PREPOČASNO DOHITEVANJE ZAMUJENEGA V KS BARJE, PERUZZI, GAUEVICA, KRIM, RUDNIK
Še vedno (preveč) osamljeni pri reševanju ključnih problemov
Preveč težav se je nagomililo v povojnem času na območju krajevnih skupnosti Krim, Rudnik, Peruzzi, Galjevica in Barje, da bi bili drobni uspehi zadnjih dveh let odpravili občutek pastor-ka mesta. Morda bi samoupravna razdelitev tega dela naše občine na manjše temeljne celice mora-la biti izvedena že pfed desetletjem. Takrat so ob starih, kmečkih jedrih pričela nastajati hitro ra-stoča stanovanjska naselja, ki pa jih žal urbaniza-cija in komunalna ureditev nista dohajali. Zato so danes skupni problemi, ki jih bomo najprej osvet-lili, tako težko rešljivi. Zaostali so za razvojem in prerasli zmožnost matičnega in širšega okolja.
Njihovo reševanje pa bi bilo po mnenju sogo-vornikov v prostorih KS Krim in krajanov lahko hitrejše, če bi bila utečena povezava med krajev-no skupnostjo, občino, mestom in posebnimi ustanovami, ki s svojim delovanjem segajo tudi na območje teh petih podkrimskih krajevnih skup-nosti.
Tako pa imajo še vedno občutek, da kljub izraziti samoupravni in delovni razgibanosti, ki je nastopila v krajevnih skupnostih po njihovem preoblikovanju, še vedno prevečkrat odločajo o usodi njihovega razvoja mimo občanov, in krajev-nih samoupravnih organov. Razen, če ne postane . položaj tako zapleten, kot ob letošnjih novoletnih povodnjih Na Barju.
Uredniti odvodnjavanje
Barje s svojimi vodnimi značilnostmi ne prizna neurejenosti. Če kanali niso redno čiščeni, predv-sem pa, če urejevalci vodnega režima na Ljublja-nici ne znižajo pravočasno ravni vode v strugi in pritokih, je lahko poplavljen precejšen del Barja. Predstavniki vseh petih krajevnih skupnosti so mnogokrat opozarjali v preteklih letih na popolno zanemarjenost kanalov na Barju. Žal so bili ti klici bolj glasovi žejnega va puščavi. Za nekatere dele (Rudnik, Peruzzi) velja to še sedaj. Znatno se je izboljšal položaj v KS Barje. Po nekaj deset-letjih so delavci Hidrotehnika le očistili Farjevec in Iško in tako omogočili odtok vode iz manjših kanalov. Po tej prvi prepotrebni očiščevalni akci-ji, pa jih bo v dogovoru s krajevnimi skupnostmi sledilo še več. Zajete bodo v program, ki ga bomo oblikovali skupno Barjani in strokovnjaki iz Hi-drotehnika. Na Barju menijo, da je prav skupno načrtovanje in reševanje pogoj, da se prično ra-zmere (ne le pri odvodnjavanju) na Barju izbolj-ševati.
Odvisnost od Centra
Oskrba prebivalstva z živili je med najtežjimi problemi vseh petih krajevnih skupnosti. Izraču-nali so, da na tekoči meter prodajalnega pulta pride kar 600 prebivalcev. Vse trgovine so klasič-ne in obratujejo v starih, tesnih prostorih.
Z izgradnjo prodajnega centra na Rakovniku in trgovine med vrtcem in progo, ki jo bo postavila zagrebška trgovska organizacija Sljeme, se bo stanje nekoliko izboljšalo. Toda še vedno le na enem delu, medtem ko bo ostala Večina prebival-stva pred zadolžitvijo, da kupuje živila v Centru.
Danes tudi ugotavljajo, da lokacija na Rakov-niku ni najbolj primerna. Nesprejemljivo pa je, da bo v tem centru le trgovina z živili, preostali del centra (Ptt, banka, lekarna) pa ne bo zgrajen. Tudi ta opravila lahko sedaj izvedejo le v Centru.
Koliko za telefon?
Kljub gosti naseljenosti je območje teh petih krajevnih skupnosti bela lisa v oskrbljenosti s telefonskimi priključki. Krajetna skupnost Peruz-zi n. pr. nima niti javnega telefona. V drugih KS pa so brez telefona cele ulice.
Ko ocenjujejo dosedanjo uresničevanja sred-njeročnih planov območne IS za PTT promet oziroma Podjetja za PTT promet Ljubljana, sodi-jo, da so bili zapostavljeni. Kritično ocenjujejo tudi ravnanje Zavoda za urejanje stavbnih zem-ljišč Vič in občinskih upravnih organov ter trdijo, da bi za njunim izrazitejšim in odločnejšim nasto-pom prav gotovo v tem času delno rešiti ta pro-blem. Trenutno pa jim je predvsem nejasen način financiranja izgradnje telefonskega omrežja za RS 1 in RS 2, ker se bojijo, da bodo s svojim prispevkom, ki bo menda znašal okrog 50 tisoč dinarjev, plačali tudi vode za omenjeni coni. Zato pričakujejo, da jim bo uspelo v prihodnjih mese-cih vzpostaviti neposrednejši stik s PTT, zavodom in občinskimi upravnimi organi pri urejanju PTT zvez.
3 ne zadostuje
Pri obratovanju mestnih avtobusov in njihovi razpredenosti po terenu ter pogostnosti vožnje je verjetno več zornih kotov. Prav gotovo drži trdV tev prebivalcev KS Rudnik, Peruzzi, Galjevica, Krim in Barje, da mestni avtobus številka 3 nfc zadovoljuje njihovih potreb. V konicah je preza-sedena s potniki iz medkrajevnih avtobusov. Pelje le po Dolenjski cesti in pušča v nemar vso zaledje. Sorazmeroma neugodno pa je speljana v Centru, Jtjer že na Ajdovščini zavije proti Šiški in tako počno poslabšuje zvezo z železniško in avtobusno postajo.
¦  Prebivalci teh krajevnih skupnosti bodo skušali dbscči spremembo poteka proge št. 3 in podaljša-
nje številke 9. Tudi zato, ker so jim na mestnem prometu obljubljali, da bodo z zgraditvijo mostu na Livadi lahkp priročneje speljali to mestno pro-go. Žal pa obljube še niso izpolnili. Take po-manjkljivosti pa krajane še vedno ženejo k upora-bi osebnih avtomobilov.                               '
Nevarnost epidemij
Že sprehod po opisovanem območju postavi pred obiskovalca vprašanje, kako lahko ljudje živijo ob odprtih kanalih, po katerih se pretakajo najrazličnejše odplake in predvsem kakšno vddo pijejo. Domačini vedo povedati, da je njihovo območje med najslabše komunalno opremljenimi v Ljubljani. Ne pozabijo pa tudi navesti, da je med Galjevico in Vinterco speljal na levi strani železnice primarni kanalizacijski vod, nihče pa še ni poskrbel, da bi bili vanj legalno speljani hišni
Proga 3 je edina proga mestnega prometa, ki naj bi zadostila potrebam okrog 12 tisoč občanov petih krajevnih skupnosti. V KS Rudnik, Krim, Galjevica, Peruzzi in Barje ne opozarjajo le na slabo prometno pove-zanost s središčem, ampak tudi na zelo niz-ko stopnjo prometne vamosti na Dolenjski in Ižanski cesti.
vodi. Ta nevšečnost je tzrazita tudi na Rudniku, kjer so struge hudournikov močno fekalno one-snažene in se prenašajo na območje KS Peruzzi. Krajani se zavedajo, da so si s črnograditeljstvom tudi sami zakuhali mnoge nevšečnosti ter da ne morejo sedaj čakati, da jim bo vse podarila druž-ba, toda vseeno pričakujejo hitrejše reševanje zagat. Predvsem zato, ker so posamezni problemi sedaj upravno že rešeni, čakajo pa na operativno rešitev. Pripravljeni so prispevati pri reševanju teh pomanjkljivosti svoj materialni in denarni delež.
Izobraževanje, kultura, telesna kultura
V vzgoji in izobraževanju oziroma razporeditvi vzgojno-varstvenih organizacij in osnovnih šol je precejšnja vrzel. Sedanje zmogljivosti so premaj-hne, pa tudi z novo šolo na Krimu ne bo vse rešeno. Predvsem opozarjajo na njeno oddalje-nost od Rudnika in Barja ter na nedoslednosti pri urejanju telovadnice. Žal ta ne bo na voljo kraja-nom, kljub temu, da bo edini telesnokulturni ob-jekt. Že sedaj opominjajo, da bodo vztrajali pri
S prostovoljnim delom so krajani KS Rudnik opravili izkop za temelje novega družbe-nega doma in nasuU zemljišče
lzpolnjevanju predloga oziroma med III. samo-prispevkom izrečene obljube o obnovitvi podruž-nične šole na Barju in povečanju enake šole na Rudniku. K obema šolama naj bi dodali tudi VVO. Tako povečani podružnični šoli bi zadosto-vali krajevnim potrebam, istočasno pa bi prostori krajevne skupnosti tudi predstavljali družbeno središče.
Za kulturno dejavnost bodo tudi v prihodnje imeli primerne pogoje Ie v KS Barje, v ostalih KS pa bo saj nekaj možnosti v novih prostorih druž-benega doma. Na Rudniku in Galjevici so že zastavili prva dela.
V obeh domovih bo.tudi manjša dvorana. Na Rudniku pripravljajo tudi manjše igrišče, medtem ko bodo mladi nogometni navdušenci iz KS Peruzzi še vedno odvisni od dobre volje kmetov. Na Krimu je položaj boljši, saj je tu osredotočeno vse telesnokulturno delo.
Ker smo se že dotaknili prostorskega problema delo-vanja KS, še nekoliko razgradimo to snov.
Kljub temu, da je sedaj že vključenih v delovanje krajevne samouprave okrog 750 delovnih ljudi in obča-nov, je prav pomanjkanje prostorov v KS Peruzzi, Galje-vica, Rudnik tisto, ki ovira celovito sprostitev dejavnosti na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Na Galjevici in Rudniku bo problem verjetno že letos rešen. V KS Peruzzi pričakujejo, da bo njihova prostorska zagata rešena trajno in ne pristajajo na montažno zgrad-bo. Dobro se še spominjajo časa, ko so jim podrli njihovo krajevno barako, pa še do danes niso izpolnili obljube o novem krajevnem družbenem centru.
Kritični in ustvarjalni
Ko ste prebrali zapis pogovora do tega odstav-ka, ste si dejali, da v KS Barje, Peruzzi, Galjevica,
KS Pfruzzi je med najslabše komunalno opremljenimi KS v občini. Kljub temu je še vedno privlačna za črnograditelje. Ti ne upošte-vajo niti zazidalnih načrtov RS 1 in RS 2 ter priprav za RS-3 in RS-4. Osnovna pripomba krajanov vseh petih krajevnih skupnosti je usmerjena v gostoto stanovanjske gradnje v teh novih soseskah in preveliki skladiščni usmerje-nosti. Menijo, da bi morali dobiti vee proizvo-.dnih delovnih mest.
Krim in Rudnik živijo nezadovoljneži. A ni prav, da^bi se od njih poslovili s tako sodbo. V vseh petih krajevnih skupnostih so po preoblikovanju skupno in posamično prešli v reševanje tistih neu-rejenosti, ki jih lahko odpravijo s svojim znanjem, s svojo finančno močjo in krajevno organizira-nostjo.
V   KS Barje so dobili nekaj  asfalta, uredili cestno razsvetljavo, preprečili deformacijo Ižan-ske ceste, poskrbeli1 za boljšo oskrbo krajevne skupnosti z vodo, dobili bodo nekaj telefonskih priključkov, pospešili čiščenje jarkov, sprožili ak-cijo za ureditev stez za pešce ob Ižanski cesti in pristopili k celovitemu reševanju vzgoje in izobra-ževanja.
V  KS Rudnik so pričeli z deli na družbenem domu in igrišču, uredili ograjo na prehodih čez potoke ob Dolenjski cesti, organizirali ulične od-
tfflj&jff muijM pri gndnji družbeaega doma KS Galjevica
Delavd VGP TOZD Hidrotehnik urejajo Veliko Galjevico in postavljajo oporne zi-dove ob studencu ter nekdanji Jurčkori ce-sti. PredstavnikJ KS menijo, da dela napre-dujejo prepoiasi
bore KO SZDL, aktivirali mladino, očistili odvo-dne jarke in celotno krajevno skupnost, priprav-ljajo se na asfaltiranje nekaterih cest.
V KS Peruzzi so ugotovili, da nimajo primarne in sekundarne kanalizacije, javnega telefona, jav-ne gostilne, da je Dolenjska cesta v križanju s Peruzzijevo prometno neurejena in bi potrebova-la semaforizirano križišče, da bo potrebno širše reševati problematiko šole in vrtca, zaustaviti črne gradnje (na RS-4), in da bo potrebno trajno rešiti prostorsko problematiko za delo krajevne organi-zacije. Za vse te ugotovitve imajo tudi pripravlje-ne programe reševanja. Trenutno se pripravljajo na asfaltiranje nekaterih cest in rešujejo nesoglas-je z organizacijskim odborom PST.
V   KS  Gaf^ica namenjajo vse sile gradnji družbenega doma.
V KS Krim pa opozarjajo, da ne smemo ukiniti »glavarine«. Mnogo je še podrobhosti, ki so jih navedli v pogovoru _y prostorih KS Krim, Pot k ribniku 20, Maks Močnik, Darko Žlender. Edi Bruderman,  Marjan Virant, Jože  Kovač, Ivan Roš, Marjan Jevnikar, Ivan Kurent, Tone Ponik-var in Tone Zadnikar. V tem zapisu bi se morda zgubile. Zato jih bomo detaljneje proučili in o njih zapisali samostojne prispevke.
STANE JESENOVEC