvo NSSZ je te dni razposlalo vsem organizacijam vabila za nedeljski zbor in obenem tudi okrožnico. Poziva zato vse podružnice In organizacije, da sigurno in točno pošljejo določeno število delegatov na zbor, ki Je zelo važen. Bratje! Kakor vedno, tako tudi sedal storite vsi svojo dolžnost in se udeležite zbora. V nedeljo ne sme manjkati zastopnik nobene naše podružnice in organizacije. Vsi na zbor, da se pogovorimo o našem delu za volitve v Delavsko zbornico. — Tajnik.
Jesenice. Krajevni volilni odbor »Neodvisne delavske liste« ima svoj lokal v prostorih »Bratstva« v gostilni pri »Vipavcu«, kjer je tudi na razpolago imenik volil-cev. Vsak naš član naj se uveri, če Je v imeniku in naj se ureklamlra. Bratje, storite vsi svojo dolžnost in ne odlašajte do zadnjega. — Tajnik.
Vsem delegatom zbora. Takoj po prihodu posameznih vlakov pridite v zboro-valni prostor na Gosposvetsko c. 16 v gostilno pri »Levu«. Ne pozabite vabila, ker je vstop le z vabilom dovoljen. Prinesite s seboj vse, kar se ie v okrožnici zahtevalo. Bodite točno na mestu.
Komunisti proti listi Strokovne komisije.
Zadnji »Kmečko-delavski list« piše v članku »Ali smemo z drugimi strankami sklepati volilne kompromise« tudi sledeče: »Zakaj gremo mi tu s socialisti na skupno volilno listo? Čisto odkrito sodrugi: Zato, ker nam nič drugega ne preostane, ker smo pri-
siljeni, ker so napravili socialpatriOtje tako reakcionaren, tako zločinski volilni red, da ne moremo postaviti svoje kandidatne liste in pa zato, ker so nas Štukelj, Sedej in Makuc izdali in onemogpčili vsako drugo akcijo. Mi bi bili sicer odtrgani od delavskih množic in zato moramo žreti danes smrdljivo juho, ki nam jo je skuhala trojica v objemu s socialisti, ki nimajo delavstva za seboj. Toda to ni in ne sme postati nikako pravilo. Taki primeri so torej mogoči, v vsakem takem primeru pa se morajo naši somišljeniki prej z nami posvetovati, sicer moramo mi brez pardona nastopiti proti taki skupni listi, moramo se odreči takih sodrugov ter jim odtegniti vsako moralno pomoč.« Tako »Kmečko-delavski list«. Ker smo zvedeli, da je Strokovna komisija na nedeljski konferenci obsodila »Kmečko-de-lavski list«, Je jasno, da bo izvajala grupa krog njega posledice, ki jih navaja v zgoraj citiranem članku. Tako se potem volitev v Delavsko zbornico udeleži Strokovna komisija sama. Toliko kot konstatacija.
Geljslii občinski svet.
Celje, 28. decembra 1925.
Zadnje občinske volitve so se vršile dne 28. septembra 1924, kjer je naša stranka nastopila v Narodnem bloku z JDS in NRS ter si na ta način priborila sedem občinskih zastopnikov, med temi tudi podžupana.
Prva seja novega odbora se je vršila šele 13. decembra 1924. Na tej se je konštituiralo šest odsekov. V odsekih je NSS takole zastopana: finančno gospodarski dva, občinska podjetja dva, pravni in personalni dva, šolski, kulturni in zdravstveni dva, stavbeni dva in obrtnotržni dva mandata. V posameznih odsekih ima naša stranka tri referate.
Iz navedenega je razvidno, da je naša stranka pri občinski upravi odlično zastopana. Svoje naprteno delo je tudi v polni meri vršila. Pomisliti je treba, da se vrše vse seje le ponoči, ker je večina zastopnikov preko dne službeno zaposlena, tako, da dnevne seje ni mogoče obdržavati. Sej je bilo 12 in so trajale večinoma od 7. ure zvečer do polnoči in tudi čez polnoči. Koliko se je vršilo pa odsekovih sej, teh se pa skoraj ne da določiti, ker so naši tovariši v več odsekih zastopani. Le-ti so se vseh sej izredno marljivo udeleževali — ter s tem tudi svojim volilcem dokazali, da jim ie delo za občinski blagor nad vse.
Preobširno bi bilo, ako bi hotel tukaj reasumirati razprave posameznih sej, saj se je na vsaki seji obravnavalo o preko sto aktih.
Poudarjati pa vendar moramo, da se je naša delegacija vedno in povsod zavzemala za dobrobit socijalno šibkih slojev, za potrebe malega obrtnika, ter pri tem vedno in častno varovala svoj narodno socijalističen prapor in to pa vedno tako, da nam nobena stranka ni mogla predbacivati, da smo uganjali demagoško politiko — temveč vedno le stvarno, pozitivno, gospodarsko politiko, akoravno vsled raznih okolnosti naši vpoštevanja vredni predlogi niso bili vedno uvaževani.
Pri tej priliki se pa tudi ne sme pozabiti na veliko delo podžupana, kateri .ie vedno drage volje interveniral za vsakega posameznika, ne oziraje se na strankarsko pripadnost, bodisi na magistratu, kakor tudi pri raznih obla-stvih. To delo tovariša podžupana je bilo združeno z veliko zamudo časa, za kar pa žal ni žel zasluženega priznanja pri onih faktorjih, kateri bi morali uvideti nesebično delo.
00000000000000
TovariSI in priiateKJI. pridobivajte nove naročnike za »NOVO PRAVDO"! Vsakdo nai pridobi vsaj Se enega novega naročnika! Poravnajte takoj zaostalo naročnino! Brez sredstev ne more tlst Izhajati! 0000000000000©
Srečno novo leto 1926
telita In se priporočata
Alojzij In Katarina Zemljič v Ptuju.
OBLEKE NA OBroke
O. Bernatovič
L3UBL3ANA, MESTNI TRG
Volitve v Delavsko zbornico.
i
Volilni imeniki so razgrnjeni še do 4. januarja 1926. Ta'dan je zadnji, v katerem je mogoče prepisovanje imenikov, vpogled v imenike, reklamiranje in izreklamiranje. Zato ponovno pozivamo volilne odbore in organizacije, da ta čas dobro izrabijo. Katere ure na dan so imeniki pri volilnih edinicah razgrnjeni mora biti razvidno iz razglasa na vhodih v volilne lokale. Točno je paziti na morebitne nerednosti ali proti-predpisno postopanje organov krajevnih volilnih odborov, kar je naznaniti glavnemu volilnemu odboru. Volilno pravico ima samo tista oseba, ki je v imeniku vpisana. Za onega, ki je bil na dan 5. decembra zaposlen, pri delu. ki je podvrženo bolniškemu zavarovanju, je preskrbeti vpis. Dokaz za to nudi delavska knjižica, potrdilo občine ali potrdilo delodajalca. Pri izbrisu je navesti ime in priimek, stran in tekočo številko, ki je razvidno iz volilnega imenika volilca, katerega izbris se zahteva. Za izbris je potrebno tudi potrdilo dojenega delodajalca, da volilec na dan 15. decembra ni bil pri njem več zaposlen. To potrdilo pa mora še posebej potrditi občina. — O reklamacijah sklepa krajevni volilni odbor vsak drugi dan.
Glasovnice bodo volilcem dostavljene na različne načine. Ako krajevni volilni odbori ne bodo storili posebnih sklepov, je dostavljanje glasovnic sledeče urejeno: a) potom osebnega dviganja v pisarnah krajevnih volilnih odborov (to so ekspoziture okrožnega tirada ali bratovske skladnice tam, kjer ni ekspozitur). In sicer morajo glasovnice osebno dvigniti vsi oni volilci, ki so zaposleni na sedežih volilnih odborov ali pa v oddaljenosti manj kakor 5 km. Imena teh okoliških krajev, iz katerih morajo volilni upravičenci dvigniti glasovnice osebno, bodo nabita pred pisarnami krajevnih volilnih odborov. Vsak tak volilni upravičenec naj prinese s seboj kako listino, s katero dokaže svojo identiteto (delavska knjižica, krstni list itd.).
Vsak volilec sprejme kuverto z glasovalnim listkom in glasovnico, ki služi kot legitimacija.
Dolžnost vseh naših volilcev je, da pravočasno dvignejo glasovnice. Dviganje glasovnic se mora dovršiti pet dni pred dnevom volitev, t. j. najkasneje dne 27. januarja 1926;
,b) potom dostavljanja v večje obrate, t. j. v obrate, ki so na dan 5. decembra imeli zaposlenih nad 20 oseb (volinih in nevolilnih upravičencev). Dostavljanje se izvrši v pisarni obrata ob navzočnosti najmanj po treh zaupnikov obeh volilnih skupin (delavcev in nameščencev). Kot zaupniki poslujejo tam, kjer so po zakonu o zaščiti delavcev izvoljeni zaupniki, ti zaupniki. Ako teh ni, pa po p r v i t r i j e volilni upravičenci, ki so vpisani v volilna imenika dotočnega obrata. Ti zaupniki tudi določijo način, kako in kdaj se glasovnice razdele med volilce. Zaupniki se morajo sporazumeti s podjetjem, ako hočejo, da se glasovnice raz-
dele v obratu in s pomočjo organov delodajalca;
c) po kontrolorjih bolnikov. To se zgodi za delavce v male obrate in ki leže izven okoliša 5 km od sedežev ekspozitur (ali bratovskih skladnic);
d) p o p o š t i. Za vse ostale obrate, kjer bi dostavitev pod c) ne bila izvedljiva, se glasovnice dostavijo po pošti.
Kandidatne liste vloži glavni volilni odbor v času od 6. januarja do 10. januarja 1926.
Glasovanje se vrši bodisi osebno, bodisi potom tret j,e osebe. Osebno se more volilna pravica izvršiti le na dan 2. februarja 1926 m e d 8. ur o zjutraj do 6. mre zvečer pri krajevnem volilnem odboru. Po tem času, t. j. o d 3. f e b r u a r j a do v š t e-t c g a 6. februarja, pa morajo volilci svoje glasovnice odposlati glavnemu volilnemu odboru v Ljubljani, okrožni urad za zavarovanje delavcev, bodisi po pošti bodisi po pooblaščencu. Po členu 51 volilnega reda za volitve v Delavsko zbornico je na dan 2. februarja 1926 oddajanje glasov po pooblaščene u tudi pri krajevnem volilnem odboru mogoče. Torej le dne 2. februarja 1926 se voli o d 8. ure zjutraj, d o 6. ure zvečer pri krajevnem volilnem odboru, pozneje do 6. februarja pa le p o pošti ali po pooblaščencu pri glavnem volilnem odboru. Pooblaščenec mora izjaviti pred volilno komisijo, za koga in koliko glasov oddaja.
Glasuje se tako, da volilec zalepi glasovalni listek, na katerem ie napisano ali natiskano besedilo, da glasuje za Neodvisno delavsko listo, in glasovnico v kuverto. Glasovalni listek mora biti bele barve in mehkega papirja v velikosti kuverte.
»Neodvisna delavska lista« je edina čista in nepolitična zastopnica strokovnih koristi naših delavcev in delavk. Njeni kandidati hočejo Delavski zbornici dati možnost, da bo mogla vedno in ob vsaki priliki z vsem uspehom zastopati delavske koristi. Pozivamo naše organizacije in zavedno ter trezno delavstvo, da gre v boj za to listo. Strokovna zastopstva morajo biti nepolitična.
Glavni volilni odbor
Združenih neodvisnih delavskih strokovnih organizacij.
Podprite z nabiranjem novih naroinikov In z rednim plačevanjem naročnine »NOVO PRAVDO" in bodite prepričani, da se bo list zelo Izpopolnil in povečali
eoee
©©01
Politična šola.
Liberalizem.
Velika francoska revolucija ie rodila mnogx> novih misli in povzročila mnogo novih gibanj, med njimi tudi liberalizem, ki predstavlja nekako to, kar bi mogli nazvati tudi s svobodomiselstvom. Francoska beseda »libertč« (svoboda), iz katere izhaja tudi beseda »liberalizem«, je postala v oni dobi zelo spoštovana v vsej Evropi. V Franciji je razpaljevalo in gonilo ljudstvo v revolucijo proti plemstvu in kralju (kot tlačiteljem in povzročiteljem vsemogoče bede in nesreče francoskega naroda), drugod pa se je pričelo gibanje, sinereč« k udejstvitvi llberalist. stremljenj. Liberalistično stremljenje pa sl je stavilo za svoj cilj osvoboditev kmetskega in meščanskega ljudstva i/. tlačanskih spon, v katere je bilo flo tedaj vklenjeno od plemstva; nadalje ie hotel liberalizem odpraviti vsak vpliv cerkev na državno upravo in vpeljati državljansko enakopravnost in svobodo. Boril se je proti ysem privilegijem (posebnim pravicam), starim cehovnim in drugim zvezam, ki so ovirale takrat gospodarski in kulturni razvoj človeštva. Hotel je fevdalno državo iz-premeniti v ustavno državo in v resnici ie to liberalno gibanje tudi marsikaj doseglo, po čemur je stremelo.
Zanimilva je doba, v kateri se je liberalizem razvijal in dosegel svoj višek. Liberalizem ie resno, drzno in uspešno napadel stari svetovni družabni red. Zmagal je nad njim praktično in teoretično. V imenu človečanstva se je postavil proti politični nadvladi plemstva in zahteval je za vsakogar državljansko in politično enakopravnost. (Mnogo zahtev liberalizma tvori še danes važen del socialističnih progra-
Jedenshs vesti.
mo v, medtem ko so se mnogi izmed onih, ki so se nekdaj nazivljali liberalce, izneverili osnovnim zahtevam liberalizma.) Plemstvo je dobilo v liberalizmu zelo odločnega in nevarnega nasprotnika, ki ie brezobzirno razkrinkaval njegovo notranjo gnilobo in ki je Zahteval, da se njegova oblast in premoženje vrne ljudstvu. Svet obvladujočo cerkev in njene babjeverne nauke ie dosledno preganjal, tako da je kot dosleden nasprotnik vseh cerkva in ver vodil v posledicah k samemu brezverstvu. Clovečanstvo je postavil za edino vero. Postavil je razum na prestol duševnega življenja. vedo proti veri. Proglasil je popolno svobodo znanstvenega raziskavanja in učenja in tako povzročil v vseli vedah velik napredek. (Pred dobo liberalizma so posebno cerkve zelo ovirale znanstveno delovanje, ker so pač znanstveniki potom raz" iskavanja morali priti do spoznanja, da se marsikaka obstoječa resnica ne krije z učenjem cerkva. Nekateri učenjaki so morali plačati svojo resnicoljubnost celo s svojim življenjem.) Moč vlade, države in uradov napram državljanom je skušal cim bolj omejiti. Samostojnost in svobodo je cenil nad vse ostalo. Zagotavljal ie, da sta baš samostojnost in svoboda oni sredstvi, ki moreta osrečiti: ves svet. V gospodar-skem oziru je proglasil svobodno konkurenco za edino pravilno osnovo in uveljavil je svobodo trgovine, obrti in industrije z odpravo obrtniških cehov. Šole s tem pričenja nagli razvoj takozvane težke industrije.
Danes vidimo, da liberalizem pravzaprav ni bil drugega, kot orodje, ki je razdejalo ovire za vzrast in razvoj takrat šele v kali nahajajočega se današnjega kapitalizma. Več ni dosegel in več tudi s svojimi
Srečno in veselo novo leto želita
vnem naročnikom, prijateljem in sotnul-
nikom	, ...
uredništvo in uprava
»Nove Pravile«.
CENJENI NAROČNIKU Staro leto se poslavlja. Kakor vedno, je tudi letos malo ljudi, ki bi bili ž njim zadovoljni, večina si želi nov, boljši čas. — Žal, tudi uprava »Nove Pravde« se ne more pridružiti pičlim zadovoljnim izjemam ter hvaliti leto 1925. Preveč neporavnanih računov ji je zapustilo! Vendar se s svojo obsodbo ne smemo prenagliti. Upajmo, da bodo vsi cenjeni naročniki, ki se doslej še niso odzvali našim pozivom, da poravnajo naročnino do konca minulega leta, sigurno storili svojo dolžnost takoj prve dni novega leta. Ker pa moramo odslej brezpogojno dobivati naročnino vnaprej, zato naj blagovolijo tako zaostankarji, kakor tudi redni plačniki vplačati takoj spočetku januarja naročnino za prvo četrtletje. — Pri ljubljanskih naročnikih se bo radi tega zglasil takoj prve dni naš inkusant, ki ga naj nikdo ne odslovi, ne da bi vplačal naročnino. Vsi drugi naročniki pa, ki so že dobili položnice ali jih dobe sedaj, naj se z njimi potrudijo takoj na pošto, ker se sicer vplačilni listki pre-radi poizgnbe. — — — Vsem srečno novo leto! — Uprava.
★
Današnja številka »Nove Pravde« ie
bila natisnjena v Zvezni tiskarni, ker ti^ skarna IW. Hrovatin ne obratuje vsled spora, ki ga ima z delodajalci in delojemalci.
- Razstava turistike in narodne umetnosti v Pragi. Ceškoslovaško-jugoslovanska Liga in Jadranska Straža v Pragi, kateri društvi že od preje složno in uspešno delujeta na povzdigi turistike v naši državi, nameravata tekom leta 1926 skupno s pomočjo generalnega konzulata Kralj. SHS v Pragi prirediti razstavo turistike in narodne umetnosti. Trajanje izložbe je proponirano na dobo od marca do julija 1926. Razstava bi se otvorilu ob priliki praškega spomladanskega velesejma v marcu, nadaljevala bi se v okviru poljoprivredne razstave v maju in zaključila bi se s sokolsko razstavo po vse-sokolskih svečanostih, začetkom julija. Med časom od zaključka velesejma do otvoritve poljoprivredne razstave in od zaključka slednje do otvoritve sokolske, bi se razstavo premestilo v eno izmed šolskih poslopij v Pragi, oziroma bi se ista vršila v Plznju, event. v Brnu in v Bratislavi. Ker bodo v sekciji narodne umetnosti razstavljena v prvi vrsti ženska ročna in filigranska dela radi prodaje, se ženskim društvom, šolam in zainteresiranim posameznikom priporoča, da stopijo v neposreden stik z odborom. Istotako priporočamo institucijam za tujski promet, da se v interesu napredka turistike v svojem kraju udeleže te razstave z najboljšo izbiro slik, prospektov itd. Na čelu odbora za prireditev te razstave stoji g. generalni konzul v Pragi g. Svetozar Rašič. Naslov odbora je: Praha II., Miku-
landska 7. (Československo - iihoslovanska Liga.)
Razpis službe. Na državni ljudski šoli v Dolnji Lendavi je razpisano mesto šolskega sluge v zvanju služitelja. Prošnje morajo biti vložene do 10. januarja 1926 pri velikem županu v Mariboru.
Nov protidraglnjski zakon nam ob-Ijubujejo po novem letu. Po našem mnenju bi se moralo pričeti s pobijanjem draginje od zgoraj navzdol. Z dobrim zgledom naprej bi morali pričeti korakati naši državni krmilarji. Znižajte število raznih sinekurnili mest v državni upravi, število ministrov, število brezpomembnih komisij, izenačite davke, pa bo kmalu pričela draginja padati sama po sebi.
— Nova železnica Niš—Prokuplje, o kateri smo nedavno poročali, je bila v nedeljo 27. t. m. slovesno otvorjena in izročena v promet. Ker je nova železnica samo en del projektirane proge, ki so jo hoteli pričeti graditi že leta 1914 do Prištine na Kosovem polju, se bo z gradnjo ostalega dela še nadaljevalo. Tako dobi Kosovo svojo železnico, Beograd pa še eno izhodišče proti Jadranskemu morju.
Največji železen most v Evropi bo pričela graditi naša država med Beogradom in Pančevom ter bo dolg 1500 m. Graditi ga prične pomladi neka nemška tvrdka.
— Kovčeg ponarejenih tisočakov. V Novi Gradiški je zaplenila policija kovčeg ponarejenih bankovcev, ki je vseboval 760 tisoč tisočakov, torej v skupni vrednosti
760.000.000 Din. Popolnoma slučajno je postala policija v Novi Gradiški pozorna na dva, mlada in elegantno oblečena gospoda in jih aretirala. Ko je pol. organ peljal aretiranca na policijo, sta med potjo oba ušla. Garderobo sta imela pobegla arctiranca v neki restavraciji. Pri odpiranju kovčega se je pa ugotovilo, da pobegla aretiranca nista imela seboj drugega, kot ogromno množino ponarejenih bankovcev. Za lopovi je izdana tiralica. Verjetno je, da izhajajo ponarejeni bankovci iz Madžarske.
— Roparski umor na pošti je izvršila zločimska roka v vasi Bogatič pri Beogradu. Ropar je najprej umoril v stanovanju upravnika pošte, mu odvzel ključe od urada in blagajne ter potem mirno in z lahkoto izvršil rop 160.000 Din. Roparju so na sledu.
— Obisk naših planin v letu 1925. Najbolj obiskano je bilo triglavsko pogorje, Pohorje, za tem pa Kamniške alpe. Število vseh obiskovalcev planinskih koč znaša nad
46.000, od teli je bilo 40.500 Jugoslovanov, 1742 Avstrijcev, 860 Cehov, 474 Nemcev. 471 Italijanov, 45 Angležev, 10 Francozov ter nad 100 drugih. Tujski poset se jc tedaj napram lani dvignil ravno še za enkrat toliko. Od nas je pa odvisno, da bodo naše divne planine v bodoče naši sosedje še bolj posečali.
Javnosti, vsem šolam, humanim In kulturnim društvom, predvsem pa antialkohol-nim organizacijam! Široka javnost vsaj v besedah obsoja grozno narodovo pijančevanje ter spremlja vsako antialkoholno akcijo s precejšnjo naklonjenostjo. Antialko-liolni pokret pri nas ni nov, temveč bo kmalu star že 25 let. Kljub temu ni treznost
nič napredovala — nasprotno je Slovenija vsak dan bolj zapita in krvava. Prizadeva se mnogostransko, da«Sse alkoholizem omeji iri popolnoma odpravi. Šola poizkuša storiti svojo dolžnost, človekoljubna društva žele celiti rane mnogim alkoholovim žrtvam. Kulturna, predvsem pa telovadna in športna društva stremijo obvarovati naš narod pred telesnim in duševnim propadanjem ter si prizadevajo dokazati javnosti, kako je njih delo usmerjeno proti alkoholizmu. 1 anti-alkoholne organizacije žele rešiti pri nas alkoholno vprašanje. Napori so torej tu, uspehov pa ni — vsaj ne toliko, kolikor bi to odgovarjalo naporom. Zakaj ni željenih uspehov P Zdravniki, posebno oni, ki delujejo na polju narodovega zdravja, se dobro zavedajo velikega pomena protialkoholnega delovanja. Prepričani, so tudi, da je vzrok vsem neuspehom v boju proti alkoholizmu nepopolnost in nekoreninost protialkoholnega boja. Ali zamore javnost, ki z besedami pobija alkoholizem, sama pa pije, uspešno delovati proti alkoholni boiezni celega naroda? Ali zamore šola, ki nima sistematično sestavljenega programa anti-alkoholnega pouka uspešno, vršiti svojo nalogo za streznjenje naroda? Ali zamore ab-stinentno učiteljstvo, ki nima svoje lastne abstinentske organizacije, s polnim uspehom vršiti svoj poklic? Ali zamore človekoljubno in kulturno društvo, predvsem pa telovadno in športno društvo z uspehom uplivati na svojo okolico v smislu svojih idej, če si pridobiva denar za svoje društveno delovanje z alkoholnimi veselicami? V borbi proti alkoholizmu nujno potrebujemo enotnega sistema, enotnih načel. Osnovni predpogoj boja proti alkoholizmu je popoln a abstinenca. Samo popolna abstinenca bo iztrgala slovenski narod bolezni, trpljenju in revščini, ki so le pre-mnogokrat posledica pijančevanja. Žalibog starejši po večini ne razumevajo utemelje-nosti te zahteve, zato pa se je treba obrniti predvsem k mladini. Da je treba mladino protialkoholno vzgajati, to zahtevajo vsi resni vzgojitelji brez debate. Na imenovanih načelih dosledne abstinence priporočajo podpisani abstimentni zdravniki šoli sledeči sistem protialkoholne vzgoje. V šolah naj se snujejo šolske abstinenčne organizacije, bilo pod imenom »Mladi Junaki« ali pa »Kolo Saveza Trezvene Mladeži«. Te organizacije naj vodijo po možnosti abstinentni učitelji. Mladina, ki je že sama po sebi radikalna, naj se vzgaja v smislu radikalne popolne abstinence po imenovanih načelih in z jasnim ciljem brezalkoholnega gospodarstva. Voditelj te organizacije naj ne pripusti šoli doraščajoče mladine sami sebi, temveč naj ustanovi tej mladini lastna abstinentska društva za odrasle. Ta društva pa n^i ne
bodo samo torišča borbe proti alkoholizmu, marveč naj bodo podlaga za splošno zdravstveno prosveto. S tem bo postala šola potom požrtvovalnega učiteljstva, ki bo delalo roki v roki z abstinentskim zdravništvom — naša rešitev. Pozivamo vsa športna in telovadna društva, čijih namen je pravzaprav pospeševati in ohraniti zdravje članstvu, katerim je res ležeče na dobrobiti društvenikov, da uvedejo v društva, med naraščaj kakor tudi med odraslo članstvo čimpreje obvezno popolno abstinenco. Ravno tako je potrebno, da vse ostale organizacije, na katere se v naslovu obračamo, sodelujejo pri imenovanem vzgojnem delu
današnjimi pristašmi neče. Liberalne stranke so prav kmalu ublažile svoj kulturni boj proti cerkvam in če so prišle same na vlado, niso izvajale in izvedle osnovnih zahtev liberalizma. Vsled tega jc liberalizem zgubil mnogo svojih pristašev: Prav one ljudske vrste, ki so od njega pričakovale zboljšanje svojega položaja, se čutijo ogoljufane in ga po Pravici smatrajo za neprijatelja, ker je postal zaščita in moč kapitala.
Ker je liberalizem prinesel Židom (judom) politične in državljanske pravice, so prav oifi njegovi najzvestejši pristaši: to pojasnuje, zakaj čestokrat slišimo, da se liberalizem naziva židovski.
Vidimo, da jc liberalizem osvobodil samo tako zvani srednji stan in da je omogočil židom, da svobodni/ izkoriščajo trgovino in industrijo s pomočjo svojega vedno bolj rastočega kapitala. Poleg tega pa tudi vidimo, da ni dal ljudstvu politične enakopravnosti. Kakor je krščanstvo postalo vsled siilnih zlorab lažikrščanstvo, tako je tudi liberalizem postal lažiliberalizem. Danes pravzaprav ni preostalo po pristnem liberalizmu, ki je obljubljal vsestranski razvoj in napredek in ki' naj bi osvobodil vse človeštvo, pravzaprav ničesar, nego sramoten spomin v raznih liberalnih strankah in posameznikih, ki skrivajo največjo svojo politično in človeško sebičnost za nekdaj tako zvočno besedo.
Osnova političnega liberalizma je nedvomno odločno stremljenje po osebni državljanski svobodi. Zahteva vsled tega, da naj vlada in država državljanom pusti vso mogočo svobodo v vsem delovanju, ki ni v nasprotju z zakoni. Odreka državi pravico vmešavati se v delovanje državljanov in -početi kaj drugega, nego bdeti nad redom in zakoni. Ta osnova svobode se tiče
prav tako političnega ko gospodarskega in tudi verskega življenja. Iz tega tudi izhaja, zukaj liberalizem nasprotuje socijalizmu, posebno državnemu socijalizmu, ki zahteva, da naj država prevzame v svoje roke vso gospodarsko produkcijo. Zahteva takozvano »svobodno igro prirodnih sil« v družabnem, političnem in gospodarskem življenju, medtem ko socijalizem ne prizna tega principa boja na življenje in smrt; sociializein hoče zabraniti in vsaj zmanjšati, če ne že popolnoma odpraviti konkurenco. Vsled tega vidimo, da so na primer liberalci vedno nasprotovali socijalnemu zakomodajstvu, ker, kot trdijo oni, nima nikdo pravice vmešavati se med delojemalce in delodajalce. Da je stvar popolnoma zasebnega značaja, kako se le-ti pogodijo med seboj o pogojih delovnega časa, mezdi, zavarovanju ali nezava-rovanju za slučaj nezgode ali boleznk Na drugi strani pa s* prav nič ne pomišljajo poslužiti se uradov in policije, vojakov m orožnikov v svojo obrambo proti delavcem, če si skušajo delavci s samopomočjo, ki ni nasprotna liberalističnim osnovam, priboriti vpliv na razvoj razmer svoje lastne eksistence (lastnega obstoja). Tukaj se najlepše vidi vso enostranost liberalizma, vsled katere je postal osovražen. Nasprotuje soci-jalni zakonodaji radi svojih načel in nasprotuje lastnim načelom v; boju proti svobodnemu gibanju delavstva, če so vsled njega ogrožene njegove koristi. V resnici pa ga vodi \T enem ko v drugem slučaju samo obzir na koristi kapitalistov in je vsled tega le izraz njihove politične, socijalne, gospodarske in moralne: nevestnosti in prefriganosti. Liberalci so na primer proti prisilnemu zavarovanju de lavstva, Proti zakonito določenemu delovu.emu času in nedeljskemu počitku itd. itd,., ker bi bila s tem
baje porušena ona svobodna igra prirodnih sil, toda če gre zato, da se vse to izvede prostovoljno, neprisiljeno, potoni delovanja delavskih organizacij, pa so se in se še po-služijo eventuelno nasilja, da to prostovoljno izvedbo preprečilo.
Tako je postal liberalizem pravzaprav lažiliberalizem. Njegova načela so bila dobra samo zato, da se je ojačil kapitalizem, ki družabno predstavlja samo buržuaziio in ničesar drugega: odreče pa takoj, če gre za povišanje in os v oboje n je nepreniožnih slojev.
Dosledni liberalizem bi vodil k anarhiji, to je družabnemu stanju, pri katerem ne bi bilo niti države, niti vlade, temveč bi se vsak posameznik boril s svojimi lastnimi silami za svoj življenski obstoj.
V	celoti moremo reči o liberalizmu, da če ga presojamo z načelne platin kot nauk, da nam je v svojih osnovah v mnogih smereh simpatičen, posebno če gledamo njegovo pojmovanje sveta in življenja. Toda v kolikor se tiče liberalizma kot političnega čitii-telja naše dobe, ga moremo smatrati za madež na politični in socijalni poštenosti in morali. Biti liberalen človek, pomeni biti napreden, biti liberalec pa pomeni biti reak-cijonar, nazadnjak.
Načela liberalizma so pri mnogih ljudeh zgubila svojo resnično notranjo vrednost. To so zakrivile liberalne stranke. Liberalizem je postal v rokah kapitalistov, buržu-azije in židov ničvreden. Socijalno gibanje je prevzelo od njega in ohranilo v sebi njegove najboljše misli in stremljenja; sprejelo jih je in jih uresničuje. Vsled tega liberalizem v svoji boljši obliki ne bo izsinil s sveta; v svoji slabši obliki bo pa kmalu sramotno poražen v svojem zadnjem, obupnem boju s socijalnim gibanjem.
Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev
se nahaja v Mubljani. Šelenburgova ulica itev. 6,1. nadstr., vrata štev. 10-, LUD. BARAGA.	“
Stran 5.
,i. a,.-j— ■ -
ter v interesu mladine odpravijo naštete nedoslednosti. To smatrajo podpisani absti-nentni zdravniki potrebnim, povedati* našemu narodu za novo leto. — Ljubljana, dne 31. decembra 1925. — Dr. Justin, dr. Meršol, dr. Mikic, dr. Pirc, dr. Rak, dr. Šarič.
— Podivjanost. V Leskovcu pri Krškem ie hlapec trgovca Žnidaršiča s sekiro ubil drugega hlapca. Dejanje je izvršil \v. maščevalnosti.
— Nesreča na železnici. Pri Novem Marofu na progi Varaždin—Zagreb se je v četrtek pred svetim dnevom pripetila težka železniška nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve: 2 mrtva im menda 15 ranjenih. Trčila sta skupaj zopet dva vlaka. Karam-bol je bil silen, kljub temu, da sta strojevodja obeh vlakov opazila nesrečo in spustih kontraparo. Obe lokomotivi ter več •vozov je bilo zbitih ter proga za promet do drugega dne prekinjena. Kdo je nesrečo pravzaprav zakrivil, bo dognala šele pre-iska.va.
Newyork šteje sedaj po novem ljudskem štetju 5,873.356 prebivalcev.
— Božično neurje in nesreče. Pri nas smo imeli tudi pred Božičem milo in lepo vreme. Po celi Franciji je divjala neznosna nevihta z dežjem, ki je napravila neprecenljivo škodo. Močno so trpela posebno obrežna mesta, pristanišča in druge naprave.
V	Bordoju je pokončan velik del obrežja. Razna kopališča, restavracije, kavarne in druge hiše so popolnoma pokončane. Porušili so jih velikanski morski valovi, ki jih je vihar dvigal in metal proti celini. Veliki prekniorski parniki, ki bi morali odpluti, so morali odpotovanje odložiti. V Parizu je vihar prevrnil prometni čoln in je pri tem utonilo 9 oseb. — Iz Nemčije poročajo, da so imeli vihar »tornado«,' kakršnega še ne pomnijo. Posebno hudo je bilo pri tem prizadeto pristanišče Hanau ob reki Main. Skladišča so kratko demolirana. — Močno prizadeta je bila tudi vsa zgornja in srednja Italija, kjer so vsled viharnih nalivov nastale povodnji. Porušenih je več mostov, mnogo obrežnih regulacijskih in drugih naprav je voda podrla in odnesla. Ob morski obali pa so visoki, mogočni morski valovi povzročili istotako velikansko škodo. — V Španiji so imeli tudi viharje z nalivi, ki so Povzročili takojšnje poplave. Mesto Sevilla je pod vodo. — Strašno poplavo pa so doživeli na Madžarskem, ki jo je povzročilo hitro tajanje snega. Reke Kores, Samos in Usa so rapidno narasle in se razlile. Voda Je narasla do 5 m nad normalo in ponekod raztrgala velikanske umetne regulačne naprave. Škoda je ogromna. — Na Solnogra-škem je na sveti večer pričelo močno snežiti, nastal je pravcati snežni vihar. — Prav tako snežno vihro so doživeli dan prej na Angleškem. Ustavljenega je bilo veliko prometa, veliko brzojavnih in telefonskih vezi !e bilo pretrganih. — Na Japonskem Je vihar povzročil mnogo nesreč na morju. 25 ribiških čolnov se je potopilo, pogrešajo pa tudi 150 drugih ladij.
»Visoko tehnično šolo« s fakultetnimi pravicami so dobili v Zagrebu. Ta zavod je nastal iz dosedanje trgovske in obrtne akademije ter je kralj tozadevni ukaz že podpisal.
— Katastrofa na otoku Yap. — Iz Amerike poročajo, da je otok Yap obiskala katastrofalna nesreča. Vsled podmorskega potresa so se v Tihem oceanu dvignili velikanski valovi, ki so zagrnili imenovani otok ter odneslj z njega vse hiše. Na otoku je bilo 8000 prebivalcev, ki so najbrž vsi našli smrt v valovih in pod razvalinami.
— Cerkveni roparji so se pojavili pri sv. Roku v Beli Krajini, Pokradli so nekaj predmetov, ki pa so jih spretni orožniki našli zakopane v gozdu. Polovili so tudi rouarje in jih spravili na varno.
Ljubljana.
— Za enkrat ostane direkcija pošte še v Ljubljani. Tako je odločil ministrski svet na zadnji seji, seveda na gotov pritisk. Pravijo, da so za nadaljni obstoj zaenkrat še službene potrebe dane.
— Kaj je z. rezervarjem bencina? Neka tvrdka z autogaražo v Ljubljani ima na iavni cesti moderen podzemski rezervar za bencin. Kakor čujemo, pa menda cela naprava ni čisto v redu, ker je na sveti večer v dotiični okolici nastala precejšnja panika iz strahu pred eksplozijo. V koliko je bil strah opravičen ali neopravičen, naj povedo merodajni krogi, predvsem oblasti javno, da h°do ljudje vedeli pri čem da so.
rqru Nov cestni red stopi s 1. januarjem 1926 tudi v Sloveniji v veljavo in se je treba po njem ravnati. Sicer bo spočetka malo težko,, pa bo 2e Sj0> navatiili se bomo tudi tega. I reba pač previdnosti in trezne glave na cesti ter malo manj dirjanja. To velja zlasti za avtomobiliste, moto- in bicikliste, ki>o tako predrzni* da ne upoštevajo ne na-Pisnih tabel, ne stražnika, ne orožnika, privatnika pa cei0 nesramno nahrulijo, če tu i" tam kilo ftoga stavi na odgovor. Tudi v tem oziru morajo napraviti javne oblasti na ulicah in cestah red. Kot slučaj predrznosti naj navedem sledeče: Te dni je videl naš poročevalec na Dunajski cesti fantalina s kolesom, ki je dirjal po lepem asfaltiranem hodniku od Bavarskega dvora do kavarne Evrope popolnoma nemoteno. Drugič bo vozil še dalje in tako narašča predrznost.
—	Novi cestni red zahteva vožnjo po desni strani, prehitevanje pa na levo stran. Prestopki so kaznivi, še hujše kazni. pa so nesreče, ki se pri nepazljivosti rade pripete.
— Nova zadružna ženska obrt. V Ljubljani se je ustanovilo lepo zadružno podjetje »Leda«, ki bo proizvajalo razne vrste ročnih čiipk, damsko, posteljno ter namizno perilo itd. Podjetje bo lahko zaposljevalo zelo mnogo delavk te stroike. Že z ozirom na to želimo novemu podjetju zelo mnogo sreče.
— Vlomi v šolah. — Pred prazniki so nas presenetile časopisne vesti iz Ljubljane o vlomih, ki so se izvršili v raznih šolskih zavodih. Ponekod so tolovaji odnesli še ono boro gotovino, ki so jo šolska vodstva stiskala za najnujnejše potrebe v svrho izobraževanja naše dece. Sedaj pa poročajo iz Maribora, da so bili! izvršeni vlomi po šolah tudi v Mariboru, kjer so pobrali precej denarja.
Naribor.
— Novi listi na Štajerskem. Zadruga »Moijmir« in stanovanjska borza »Marstan« izdasta sikupno strokovno glasilo »Domačija«, v katerem se bo razvila propaganda za zemljiško in davčno reformo ter velikopotezno gradbeno akcijo. List izhaja izpo-četka po potrebi. V prvih številkah prinaša tudi serijo dokumentov na vlado, mestno občino in razne vplivne osebe, (katerim so se predložili važni načrti za odpomoč stanovanjske bede. — Posebni konzorcij namerava izdajati narodno-gospodarski list »Novi Gospodar«, in še neki drugi konzorcij pa se bavi z načrtom izdaje sličnega lista, toda v nemščini.
— Hiše se podirajo. Že 5 let se od raznih strani opozarja mestno občino, naj da komisijonelno pregledati sploh vse stavbe in stanovanja in to že iz stavbeno-var-nostnih ozirov. Vsakomur je znano, da se večina hiš radi previsokih stroškov že desetletje ne popravlja in da mora na ta način tudi sicer ohranjena, novejša hiša propasti. In zato ni čuda, če je naglo tajanje zadnjega snega nekaj takih podrtij spravilo iz ravnovesja. V Cvetlični ulici št. 8 na dvorišču je postalo eno tako poslopje tako nevarno, da je moral mestni stavbni urad (seveda vsled prijave) odrediti — deložacijo vseh strank ter hišo za silo podpreti. Ironija je, da v času, ko je celo stanovanjski zakon obziren in ne dopušča nobenih deložacij, v tem slučaju mestna občina morala stranke deloži-rati, ne da bi vedela kam. In še večja ironija je, da je bil g. župan zadnji, ki je o tem zvedel šele na prijavo društva najemnikov in šele potem, ko so o tem škandalu poročali že vnanji listi.
— Božič na Pohorju. Tudi letos je praznovalo mnogo planincev božične praznike v kočah na Pohorju, nekaj jih je bilo zgoraj že na Sveti večer. Eden naših tovarišev je praznoval že petletnico v Mariborski koči, ki je bila izmed ostalih koč tudi letos najbolj obiskana. Zastopana je bila tudi Ljubljana, in sicer po g. Badjuri, ki je prišel na Pohorje, da priredi smučarski tečaj. Zal so bile za ta šport snežne razmere prenegotove. Kljub temu so se našle prilike, kjer je priznani mojster v tem športu svojim učencem pokazal umetnost pravzaprav tehniko smuč. G. Badjura upa, da bo Pohorje postalo znamenito za smučarski šport. Vreme je bilo preko praznikov ugodno, le včasih je potegnil orkanu podoben veter, ki je preko Pohorja prispel kot odlomek velikih viharjev na daljnem jugu in zapadu. V Mariborski koči je bilo letos tudi mnogo Hrvatov, katerim se je Pohorje zelo priljubilo.
— Narodno gledališče. Pred prazniki je gostovala širom znana pevka gospa Pavla Lovšetova v operi »Gorenjski slavček«. To je glas, na katerega smo vsi Slovenci' lahko ponosni. — Ob praznikih je bilo gledališče zelo dobro obiskano, posebno iz dežele'. Zlasti »Stambulska roža« je bila nabito polna. Oprema in scenerija naravnost sijajna za naše. razmere, tudi igralcii dobri, le igrali bi bili lahko bolje, sigurneje. Gospej Križevi v glavni vlogi priporočamo turistiko na Pohorje. Radi prenežne obsežnosti, posebno pa še radi sopeče-pojemajočega glasu, kar kvari, cel njen nastop. — G. Harastovič je dobil v g. Urvaleku izbornega tekmeca-komika, kar se posebno pozna v Nušičevi burki »Sumljiva oseba«. Tudi g. Grom se je v večjih vlogah lepo razvil. — Našim tovarišem priporočamo, da se pridno poslužujejo posebej izdanih kuponov z znižano vstopnimo.
— Ošpice in škrlatlnka v Mariboru. V
Mariboru se pojavlja vedno več slučajev ošpic in škrlatimke. Temu pa niso baje vzrok preslabe sanitetne odredbe, ampak prikrivanje bolezni od strani občinstva, tako da je sanitetni oblasti onemogočeno vršiti svoje naloge. V javnem interesu je, da ljudje vsak slučaj sličnega obolenja javijo mestnemu fizlkatu ali drugemu zdravniku.
Žrebanje loterije »Doma ubogih«. Odbor »Doma ubogiih« je na svoji zadnji seji pred prazniki sklepal o žrebanju dobrodelne loterije, ki bi se imelo izvršiti dne 1. januarja 1926. Konstatiral je, da ni dovolj srečk razprodanih, da bi se mogel izžrebati tudi! glavni dobitek, to je enodružinska hiša. Dasi dopušča načrt loterije v slučaju, da ni prodanih nad polovico srečk, tudi žrebanje brez glavnega dobitka, je odbor vseeno sklenil, da se glavni dobitek mora izžrebati, zato je raje zaprosil pristojno oblast za preložitev žrebanja na 1. september 1926. Sporočamo to vsemu občinstvu, ki! je srečke že kupilo, v vednost z željo, da agitira in priporoča naše srečke v nakup vsem, ki jih še nimajo. Naš glavni dobitek bo prva hiša, ki se zgradi v Mariboru s prispevki, vse javnosti. Bo najlepši primer vsem onim, ki zlasti zadnje čase debatirajo, kako naj se
dvigne stavbno gibanje s pomočjo dobrodelnih prispevkov. — Odbor »Doma ubogih«.
—	Vremenske izrednosti. Medtem ko so vsepovsod v vnanjih državah preko Božiča razsajali veliki viharji, smo imeli pri nas še precej ugodno vreme. Ampak to je le mimogrede. Zelo izraziti pojavi med in po praznikih obetajo tudi pri nas veliko spremembo ikot posledico elementarnih katastrof v južnili in zapadnih deželah, kjer stoji v akciji več vulkanov.
Celje.
Pevsko društvo »Oljka« je na svoji zadnji seji dne 22. t. m. sklenilo prirediti po enkrat na teden pevsko teoretičen tečaj, ki bo trajal trii mesce. Tečaj je namenjen tako starim pevcem, kateri so teoretično manj izvežbani, kakor tudi novincem, da se jim s tem nudi prilika pridobiti si potrebno predizobrazbo za vstop v pevski zbor, od katerega želimo, da bi se kmalu tako pomnožil, da bi moški zbor resnično repre-zentiral nekaj izrednega za mesto Celje. — Vabimo vse stare pevce, da pridobč za ta tečaj čim več moškega naraščaja. Prvi sestanek se vrši dne 7. januarja 1926 ob 8. uri zvečer v gostilni ge. Božič na »Škarpi« na
Bregu, pri kateri priliki se bo vse nadaljnje delovanje dogovorilo. Tečaj vodi g. učitelj Gerlanc.
»Bratstvo« v Celju priredi tudii letos »Silvestrov večer« v salonu hotela »Balkan« z raznimi šaljivimi nastopi, kupleti, petjem, vedeževanjem, vlivanjem svinca, opolnoči nagovor in alegorija. Vse tovariše in družine vabimo, naj pripeljejo s seboj tudi prijatelje, da v veseli družbi pozabimo grenkobe prošlega leta.
—	Dobri lovci so naši Štajerci! Po poročilih iz Maribora so namreč na treh lovih pred Božičem ustrelili nekaj nad 250 zajcev in več divjih prešičev. Se celo ženski spol ima za lov svoj talent. Kmečke ženske so namreč kar z motikami potolkle divjega prasca.
Zagorje.
Zagorje. »Bratstvo« priredi svoj običajni Silvestrov večer v restavraciji Muller s sodelovanjem dramskega odseka in tam-buraškega zbora. Program je pester, polnočna alegorija bo presenetila. Zato vabimo vse prijatelje in zlasti prijateljice, da z nami prežive v veselem razpoloženju zadnje minute tekočega leta.
KAREL PULPAN:
Občinski človek.
IV.
Ali nekega dne se je prigodilo v vasi nekaj čudnega.
Kmet Rozvoda — najbogatejši kmet v okolici, je rnožil svojo edino hčer.
Nekako dva dni pred svatbo je grbavec izginil iz vasi in nikdo ni vedel, kam je šel.
Kdo ga bo iskal? Morda se mu ie zatožilo in šel je pogledat domov v gore, ali pa je šel iskat sreče po svetu. No, naj bo že tako ali tako, če je pobegnil, je pobegnil in nikdo ga ne pojde iskat. Ali ga privedejo nazaj, ali pa pride sam, ampak v poletju bi le bila škoda — tako so modrovali kmetje.
A grbavec ni pobegnil.
Niti po koči pod krkonoškimi gorami se mu ni zatožilo — niti ni zahrepenel po svetu. Pač pa se je nekaj drugega odigravalo v njegovi duši, ko je ležal na hlevu in plakal v seno.
Ni bila to želja po svetu, morda niti vedel ni, da je za sinjimi grebeni gora še nek drugi svet. Pač pa je zatožilo njegovo ubogo srce po ogrevajoči toploti, ki jo baje zdravi ljudje imenujejo ljubezen. Ubogi, od življenja ponižani človek Je zatožil po mehkem objemu, prebudile so se v njem želje in sanje, ki se uresničijo le zdravim in silnim ljudem. — Ljubil je gospodarjevo' hčer.-------
On — grbavec, »občinska lastnina« — kos občinskega inventarja, je ljubil. hčer ošabnega in najbogatejšega kmeta.
Oh, teh udarcev, če bi to kmetje zvedeli. ------
in potem se je zgodilo nekaj, česar bi ne bil nikdo niti v sanjah pričakoval.
Ko so bili v veliki sobi svatje v najboljšem razpoloženju, ko je godba odmevala v tihi večer in se je pri mizi pritiskalo drug ob drugega) dvoje mladih bitij, srečnih v ljubezni, se je razlegel skozi okno preplašen krik: — goril
Morda nima ta beseda nikdar tako strašnega zvoka, kakor če se odzove sredi vasi v jeseni, ko so skednji polni krasnega žoltega žita.
Nad streho skednja so odskakovali rdeči plameni nalik gorečim jezikom, v kratkem času je vsa ostala stavba molela v zrak kot velika baklja, in ko so med tožni glas zvona in obupen plač žena in otrok zazveneli glasov* gasilske trobente, so skozi spalene veje topolov skakali plameni že na sosedno poslopje.
Tak ogenj na vasi v jesenskem času zamore iz najbogatejših kmetov napraviti berače in najvišje moleče ošabne glave vaških posestnikov v eni sami noči vpogne do tal.
Ponosni, bogati kmet je stal na dvorišču gologlav, roke v žepu in z obupnim pogledom je gledal, kako prasketajoči krovi padajo v dogorevajoče žito.
čudno svatbeno noč sta imela novo-poročenca.
Dvorec, ki se je s svojim pročeljem ponosno smejal v vas, je ležal v razvalinah in pod razvalinami vse bogastvo. Bogati kmet se tako težko privadi sklanjati tilnik, ko ga je vse življenje nosil samozavestno vzravnanega.
Ko pa so se rano vračali gasilci v mesto, so opazili med vejami topola pod samim vrhom sedeti grbavca, gledajočega v vas, zavito v sivem dimu.
— Si zapalil? — so ga vprašali mimogrede.
— Zapalil.
— Ali veš, da te zapro?
— Ne, tega ne ve —
Ali vrne se v vas fti potem bo imel svatbo.
Sedaj ga bo Ančka pač imela rada: sedaj nima več dvorca z belim pročeljem in ne bo več ponosna, zato ker nič nima kot on, a niti Rozvodov oče ga ne bo več zmerjal s »svojat beraška«.
— A čemu ga peljejo v mesto?
— Ne, on vendar noče v mesto, kaj bi delal v mestu sedaj, ko ve, da ga Anica vzame za moža — in skušal je skočiti z voza.
A ko so ga vrgli nazaj, je resignirano sedel v seno in čez malo časa se je že veselo oziral po pokrajini.
Saj se zopet vrne iz mesta — čemu bi se prepiral z njimi — a io bo potem Kor-tanov France, ki mu je hotel vzeti njegovo Ančko, to bode gledal, ko Jo on — Balcer, popelje pred oltar.
A naj mu le potem kdo reče »grbavec« ali »Balcer, vrzi koš s sebe,« to bo videl, kako ga nabije Ančka, ki je tako močna in velika skoraj ko Rozvodov oče.
V.
Pred sodiščem ni tajil.
— Zapalil — no da, res, da je zapalil.
Kaj bi ga sicer Rozvodova Ančka
vzela, ko je imela največji dvorec v vasi, on pa je bil le vaški pastir?
— Da morejo tako vprašati — taki gospodje.
Ali' si je on morda mogel postaviti tak dvorec z belim pročeljem in poslikanimi sobami?  No, je-li morda mogel?
— Torej zato je zapalil. Ali čemu ga gospodje vendar ne pošljejo domov?
Dali so ga v blaznico, leto dni je prebil v mračnem poslopju na Katerinkah, pod košatimi kostanji je sedel in razporejal v svoji zamegleli glavi svoje sanj« in hrepenenje po domu in Ančki, ki ga je gotovo čakala in mislila na njega, kakor on misli na njo.	;
Čez leto dni mu je uprava blaznice izstavila spričeval«), da je tih, neškodljiv norec, in Balcer se ie vrnil v svojo domovinsko 'občino.
Občinski odborniki so ga zopet poslali »po številkah«, dasi bi' ga najraje obesili na prvem drevesu na vasi.
Prvo noč je prespal pri županu, a drugi, dan rano se je podal na običajno pot po vasi. Ali pot je bila sedaj težja in povsod je bilo več udarcev kot pa kruha.
Vsak se je smatral upravičenega biti sodnik nad njim, »ker ga ti tam pri sodišču niso pošteno kaznovali«.
Le k Rozvodovim ni šel. Zašel je ne*-koč tja, a mladj gospodar, ki je gospodaril z Ančko v novi hiši, ga je tako pretepel, da je štirinajst dni ležal v pastirni in so hodili kmetje gledat, če ni vendar že prenehal dihati.
Ali »spak je imel trdno življenje, kakor stara mačka« — in kmetje so dan za dnem preklinjali grbca, ki je po štirinajstih dneh že zopet begal po vasi.
Vendar k Rozvodovim ni šel več ih s časom je pod udarci, ki so padali po njem z vseh strani, izgubil razum popolnoma. Le redkokdaj se razsvetli v njegovi bolni glavi, vrne se mu jasna zavest in v takih trenutkih, ko morda vidi svoje življenje v pravi svetlobi, plače kakor dete.
VI.
Je krasno, solnčno popoldne. Pod okni cveto črešnje in rože nalivajo popje, pripravljajoč se k bujnemu razcvetu, četa vaških od solnca opalenih in od blata umazanih dečkov brodi na vasi v kalitžah, a z drugega konca vasi se oglašajo zategli zvoki pastirskega roga.
A ko dečki zaslišijo rog, kakor bi ustrelil med vrabce, zapuste kaluže In beže k dolnjemu koncu vasi.
Čez plotove dvorišč in vrtov se smejejo matere svojim razposajenim otrokom, kako pobirajo kamenje, da bi •kamenjali blazneža.
Vse je zunaj v prebujeni prirodi, le jaz sedim v svoji čumnati, ki' ima okna ravno proti cvetočim črešnjam in dokončavam to povest o nepotrebnem življenju ubogega človeka.
A ti ljudje tu okoli, zdravi in krepki, nikakor ne morejo razumeti, da je mogoče, da človek ljubi »takšnega potepuha, ki bi že davno moral viseti na vislicah«, da bi ne bil občini v breme.
A vem, da ko odpotujem domov, v mesto, da bodo sklmavall z glavami in me prlravnavali grbavcu, ki ima zatemnel razum, kajti le norec more sočustvovati s takim nestvorom.	(Konec.)	,
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Žareča rdečica oblije sedaj njena bleda lica. Eilena je sedaj tako krasna, da čuti Davis, kako glasno mu bije srce. Naenkrat pa dvigne svojo ljubko glavo ter upre svoje oči nekam mračno v detektiva.
»Komu drugemu kot vam, gospod Davis, ne bi odgovorila na to vprašanje. Toda vam povem, da je baron že preje poskušal, da me, — prosim vas, da mi oprostite, če vam ne povem vsega podrobneje.«
»Gotovo, gospodična Morris. Saj je bil ta lopov sposoben za vsak zločin. Prav veseli me, da niste prišli v roke temu nestvoru.«
Deklica molči.
»Baron Hardy je bil vaš sosed, pa menda vendar ni občeval v vaši hiši?«
»Ne. Vse naše občevanje je obstojalo v vljudnem pozdravljanju, dokler-------------«
Deklica zopet utihne. Sicer tako odločni in hladnokrvni Davis je sedaj v precejšnji zadregi, kar mu je bilo sicer popolnoma tuje, res čuden občutek. Zato hoče razgovor napeljati na kaj drugega.
»Prinašam vam tudi veselo vest, gospodična, tiče se vašega bratranca gospoda Villiama Morris«, izpregovori Davis, da zasuče govor na drug predmet.
Kot bi trenil, zgine po teh besedah z Ellenlnih lic rahla rdečica, njen obraz postane sedaj zopet smrtno bled.
»Vest?« vpraša jecljaje mlada deklica.
»Da, gospodična, sicer pa ml ni znano, če veste, kako strašnega zločina je bil osumljen vaš gospod bratranec?«
»Znano — mi — je,« dihne deklica komaj slišno.
»Potem sem naravnost vzradoščen, da vam morem povedati veselo vest, da je morilec Jane Beatmoor Izsleden. Baron Hardy je umoril nesrečno deklico in praV na zverinski način -—£ —«
Detektiv obmolkne. Eilena je sedaj naslonila svojo ljubko glavo na naslanjač, lepe oči so tesno pokrite s trepalnicami.
»MilostlVa gospodična!« vzklikne Davis. prestrašeno.	'
Tedaj pa že .zopet odpre svoje ljubeznive očii
»Nič mi ni, izneriadenje ---------«
»Čudno«, si misli detektiv, »zdi se mi, da ni nič kaj vesela novica, izraz njenih oči je trd in mračen.«
Še dostj naglo s.e ‘umiri "03 prvega presenečenja ter,reče:
»Po naključju je gosipod Morris zvedel, da se ga namerava aretirati. Četudi si svest svoje nedolžnosti, se je vendarle odločil, da se skrije pa2 iz razloga, da se izogne; neprijetnim posledicam. Oblast domneva, da je vam kot njegovi bližnji; sorodnici, znano, kje biva. Mogoče bi bili tako prijazni ter ga blagovolili obvestiti, da je pravi morilec Jane Beatmoor izsleden?«
Pri besedah, ki' jih je Eilena ravnokar; čula, se je večkrat nekam,zagonetno zganila. Vendar pa ni detektiva niti z besedico prekinila pri pripovedovanju. Sedaj štrli s čudnimi pogledi pred se.
»Ne vem, kje se moj bratranec — nahaja,« izpregovori s po.časnin) glgsom.
Davisa navda občutek veselja. Ali srce? očarujoče lepe deklice še ni oddano? Doslej več ali manj tuje misli podžigajo nje-" gttvo notranjščino.
Davisu je znano, da je Eilena zelo premožna. Pa tudi on .ima z na tik) premoženje,! je še mlad, stasit, lep mož, tako vsaj pravijo njegovi znane*, in njegovo ime uživa: precejšnjo slavo. Z eno besedo, dobiti Da-: visa za moža, je vsekakor briljantna partija.
Mbre-ir upati, da si pridobi naklonje-
nost in ljubezen lepe deklice? če bi bil le
vedel, da li je njeno srce še prosto!
Kot izobražen mož se Davis zaveda, da ie napočil sedaj' že Čas, da odide, da ne moti bolnice še dalje pri tako potrebnem ji počitku.
Z vljudnimi besedami se poslovi od deklice, ji poljubi ponudeno mu roko, ki ie sedaj ledeno mrzla, ter odide v spremstvu; hišnega oskrbnika.
Komaj se je zastor pri vratih za odhajajočim zagrnil, že pade Eilena v nezavest. Detektiv je bil trdno uverjen, da ji' prinese veselo novico, ko JI pove* da je njen bratranec nedolžen. Kako se Je varal Davis. Dejstvo, da je Villiam na umoru Jane Beat-, moor nedolžen, še ni v stanu zakriti z za-* Krinjalom pozabljenja njegovo grozno preteklost; kot doslej ostane tudi še naprej Jak grozni morilec deklet, -
Ellen čuti, kako ]L pri tej stfašnrtnlsll zastaja kri v žilah: Nič več ne thari nanj misliti, nanj pred katerim jo navdaja naj-
strašnejša groza. In vendar ne more Iz svo-
...	« ,	j
jega srca Iztrgati njegove slike. Pred sabo;
vidi stati lepega, mračnega moža, pred njo,'
ki ie edjua oseba, ki ga more brzdati v
njegovi strasti.
Brzdati? Ellen prt tej besedi zatrepeče. Tega moža ne more nihče sttahovatl, nihče na svetu. In celo ona, katero je vendar tako iskreno ljubil ali vsaj hlinil svojo ljubezen« celo ona je bila brez moči, če ga Je pre-j magala grozna strast.
V	srcu mlade deklice še bore tetfltte sile za nadvlado. Saj Ima hčerk« škotskega; plemenitaša le eno tistih dekliških src, kit le enkrat ljubijo. Eilena se le predobro zaveda, da ne more nikdar pozabiti Wllliama.
preje s smrtonosnim bodalom razmesarili njegovo žrtev, je prišel k njej ter jo nič zlega slutečo objemal in pritiskal k sebi! Oh, grozno! Ali si je mo*oče še kaj straš-nejšega predstavljati? Ne, to je vendar najstrašnejše, kar se je kdaj pripetilo na zemlji!
Nenadoma se Ellen zgane; S strahom v srcu se zmisli možnosti, da more William dobiti vest o baronovem priznanju. Če se vrne, kaj potem? Sicer meni, da je njegova izvoljenka umrla. Vendar pa je prav lahko mogoče, da zve, da je še pri življenju.
Ellena sklene svoji nežni drobni roki.
»Ne maram ga več videti, — nikdar več; — ne, ne morem!«
Pa še predno izpregovori Ellena te besede, čuti že, da se ji oglaša v prsih žgoča bol. VVilliama ne more pozabiiti, četudi ga mora zaničevati In mrzeti. Svesta si je, da bi z njegovim imenom na ustnicah umrla. Revica še vedno upa, da se ji umirijo razburjeni živci, kar pa je le samoprevara.
Ellena boče proč, občutek ima, da je skoro popolnoma, ozdravela. V najoddaljenejšem kotičku na zemlji se hoče skriti. Saj ima sredstev dovolj, da more z njimi celo puščavo izpremeniti v paradiž. Paradiž brez Williama, brez ljubezni?
Nesrečna deklica vedno pozablja, da ji bije v prsih srce. In v njem se oglaša podnevi in ponoči glas, tako glasno, tako živo.
izvesti svojih načrtov.«
Zatopljena v svoje misli podpre glavo s svojo roko.
»No, danes ali jutri pride itak Lionel, tedaj se morem z njim podrobneje poraz-govoriti kot primerno. Sicer bo silil, vendar ga bom pa skušala še potolažiti, cena je za tnune še vedno prenizka!«
Svojega samogovora pa lepa vdova ne more nadaljevati, ker je ravnokar stopila v sobo njena brhka služkinja.
svojih sobah.«
Gospod, ki1 je ravnokar vstopil, je bil lepe, visoke postave, toda izraz njegovega obraza pravi le preočitno, da je podlegel pustolovskim strastem.
(Dalje prih.)
Kingstown, predmestje glavnega mesta Irske, Dublina, je zavito v gosto novein-bersko meglo. Celo iz vil, ki leže tik ob morju, ni radi zgoščenih hlapov, ki liki pajčolan vise nad Kingstownom, videti morske gladine. Le iz šumečih glasov, ki jih povzročajo morski valovi, je sklepati, da se nahaja za z grmičevjem obraslimi sipinami brezmejni ocean.
Nedaleč od brega leži krasna, vila z razkošnimi nasadi v vrtu. V ozadju vrta pa stoje gospodarska poslopja in shrambe za vozila. Via je last še zelo mlade vdove, gospe Olove, ki še sedaj biva v vili ter dozdevno namerava tudi zimo prebiti v njej.
Gospa Glove ne živi sama v vili. Obe hčeri njenega soproga iz prvega zakona, ki sta le nekaj let mlajši kot njuna mačeha, bivata istotako v ljubko opremljeni vili.
Gospod Glove, ugleden, toda ne posebno premožen trgovec iz Dublina, je kmalu potem, ko se je vdrugič poročil, umrl. In o njegovi nenadni smrti so krožile razne docela nasprotujoče si govorice. Splošno se je trdilo, da je ugledni) mož izvršil samomor. Kaj točnejšega o vzroku njegove nenadne smrti pa se ni nikdar zvedelo, ker njegovi svojci te zadeve nikdar niti z besedico niso nikomur omenili.
To okolnost je še povečal izraz njenih temnili oči, ki je bil tako drzen, da, naravnost izzivajoč. Obedve sta se že vnaprej zavedali, da jima bodoča mačeha ne bo posebno naklonjena. In v tem se nista zmotili.
Ko je bil oče še živ, je imela mačeha prvo besedo v hiši, in celo gospod Glove se ni upal ugovarjati lepi ženii dasl je uvidel nepravilnost njenega ravnanja z njegovima hčerkama. Po njegovi smrti je ostala mlada vdova s svojima pastorkama še nekaj časa v skromnem stanovanju v mestu. Nekega dne pa iznenadi mlada vdova obe pastorki z novico, da je podedovala precejšnje premoženje, med drugim tudi lepo vilo v predmestju Kingstovvn.
Kmalu nato se je vdova preselila s pastorkama v domnevno podedovano vilo. Obe deklici se namah znajdeta v razkošju, kakršnega nista bili navajeni. In kar je bilo še najbolj čudno: mačeha je bila kot iz-premenjena; docela neobičajno prijazna je bila s svojima pastorkama.
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno Ln knjigarno« Alojzu Httfler v Ljubljani.
Vsem cenjenim obiskovalcem kavarne dZVEZDA11) restavracije in vinske kleti
želiva prav srečno novo leto!
FRAN in ROZA KRAPEŽ
Meglenega in pustega novemberskega dne sedi gospa Glove sama v svoji razkošno opremljeni sobi. .V roki ima pismo, katero vedno znova čita, in čim večkrat ga prečita, tembolj razmišlja njegovo vsebino.
Veselo novo leto 1926
želi
Rudolf Perič, trgovec In lidelovatell rasnih bltevnlkov. Ptuj.
Srečno novo leto 1926
Iell vsem svollm odjemalcem In strankam
Maks Weissenstein,
mesar In gostilničar v Ptuju.
Srečno novo leto 1926
iell in se prlporoCa
Ivo Štuhec,
trgovec v Ptuju.
Srečno novo leto 1926
lati la >a priporoča
Ivan Vincekovič,
umetni vrtnar v Ptuju.
ZVEZNA TISKARNA
I	LJUBLJANA	I	|
Srečno In veselo
— nOVO letO — želi cenjenim gostom
gostilna »Mali Triglav Marija Kahne : Spod. Slika
poleg državnega kolodvora.
priporoča svojo zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
WOLFOVA ULICA ST.1 Izdelule vsa tiskarska dela: knjige, brošure. Časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetnlike slika, nota. trgovske In uradna kuverte, pisma, vlsltke. koledarja, strojno nu* merlranje Hd. Itd. po smernih cenah
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
znamke
.Britznep** in ..Adler1
SREČNO NOVO LETO
SREČNO NOVO LETO
želi
KOLINSKA CIKORIJA
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna. Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
želita cenjenim gostom Vinko In Marti« Mamnr,
gostilna prITICku na grlCku Ljubljana — Strmi pot
Srečno novo leto
Srečno In veselo novo leto
želi vsem p. n. naročnikom in sl. občinstvu, ter se priporoča tudi v nadalje
Ljubljanska gradbena družba
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 19
želi svojim cenj. odjemalcem
MINKA HORVAT : modlstka Ljubljana. Dalmatinova 10/11.
Srečno In veselo novo leto iell cenj. odjemalcem ANTONIJA PIBERNIK
LJUBLJANA, Vrhniški paviljon, Trlaika cesta, trgovina Vodnikov trg 5
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom preizku-ienega po vsakem modelu e« dobit na željo ekspresno po po pošti v KROJNI ŠOLI, kon-cesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače, šivilje in nešivilje.
SREČNO NOVO LETO
želita svojim cenj. gostom,
prijateljem in znancem IV. In R. HERZOG
restavracija pri ..Levu' Ljubljana.
Srečno novo leto želi
„GROM“
carinsko-posredniški in špedicijski bureau d. z o. z.
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41.
Srečno in veselo Viktor Šober novo leto	Ljubljana
želi svojim odjemalcem Sv. Jakoba trg štev. 4
blizu Prešernovega spomenika sa vodo.
Srečno novo leto želi
vsem svojim odjemalcem
tvrdka IVIlIl	ill	Stil
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
SREČNO NOVO LETO ielita
JOSIP in ANICA BERLIČ
restavracija
PTUJ, »Narodni dom
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi cenjenim gostom
gostilna „Ra2em“
Ljubljana, Žabjak štev. 3.
SREČNO NOVO LETO
želi svojim cenj odjemalcem 3akob K avti«, parna pekarna Ljubljana. Gradliče 5.
Srečno in veselo novo leto
želita
Jakob in Malči Zalaznik
kavarna, slaščičarna in pekarna Ljubljana, Stari trg 21.
SREČNO NOVO LETO
želi vsem cenj. tovarišem in naročnikom
Tone Malgaj. pleskar, sobo- In Črkoslikar
Ljubljana, Kolodvorska ulica 6.
Srečno novo leto želi svojini gostom gostilna
„NOVAIC‘*
SP. ŠIŠKA 300.
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim gostom OSVALD PENGOV, trgovec in gostilničar Ljubljana, Karlovška 19.
Srečno ln veselo novo leto želita ANTON KANC sinova,
drogerija, fotomanu-faktura in parfumerija, Ljubljana, Židovska ul 1.
Srečno novo leto! IVAN PAKIŽ, trgov, z urami, zlatn. in srebr. Ljubljana, Stari trg 20.
SREČNO NOVO LETO!
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi svojim gostom
gostilna in kavarna ,,CENTRAL" ŠTEFAN in ANA MIHOLIČ Ljubljana, poleg zmajevega mosta
E. Škopek,
trgovina z urami, Ljubljana Mestni trg 8.
SREČNO NOVO LETO
želi svojim cenj. gostom
želi cenj. odjemalcem
fovama ..Unlon" In rama kvasa In Špirita Ljubljana 7.___________
Terezija Zalaznik
restavracija pri „6“
Ljubljana, Dunajska c. 8.
Črnomelj
Gorica
The R«x COm Ljubljana
trgovina pisalnih strojev želi
vsem cenjenim odjemalcem	|(, vese|o
NOVO LETO!
Za vsako sprejem* IJIvo ceno prodajam
klobuke, slamnike In vse potrebščine za modistke
MINKA HORVAT
modistka LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10, II. nadstr.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi svojim odjemalcem
TEODOR KORN, prej HENRIK KORN
krovski in kleparski mojster, inštalater za vodovode, Ljubljana.
Vse pisalne, risalne In Šolske potrebičlne dobite najceneje v papirni trgovini
OBILO SREČE V NOVEM LETUI
HOTEL »SLON
llubllana.
Inserirajte v ,Novi Pravdi‘1
MODNI SALON M. SEDED-STRNAD Ljubljana. Preiernova ulica Itev. S
želi
vsem svoiim cenjenim odjemalcem SRfeCNO IN VESELO NOVO LETO!
Ljubljana
Sv. Petra ce<a št. 29. Lastna knjigoveznica. Velika raloga šolskih zvezkov, map In blokov.
SREČNO NOVO LETO
cenj. odjemalcem
T. Groiel, Ljubljana
Poljanska cesta 7.
Toda prezirati ga mora. Tako vsaj mSsli Ellena. Uboga deklica!! Kako more utripajočemu srcu ukazovati, srcu, ki nestrpno, z neutešljivim hrepenenjem drhti po ljubezni, ki se mu vrača? Pa tudi njen ponos se ji obenem oglaša v notranjščini, ponos, ki s silo zatre notranji glas. Hoče se mu umakniti, bežati odtod, da ga nikdar več ne vidi — nikdar več!
In vedno se spomni s strahom, ki mu ni izraza, na to, da je bila nevesta morilca deklet. Z rokama, ki sta malo trenutkov
da Ellena kljub vsem naporom ne more preslišati njegovih opominov.
Vedno ji je pred očmi lepi, resni moški .obraz, sliši VVilliamov glas in vidi, kako proseče izteguje svoji roki proti njej, roki polni krvii!
Ellena zakrije svoj v solzah 'toneči obraz v robec, ničesar ne mara videti, ničesar sliša.ti. Toda srce, njeno ubogo srce, se ne more umiriti.
Mačeha.
Druga trgovčeva žena je bila njegova nameščenka v trgovin®, zelo lepa, mlada dama izredno živahnega temperamenta.
Obe, že odrasli trgovčevi hčerki, sta bili seveda zelo iznenadeni, ko jima je oče nekega dne povedal, da namerava poročiti svojo nastavljenko. Vendar pa si nista upali ugovarjati, ker je bil gospod Olove kljub svoji dobrosrčnosti precej nagle jeze.
Obe hčerki že po naravnem nagibu nista bili naklonjeni lepi deklici, marveč jima je bila naravnost zoprna.
Da, res lepa je mlada vdova s svojimi črnimi, bujnimi lasmi in kot oglje temnimi očrni, — celo zapeljiva — v svojem jutranjem oblačilu, izpod katerega so prišle bujne in očarljive oblike preračunljive žene do polne veljave.
Sedaj skrbno skrije pismo v omarico za šivanje ter jo zaklene. lJotein pa zamišljeno štrli v neprodirno meglo.
»Domneval sem, da boste že nekoliko nestrpni, — vendar pa morate še potrpeti, tako lahko in brez nadaljnjega ne morem
»Gospod Falcouer želi govoriti z milosti vo gospo!«
»Pripelji ga semkaj, pričakujem ga!«
Služkinja se odstrani, da javi prišlecu, da more vstopiti. Vendar pa napravlja prišlec vtis, da se čuti v hiši precej domačega, ker medtem že stopi v sobo ter s prijaznim smehljajem zaupno pozdravi lepo mlado vdovo.
»Ali sva nemotena?« vpraša neženi-rano.
»Da, Lionel. Ana in Mabel sta še v