TRST, petek 27. marca 1959 leto Xv- ■ Št. 74 (4228) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638. 93-808, 37-338 . Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini ~ ,™;E,F?,N ‘N,*4-63* - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. Z* - NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir. celoletna 4300 lir - Nedeljska števila* mesečno 100 lir. letno 1000 llr- * °V: Za vsak mm viL ^ ii«, auffiR- - - -- -- - , OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 d,n. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo _______________________ i ^ stolpca, trgovski 80, finančno^!pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račuti pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Medlog Odgovor zahodnih velesil na zadnjo sovjetsko noto „ za konferenco zunanjih ministrov 11. maja jjjeri naj bi kmalu sledila vrhunska konferenca Ameriška vlada priznava, da imata Poljska in ČSR z nekaterimi drugimi državami zakoniti in neposredni interes v nekaterih vprašanjih, ki se bodo obravnavala na konferenci i^kva 2fi in 7’,‘' Poslaniki ZDA, Velike Britanije, u zunan ^ne Nen)^e so danes izročili sovjet-'1° Sovir,*..,^nJemu ministru Gromiku odeovor na zad- ^ Verin« T . mea tankom naklonje- taNmi u med zainte- 4 dah lRav®i, ki bi biti *°?nost resnih k ^ in hi ,a^nejših vpra- iahk0 blli Pra-. -uunih , sporazum o ■J PredlP„„,a Je ameriška agala P- miS® sesta-k7u: C m SZ A ov Francije, G'1)* z '2aumerUka vlada viaddovolistvom, da |K?elt. A^ sprejema tak S. na: ^ka Vlada ?iih 'J*) av se sestanek zu-omenjenih rov skliče -Ji, ■, da bo mogoče poleti sklicati kon- iNškt raVni' • pravi med drugim, da je ameriška interes v nekaterih vprašanjih, ki se bodo obravnavala na konferenci. Zaradi tega bi se lahko upoštevala možnost u-deležbe drugih držav v neki fazi pogajanj. Vendar Je ameriška vlada mnenja, da bi se predlagani sestanek vsaj od začetka moral tikati samo štirih držav, ki so odgovorne za Nemčijo. Ameriška vlada ugotavlja tudi, da se sovjetska vlada strinja s predlogom v ameriški noti od 16. februarja, da bi morali na sestanek 11, maja povabiti nemške svetovalce in se z njimi posvetovati. S tem da predlaga konferenco zunanjih ministrov za 11. maja, razume ameriška vlada, da bi sovjetska vlada imela Ženevo za primeren kraj. Zato bo a-meriška vlada posredovala pri švicarski vladi, da ugotovi, ali sta ta kraj in ta čas primerna, in tudi pri glavnem tajniku OZN, da ugotovi, ali bodo naprave Združenih narodov v Ženevi na razpolago.# Britanska nota je skoraj e-naka ameriški noti in obravnava v istem smislu vsgi vprašanja, ki jih omenja tudi ameriška nota. Tudi francoska nota predlaga konferenco zunanjih ministrov za 11. maj v Ženevi in pripominja, da bi sprejela konferenco najvišjih, če bi na konferenci zunanjih ministrov napredovali. Prav tako se strinja, da se konference udeležijo tudi Poljska, CSR in druge države in dodaja, da bi se o dnevnem redu konference najvišjih morali sporazumeti na sestanku zunanjih ministrov. »Dnevni red konference zunanjih ministrov, nadaljuje nota, se ne more nanašati samo na stališče sovjetske vlade. Gre za to, da se razpravlja o Nemčiji in evropski varnosti. Francoska vlada ne pripisuje posebne važnosti eni ali drugi formuli s pogojem, da ta formula varuje stališče vseh in njih svobodo diskusije.* V ostalem je francoska nota podobna ameriški in angle- ttldadT °d štirih'udele- 1 kui-,v°ie stalr?Žn0St ob' zh ,ll Vbrat • 0 kate- |A. t?a JU’ « bi se ]1i ki hi P°vezano z k> sestavu Proučevali. fc>tov bi n? a zunanjih PkJ SDn °ra* biti dose- iHtr,#oaW>čju*2Ume na Č‘m hglartif11 v vsakem ^vu^eznim*1 na?P.rotia St t-b kon.. , stallsCi ter \ V bi iju ^uktivne predaj «nferetici rab Proučiti S i„ pr.edsednikov Hi ? spora,,!1 sicer poleti. Sstr9lv°j seom<^m in ta'K°j S%°-V oprata?ka zunanjih »it! e ha p . sklicanje 91 vladaVlŠii- st°Pnii. bit, ‘b se t l PrlPravlje-£" t»N in v- konferen-Su* C?1 ln dnevni n9 Ce~DCe bi Pred-k enci zunanjih Predsednikov :^»c» drugim: «Francoska vlada je skrbno preučila noto, ki ji jo je sovjetska vlada poslala 2. marca letos. Nima namena odr govarjati na tisti del note, ki se povrača k že prejšnjim napadom na stališča glede sovjetske ponudbe, naj se istočasno skleneta dve nemški mirovni pogodbi in do grožnje o enostranski odpovedi štiristran-skega statuta v Berlinu.* Nota zahodnonemške vlade pa javlja med drugim, da za zvezno vlado nima pomena odgovarjati na očitike sovjetske vlade, ki so bili že večkrat zavrnjeni. Nemška nota dodaja, da je za pomanjkanje rešitve važnih mednarodnih vprašanj odgovorna sovjetska vlada in ne zahodnonemška. <<Če je danes v Berlinu položaj, ki ogroža mir, nadaljuje nota, je tega kriva sovjetska vlada, ki je brez vsakega o-pravičljivega vzroka ustvarila tako ostro krizo.* Zvezna vlada je mnenja, da bi morali po možnosti kmalu s pogajanji doseči rešitev svetovnih političnih vprašanj, ki so še nerešena, zato da se ustvari podlaga za trajen mir. Zvezna vlada jemlje na znanje sovjetski predlog za konferenco predsednikov vlad in prav tako ugotavlja, da sovjetska vlada sprejema angle-ško-francosko-ameriške predloge, naj bi nemški svetovalci bili udeleženi konference zunanjih ministrov in da se bodo z njimi posvetovali. Po mnenju zvezne vlade mo ra predsednikom vlad, ki se bodo udeležili konference na najvišji stopnji, biti dovoljeno, da diskutirajo sleherno vprašanje, ki je povezano z vprašanji, o katerih bodo govorili. Zvezna vlada bo še posebno obravnavala vprašanja, ki se tičejo Nemčije. Na koncu izreka nota upanje, da sovjetska vlada ne bo zavrnila takega stališča in do daja, da je zvezna vlada pripravljena poslati svoje svetovalce na konferenco zunanjih ministrov. Tudi finska vlada je izroči la danes odgovor na sovjetsko noto v zvezi s konferenco zunanjih ministrov in predsednikov vlad. Komentarji jugoslovanskih in italijanskih predstavnikov Novi gospodarski sporazumi predvidevajo znatne izboljšave Po neuradnih vesteh se predvideva okrepitev lokalnega trgovinskega prometa - 80 odst. liberaliziran uvoz iz FLRJ - Predvidena pogajanja za sporazum o posebnih dobavah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Dodatni protokol o trgovinskem sporazumu iz leta 1955, ki je bil, kot smo že poročali, podpisan 24. t. m. med Jugoslavijo in Italijo v Beogradu, ustvarja pogoje za povečanje in razširitev trgovinske izmenjave in poglobitev gospodarskih odnosov med obema državama. Po uspešnih pogajanjih, ki so se pričela lani decembra v Rimu in nadaljevala ter končala pred dnevi v Beogradu, je Italija pristala, da e liberalizira okrog 80 od- stotkov jugoslovanskega u-voza v Italijo. Za ostali del, konkretno za uvoz goved, svinj, konj, mesa in mesnih izdelkov, ki je še vedno omejen, pa so določeni mnogo večji kontingenti. Z razširitvijo liberalizacije na no- ve artikle ob istočasnem po-NnnMIlfllllNIINIIIIIIINIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllliliillliaiiiiiHllllUailllllllllllllllllllllimHIIIIIIIIIIUIIIIIIUIIIHNliHuuHUHNmnilHHHUHUHmHimiin, Vlada niti včeraj š perečih zahtev državnih nameščencev Sprejela pa je načrt o ustanovitvi novega ministrstva za šport, turizem in gledališča ter odobrila sporazum o jadranskem ribolovu; o amnestiji pa bo razpravo nadaljevala še v sredo (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Na današnji seji vlada že zopet ni obravnavala zahtev, ki jih postavljajo državni nameščenci. Ministri so se dogovorili, da se je to zgodilo zaradi bolezni očeta ministra Tambronija, ki na seji ni bil navzoč. Toda poleg tega je Segni navedel še nujnost obravnavanja jundičnih in finančnih vprašanj, ki so jih sprožili predstavniki javnih nameščencev. Vsem sindikalnim or- ganizacijam pa je sporočil, da je prisiljen odložiti na prihodnji teden sestanek, ki jim ga je bil obljubil. Seveaa je vse to vzbudilo med sindikalnimi voditelji nov val nezadovoljstva, čeprav so vsi pripravljeni upoštevati vzroke Tainbronije-ve odsotnosti. Upravičeno namreč poudarjajo, da bi bilo vprašanje lahko rešeno že zdavnaj, če bi vlado vodila pri tem zares dobra volja. Zato je razumljivo, da so sindikalne organizacije sedaj še bolj odločene, da napovejo stavko v prvi polovici aprila ški. V začetku pa pravi medi kot je predlagala CGIL. | .... Lama je baje pobegnil Ujse med tibetanske upornike etična Kitajska se pripravlja, da pošlje oborožene sile v Tibet, «ko bo potrebno> 1,^5 - Tiskov-da k°f Indla» ^4* v^sto>ici iz-^ - Sil heo*Hvi da je Ti-^visnost, ne- . ^kem kra- 5<^>?Ua’ da b0 z. orož- 4 ObPs[a°tik°mu- ss**^ai k 7 v Tibet, S l ‘»-dau ministr-tolbia prvi u' aju v, Tir betu. V tem biltenu je rečeno, da se je oborožena borba pričela v Lasi 19. marca ob dveh ponoči ter je začela pojemati 22. marca, poročilo tudi pravi, da so prosili vlado LR Kitajske za varnost Nepalcev, ki se nahajajo v Tibetu. Zadevna zagotovila so bl|n dana in Nepalci v Tibetu so živi in zdravi. Iz uradnih in zasebnih virov v Katmanduju, prestolnici Nepala, se je izvedelo, da Da-laj Lama ni zapustil Tibeta. Danes Hammarskjoeld pri Hruščevu MOSKVA, 26. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je davi obiskal prvega pomočnika zunanjega ministra Kuzne-cova. Opoldne se je udeležil kosila, ki mu ga je priredil zunanji minister Gromiko, popoldne pa je imel razgovor z Gron\iikom. Na sedežu OZN v Ncw Yor-ku poročajo, da bo Hammarskjoeld v petek odšel v Soči ob Črnem morju, kjer se bo sestal s Hruščevom. «»—- Nemci kritizirajo De Gaullove izjave za združitev Nemčije BONN, 26. — E_> Gaullove izjave za združitev Nemčije v okviru njenih sedanjih meja so povzročile kritiko v zahod-nonemških opozicijskih strankah. Bilten socialdemokratske stranke očita De Gaullu, da je svetoval Nemcem, naj se odpovedo bivšim vzhodnim o-zemljem in naj sprejmejo združitev v okviru sedanjih meja. Bilten liberalne stranke izreka sicer zadovoljstvo nad stališčem De Gaulla, ki poudarja potrebo nemške združit-v«, toda kritizira ga v avezi z vzhodnimi ozemlji in pravi, da se ne sme popustiti pred zahtevami SZ še pred pogajanji. Pariški dopisnik poljskega lista (iTribuna Lidu* pa piše, da je treba z zadovoljstvom sprejeti De Gaullove izjave o združitvi Nemčije v okviru njenih sedanjih meja, naj bo vzrok teh iajav kakršen koli. »Nekateri francoski opazo. valci,* nadaljuje list, «trdijo, da je treba te izjave pripisati želji, da se pomiri francosko javno mnenje, ki je zaskrbljeno zaradi vedno večje enakosti politike Pariza in Bonna.* Vsemu temu pa je potrebno dodati je vest, da vlada r.ima namena pristati na pregibno lestvico. Senator Ga-va je namreč napisal članek, da »neskromna mezdna politika* ni v skladu z napori za zmanjšanje brezposelnosti, gibljiva lestvica pa prispeva k dviganju cen ver otežkoča u-činkovito politiko polne zaposlitve. Razumljivo je. da se take senatorjeve trditve tolmačijo kot zahtevo, naj bi delavci plačali ceno za brezposelnost, čeprav Gava v svojem članku dodaja, da so zahteve javnih nameščencev u-pravičene in zakonite. Toda končno le prihaja do nadvse presenetljivega zaključka: da bi se morala gibljiva lestvica sploh odpraviti. To pa po-meni, da bi je ne smeli biti deležni niti delavci v industriji in trgovini. Namesto tega bi po njegovem mnenju, bilo potrebno voditi tako politiko, ki bi onemogočila nenehno dviganje cen, ker bi bila na ta način gibljiva lestvica odveč, hkrati pa bi bilo mogoče izvajati bolj dosledno politiko gospodar, razvoja. Sindikalisti spričo takega filozofiranja demokristjanskega senatorja Gave upravičeno pripominjajo, da se ne bodo nič začudili, če vlada ne bo pristala na gibljivo lestvico, ampak da bo šla še dalje — in jo odvzela vsem tistim, ki njene ugodnosti že uživajo. Peč pa je vlada na današnji seji odobrila zakonski načrt o ustanovitvi novega ministrstva za šport, turizem in gledališče. Novi minister bo Tupini. Nadalje je vlada odobrila jadranski sporazum o ribolovu, ki je bil sklenjen med Italijo in Jugoslavijo. Hkrati je potrdila tudi sklep, da se dodeli 500 milijonov podpore ribičem v gornjem Jadranu za do imeli zaradi nekaterih določb sporazuma. Za IRI je vlada odobrila zakonski načrt o dotacijah in določila 33 milijard lir več in pristala na nekatere spremembe statuta IRI, da bi na ta način povrnila ustanovi stroške, ki jih je imela s telefonskimi družbami CHETI in SET. Vlada je potrdila za predsednika IRI Fascettija, za podpredsednika pa Visenti-nija. Zelo dolgo pa so ministri razpravljali o načrtu odloka za amnestijo, o katerem je poročal pravosodni minister Go-nella. Vseh vprašanj pa še vedno niso razčistili in so zaradi tega sklenili, da bodo razpravo nadaljevali na prihodnji vladni seji, ki bo v sredo. Minister Gonella po seji ni hotel dati nobene izjave. Kljub temu pa se je zvedelo, da predvideva njegov načrt amnestijo za kazenska dejanja, ki se kaznujejo največ s tremi leti zapora, pri čemer so izključena kazenska dejanja, ki so izredno huda. Za oprostitev kazni pa se predvidevata dve leti, razen za tiste, ki so oprostitev že prej izkoristili, tako da se zanje predvideva samo eno leto. Amne-stirane naj bi bile tudi politične kazni, vendar na podlagi posebne klasifikacije po letih, v katerih so bila taka dejanja izvršena: pred letom 1946 ali pa po letu 1946. Kaže, da je prišel do ižraza pritisk desnice, ki bi hotela, da bi bili amnestirani vsi fašistični zločinci iz dobe Mus-solinjeve »socialne republike*. Pray nič slučajno ni, da so prav danes fašisti vložili svoj zakonski načrt za amnestijo, ki je v tem smislu tudi sestavljen. Vseh načrtov za amnestijo je sedaj kar pet. Zunanji minister Pelia je v intervjuju za znano revijo »Esteri* med drugim poudaril #enotnost usmeritve akcije med vsemi atlantskimi silami*, kar je, po njegovem mnenju, za mir bistveno. «Ce bomo močni in združeni, bomo vedno lahko vsilili resno razmišljanje vsakomur, ki bi gojil napadalne ali pa take namene, ki bi bili v nasprotju se pred hudim in zapletenim mednarodnim položajem: bolj kot kdaj koli je potrebno cementirati našo enotnost spričo zadnjih nevarnih sovjetskih potez. Aktivna posvetovanja v preteklih dneh med predsednikom vlade in predsedniki vlad zavezniških držav so prispevala k določanju skupnega stališča glede osnovnih vprašanj stikov med Vzhodom in Zahodom, glede Nemčije, Berlina, evropske varnosti in razorožitve.* Ne more se reči, da bi taka izjava mogla v veliki meri prispevati k pomiritvi sveta. Predstavnik palače Chigi pa je danes izjavil — na vprašanje, kaj misli o notah, ki so bile izročene Moskvi — da se je to zgodilo po posvetovanju atlantskega sveta ter da te note dokazujejo zahodno željo, da se s pomočjo sestanka zunanjih ministrov in nato s sestankom na najvišji ravni omogočijo pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Predstavni^ palače Chigi je dodal, da so note izraz enotnega stališča Zahoda, ki hoče zajamčiti svojo obrambo in ohraniti mir. Segni ln Pella pa na današnji seji nista poročala o svojem potovanju in bosta verjetno to storila v sredo. A. P. Začetek II. kongresa črnskih pisateljev RIM, 26. — Tukaj se je danes pričel II. kongres črnskih pisateljev. Na dopoldanski seji so kongres pozdravili razni uradni predstavniki in med njimi tudi podtajnik1 v preds. vlade Mazza, ki je skupaj s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Folchijem zastopa1 vlado. V imenu vseh italijanskih pisateljev je govoril Ignazio Silr.ne. S popoldansko plenarno sejo se je pa pričelo pravo kongresno delo. MOSKVA, 26. — Etiopski ce. sar Haile Selasi bo v kratkem večanju kontingentov za preostali del so ustvarjeni ugodni pogoji za povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo in s tem za odgovarjajoče povečanje uvoza iz Italije. Za nadaljnjo poglobitev gospodarskih odnosov je važno, da sta se delegaciji sporazumeli. da se prihodnji mesec pričnejo pogajanja za obnovitev kreditnega sporazuma o posebnih dobavah opreme za jugoslovansko industrijo. Izvajanje prvega kreditnega sporazuma v znesku 30 milijonov dolarjev je pokazalo, da so podobni razgovori obojestransko zelo koristni in dajejo možnosti za sodelovanje na širšem področju. Jugoslovanski gospodarski krogi pričakujejo, da bo na prihodnjih pogajanjih dosežen kreditni sporazum v istem znesku. Jugoslovanski gospodarski krogi piav tako z zanimanjem gledajo na sestanek jugoslovan-sko-italijanske mešane komisije o tehničnem sodelovanju, ki se bo sestala na osnovi spo-lazuma, ki je bil sklenjen 1956. leta. Na podlagi tega sporazuma je prišlo doslej do sodelovanja na tehničnem področju med posameznimi jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji. Skupno je bilo doslej sklenjenih okrog 25 podobnih sporazumov, med katerimi je najvažnejši sporazum o tehnični kooperaciji med FIAT in Crveno zastavo v Kragujevcu o proizvodnji fiatovih avtomobilov v Jugoslaviji. Pričakuje se, da bo kot rezultat sestanka mešane jugoslovansko-itaii. janske komisije o tehničnem sodelovanju prišlo do sodelovanja tudi med jugoslovanskimi in italijanskimi znanstvenimi instituti in ustanovami, ki proučujejo tehnčna vprašanja n izmenjave strokovnjakov. B. B. Člani italijanske delegacije so se včeraj vrnili iz Beograda. Sef delegacije minister No-tarangeli je s soprogo zapustil vlak že v Sežani in se odpeljal z avtomobilom v Irst, medtem ko so ostali člani delegacije nadaljevali pot z O-rient-ekspresom. V krajšem razgovoru s predstavniki mini. strstva za zunanjo trgovino smo izvedeli še nekatere podrobnosti. Tako so našemu u-redniku pojasnili, da predvidevajo protokoli o lokalni trgovinski izmenjavi znatne izboljšave in da so upoštevali želje lokalnih krogov ter zlasti predloge tržaš.ie delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Pri tem ne gre toliko za formalne spremembe, kot za stvarne olajšave, ki bodo prišle do izraza pri delovanju lokalnih organov ministrstva. Govora je bilo tudi o industrijskem sodelovanju tržaških podjetij, odnosno o možnostih izvoza tržaškega industrijskega blaga (kemikalije, pivovarna in druga podjetja), pri čemer niso toliko pomembne težave administrativnega značaja, kot za-ključitev konkretnih pogodb, odnosno za stvarne možnosti jugoslovanskih uvoznih podjetij. Pričakujejo, da bo tudi na tem področju napravljen korak naprej. Predstavniki zunanjega ministrstva so zlasti poudarili dejstvo, da bodo novi aranžmaji ustvarili znatno večje možnosti za jugoslovanski izvoz v Italijo in s tem tudi za italijanski izvoz v Jugoslavijo. Sedaj namreč predstavlja najvažnejšo oviro za povečanje izmenjave in za razširitev gospodarskih vezi prav dejstvo, da je jugoslovanska plačilna bilanca pasivna. Tako Jugoslavija kot Italija pa nikakor ne bi hoteli, da se bilanca izravna na nižji ravni, temveč obstaja soglasno mnenje, da je treba bilanco uravnovesiti na čim višji ravni. «» : »Borba* o obnašanju nekaterih vzhodnih držav Obnašati se morajo kot članice OZN! Opozorilo je namenjeno Albaniji in Bolgariji BEOGRAD, 26. — Nocojšnja «Borba« dolži nekatere države vzhodnega bloka, da vodijo v odnosu na Jugoslavijo destruk. tivno politiko, da ignorirajo visoke ideje socializma, da se ne ponašajo kot socialistične države in jih opozarja, da so kot članice Združenih narodov dolžne spoštovati določila listine Združenih narodov in se ponašati kot članice Organiza. cije Združenih narodov. V diplomatskih krogih v Beogradu iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izgnani ameriški časnikarji Avtomatično je prenehal dogovor, po katerem je Velika Britanija imela letalska oporišča v Iraku BAGDAD, 26. — Trije ameriški novinarji so bili izgnani iz Iraka. Obvestilo jim ni bilo izročeno niti celih 12 ur prej. Oblasti niso navedle razloga za izgon in so se omejile le na izjavo, da so bili o-menjeni trije časnikarji še preveč dolge v Iraku. Ti časnikarji so: Larry Collins, ki dela za UPI, Winston Burdet (CBS) in William Mchale (»Time* in «Life»). Tako bodo sedaj ostali v Iraku le še trije zahodni novinarji: en Američan, en Anglež in en Kanadčan. Ameriška časnikar- odškodnino za škodo, ki jo bo- z mirom v svetu. Nahajamo obiskal Sovjetsko zvezo. Kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine v Sarajevu Stambolič in Pucar odgovarjata vzhodnemu bloku Z napadi na FLRJ se ne rešujejo notranja vprašanja in razvoj socializma SARAJEVO, 26. — Clan izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Petar Stambolič ie iziavil na tretjem kongresu Zveze komunistov Bosne in Hercegovine, ki je danes pričel z delom v Sarajevu, da bodo socialistične družbene sile premagale vsa nasprotja na poti socialističnega razvoja, na katerih temelji tudi sedanja nenačelna gonja proti socialistični Jugoslaviji. Zgodovina bo pokazala, da je ta gonja prav tako neutemeljena kot gonja pred desetimi leti. Stambolič je obtožil države socialističnega tabora, da skušajo neuspelo gonjo, ki se zakriva za krinko »ideološke borbe*, privesti na meddržavne odnose in prav gotovo ni slučajno, da se zadnje čase posebno napada zunanja politika Jugo-slavije, ki zaradi svoje dosledne borbe za mir in enakopravne mednarodne odnose uživa vedno večji ugled in •impatije med naprednimi si- lami v svetu. Za tezo o izolaciji Jugoslavije od socialističnih sil v svetu, skrivajo samo protisocialistične teorije, da imajo namreč nekatere socialistične države pravico zahtevati od drugih, da sprejmejo njihova stališča oziroma hegemonistične želje. Stambolič je poudaril, da Jugoslavija mirno odgovarja na vse napade in da se potrpežljivo trudi ustvariti pogoje za medsebojno sodelovanje in za normalne odnose, ker ni izgubila zaupanja, da bodo socialistične sile premagale težave in nasprotja, skozi katera gre razvoj socializma. «Toda, je ugotovil Stambolič, potrebno je reči, da se * gonjo proti Jugoslaviji ne morejo rešiti aktualni notranji problemi niti zadušiti potreba po daljnem razvoju socializma*. Ko je govoril o jugoslovanski poti v socializem, je Pe-tar Stambolič ugotovil, da se je sistem samouprave pokazal kot najbolj učinkovito sredstvo za uspešno premagovanje raznih težav. Za Jugoslavijo je gospodarski razvoj postavljanje materialne osnove za izgradnjo socialističnih odnosov, v katerih je proizvajalec istočasno tudi upravitelj odnosov, v katerih je človek dobil osrednji položaj, in to ne abstraktni človek, temveč delovni človek za svojo materialno zainteresiranost in povezavo s kolektivom, s komuno, z njenim delom za izboljšanje življenjskih pogojev in pravic. Novi družbeni odnosi in sistem samoupravlja, nja so postavili državljane Jugoslavije na takšen položaj, da je izboljšanje njihove življenj, ske ravni neločljivo povezano z nadaljnjim razvojem produktivnih sil in produktivnosti dela. Uspehi, ki so bili pri tem doseženi, so povečali politično zavest množic, ki imajo danes pred seboj jasne perspektive socialističnega razvoja. Tajnik CK Zveze komunistov Bosne in Hercegovine Djuro Pucar pa se je v svojem obširnem poročilu o aktualnih političnih problemih in nalogah Zveze komunistov prav tako dotaknil nekaterih vprašanj mednarodnih odnosov zunanje politike. Pucar je poudaril, da se Jugoslavija v zunanji politiki zavzema za u-veljavljanje politike aktivne koeksistence, borbo za mir in za enakopravne odnose med državami in narodi. Dodal je, da ima gonja proti Jugoslaviji za cilj prisiliti Jugoslavijo, da se odpove svoji neodvisni, samostojni in načelni zunanji in notranji politiki. «Tisti, ki napadajo Jugoslavijo,* je dejal Pucar, «samo dokazujejo, da so dejansko proti enakopravnim odnosom med socialističnimi državami in da se voditelji držav tako imenovanega socialističnega tabora ne morejo osvoboditi Stalinovih koncepcij o odnosih med socialističnimi državami.* Pucar je pobil trditve Hruščeva na XXI. kongresu, da jugoslovanski komunisti odklanjajo neobhodnost mednarodne razredne solidarnosti in ugotovil, da jugoslovanska praksa dokazuje prav nasprotno. Prav tako je Pucar ugotovil, da Hruščevu ni potrebno, da skrbi za usodo socialističnih pridobitev narodov Jugoslavije, kajti te pridobitve so plod ogromnih naporov in velikih žrtev samih narodov Jugoslavije. Večji del svojega govora je Pucar posvetil razvoju Bosne in Hercegovine od II. do III. kongresa. Po podatkih, ki jih je prikazal, znašajo skupne investicije v Bosni in Hercegovini od 1947. do 1958. leta 921 milijard dinarjev, od katerih je bilo 54 odstotkov vloženih v razvoj industrije in rudarstva. ja Dennisa Fodora (»Time«) so ob njegovem prihodu na bagdadsko letališče zavrnili in moral je nadaljevati polet do Teherana. Predstavnik britanskega veleposlaništva v Iraku je danes izjavil, da je posebna pogodba, na podlagi katere je Velika Britanija vzdrževala v I-raku oporišča RAF, avtomatič. no prenehala z izstopom Iraka iz bagdadskega pakta. Po tej pogodbi je imela Velika Britanija privilegij, da so se lahko njena letala in tehnično osebje ustavljali v Haba-niji in Bhuajbi, Oporišča v Shuajbi niso uporabljali, medtem ko se v Habaniji’sedaj nahaja okrog 400 oseb, med katerimi so tudi družinski člani britanskega osebja. Britan-s^k» letala so bila v Habaniji približno 75 km zahodno od Bagdada, do leta 1956. Potem so se tu letala samo ustavljala do preteklega julija, ko je bila Habanija izolirana po i-raških četah, ko je bila v Iraku odstranjena monarhija. Od tedaj je bilo angleško osebje, ki se nahaja v Habaniji, prisiljeno na brezdelje. KAIRO, 26. — Kairski radio javlja, da je iraški poslanik v Kairu Samaraj danes odstopil. Samaraj je bil podpredsednik desničarske stranke Istiklal, ki je sedaj razpuščena. Pod prejšnjim režimom je bil v opoziciji in je bil i-menovan za poslanika v Kairu teden po lanski julijski revoluciji. Sirski list «An Nasr* sporoča, da je iraška vlada odredila, naj se zapre meja med Irakom in Sirijo, zato da prepreči beg iraških beguncev v Sirijo. Iraški veleposlanik v Kairu, iki je odstopil, je izjavil, da namerava zaprositi za politični azil v ZAR. Odstopil je iz protesta zaradi kontrole, ki jo izvajajo komunisti nad iraško vlado. Posle iraškega veleposlanika je prevzel svetnik veleposlaništva Adib Mohamed Solinam. sodijo, da je to ponovno znamenje in napoved, da se bo Jugoslavija obrnila na Združene narode zaradi vojnohujska-ške gonje Bolgarije in Albanije. «Borba» ugotavlja, da je ravnanje nekaterih socialističnih.držav do Jugoslavije v nasprotju z bistvom socializma in ideali meddelavskega gibanja in naprednega človeštva. »Ker so vodstva nekaterih vzhodnoevropskih držav pozabila na obveznosti, ki jih i-majo kot socialistične države do drugih socialističnih držav, ker ne upoštevajo tega, kar napredno človeštvo pričakuje od socialističnih držav tudi na področju mednarodnih odnosov, ker se ne ponašajo kot socialistične države, se morajo opozoriti,* ugotavlja »Borbo*, »na dejstvo, da so v danaS-njem svetu sprejete kot splošna pravila in obveznosti določene norme mednarodnega po. nasanja in da so se dolžne kot članice ZN obnašati v skladu z obveznostmi, ki so jih sprejele na sebe.* «Borba» ugotavlja, da so bile nekatere vzhodne države, ki vodijo sovražno gonjo proti Jugoslaviji, svoj čas med predlagalci resolucije o koeksistenci, da so nekatere izmed njih dale uporabne predloge nasprotnemu taboru, da preneha s hladno vojno, da se prepove razširjanje laži, obrekovanj, izmišljotin in podob, no. Nekatere vzhodne držav« so celo izdale zakone v tem smislu. «Toda — ugotavlja «Borba» — njihovo konkretno ravnanje je v nasprotju z listino ZN, mednarodnimi obveznostmi, s slovesnimi dekla, racijami in predlogi, ki so jih te države predložile. Iz celotnega poteka protijugoslovanske gonje se jasno vidi, — zaključuje »Borba* — da tu ne gre za ideološke spore in razprave, temveč za destruktivno politiko.* B. B. Akcijski program egiptovske KP BEIRUT, 26. — Libanonski list »Al Ahbar* je objavil »akcijski program šestnajstih točk egiptovske komunistične stranke*. Med temi točkami so: svobodno izglasovanje ustavo, dajne skupščine, ki naj se» stavi novo demokratično ustavo. Sestava ločenih vlad in parlamentov za Sirijo in E-gipt, ki bi bila povezana na federativni podlagi. Ukinitev obsednega stanja in cenzure. Delavci, naj imajo možnost ustanoviti svobodne stranke in sindikalne organizacije. Izpustijo naj se vsi komunistični jetniki in interniranci. «»— Alžirska vlada proučuje De Gaullovo izjavo TUNIS, 26. — Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas j« predsedoval sinoči seji alžirskih ministrov, ki so navzoči v Tunisu, da proučijo izjavo De Gaulla V zvezi z Alžirijo. Seja je trajala pozno v noč. Proučevanje omenjenih izjav pa se nadaljuje tudi danes in pričakuje se objava uradnega poročila. Alžirska vojaška delegacija 9 članov je odpotovala danes z letalom iz Kaira v Peking, kjer se bo pogajala o dobavah kitajskega orožja alžirski vojski ter bo proučila kitajski vojaški sistem. Eisenhower na otvoritveni seji sveta ministrov NATO WASHINGTON, 26. — Bela hiša javlja, da bo predsednik Eisenhower govoril na otvoritveni seji sveta ministrov NA TO. ki bo 2. aprila v Wa-shingtonu. Domnevajo, da bosta govorila tudi holandski zunanji minister Luns kot predsednik sveta ministrov in glavni tajnik NATO Spaak. Zasedanje sveta ministrov bo trajalo od četrtka do sobo-te prihodnji teden; 31. marca in 1. aprila pa bodo razgovori med zunanjimi ministri Velike Britanije, Francije, ZDA in Zahodne Nemčije. Na seji NATO bodo govorili o zahodnem stališču med pogajanji s Sovjetsko zvezo. «»—— TANANARIVE, 26. — Ob severovzhodni obali Madagaskar, ja je divjal hud ciklon, ki je že peti, ki je zadel Madagaskar v 45 dneh. Ciklon j* močno razdejal področje Ma-nanara 300 kilometrov severno od Tamatave, kjer to bil« štiri petine stanovanjskih hii in skoraj vsa upravna poslopja uničena, zaloge živil pa to pokvarjene. Bilo je tudi več človeških žrtev, števila pa ie niso ugotovili: računajo, da j« zgubilo življenje okoli 20 ljudi. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 16.4, najnižja 11.3, zračni tlak iflll.l stalen, veter 3 km severozahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo 7 desetin pooblačeno, mar-je mirno, temperatura morja 12.3 padavine l.S mm. Tržaški dnevnik Dan««, PETEK, 27. mJt“ Rupert * Sonce snide ob 5-57 ln.,ot ut» is 25. Dolžina dneva U."^ ,a vzide ob 21.57 in zatone on Jutri, SOBOTA 2». Janez " ^ Nad 8.500 delavcev v borbi za svoje pravice Od danes enorna splošna Slavka uslužbencev trgovinskih podjetij Stavka bo trajala od 13. ure danes do 24. ure v soboto - Do stavke Je prišlo, ker so delodajalci odbili vsako izboljšanje — Sinoči ob 1.45 »o se dokončno razbila pogajanja med delodajalci In predstavniki trgovinskih "uslužbencev. Nato so sindikalni predstavniki proglasili enotno protestno 'stavko vseh uslužbencev trgovinskih podjetij. Stavka bq trajala od 13. ure danes do 24. ure v soboto; torej praktično trgov.nski uslužbenci ne bodo delali do torka zjutraj, ker je v ponedeljek še praznik. Pogajanja so se razbila, ker so predstavniki delodajalcev odbili tudi kompromisni predlog urada za delo in so ob 1.45 sporočili, da umaknejo celo svoj lastni predlog, da pristanejo na 2. odst. povišanja prejemkov, medtem ko je kompromisni predlog urada za delo predvideval 3 odst. povišanja. Pri tem so delodajalci bili tako nesramni, da so pustili čakati predstavnike sindikalnih organizacij in predstavnike urada za delo pozno v noč. Razumljivo je, da sindikat r.im predstavnikom spričo takega stališča delodajalcev ni ostal drug izhod, kot da so proglasili enotno in splošno stavko vseh trgovinskih u-službencev. Stavka bo zajela vse uslužbence in delavce trgovin z vsemi najrazličnejšimi proizvodi in tudi vsa grosistična podjetja, agencije in 'podobna podjetja. Gre za izredno obsežno stavko, saj je po uradnih podatkih v tej stroki zaposlenih več kot 8.500 oseb. Sindikalni predstavništvi Nove delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice CISL sta pozno ponoči sklenili sklicati danes ob 17. uri enotno skupščino stavkajočih delavcev in uslužbencev. Skupščina bo ob 17. uri na sedežu v Ul. Duca d’Aosta. Pred pričetkom pogajanj so sindikalni predstavniki te stroke zahtevali v zvezi z obnovo delovne pogodbe povišanje prejemkov za 15 odst. in zlasti ohranitev vseh boljših pogojev, ki jih je že predvidevala pokra iinska delovna pogodba, Te zahteve so gospodarji, kot smo že poudarili, odbili in so^ najprej predlagali povišanje prejemkov v višini 2 odst., nato pa so preklicali celo ta predlog. SESTANEK VODSTVA MUIS Imenovanje delegacije za pogajanja s Sinoči se je v Ulici Zonta sestalo vodstvo avtonomne tržaške socialdemokratske federacije, vključene v MUIS. Na sestanku so izvolili delegacijo, ki bo stopila v stik z Italijansko socialistično stranko v Trstu. To delegacijo bodo sestavljali Lonza, Dulci, Pittoni, Chiaruttini in pisa. Stike s PSI bodo navezali v skladu s sklepi, ki jih je sprejelo vsedržavno vodstvo MU IS. Članom vodstva sta podala poročilo o perečih vsedržavnih in krajevnih vprašanjih profesorja Dulci in Lonza. V diskusiji so spregovorili Cesa-re, Pierandrei, Vladovich in Pisa, ki so se strinjali s poročilom in sedanjo usmeritvijo. V poročilu in diskusiji so med drugim obsodili politiko Italijanske socialdemokratske stranke in poudarili, da se strinjajo z zaključki kongresa PSI v Neaplju. Ugotovili so tudi zapletenost sindikalnega položaja in pribili glede tega popolno svobodo odločanja. Kar se tiče občinskega odbora, so ugotovili, da ni za sedaj druge alternative, kajti drugače bi zopet pretila nevarnost komisarske uprave. To seveda ne pomeni, da misli MUIS svetovati PSI, naj podpre sedanji občinski odbor, marveč samo ugotavlja dejansko stanje. Glavni sklep sinočnjega sestanka je vsekakor imenovanje delegacije, ki se bo raz-govarjala z vodstvom tržaške federacije PSI. V sedanjem stanju namreč ni mogoče pričakovati takojšnje rešitve vprašanj, ki so dediščina preteklih nasprotij. Tako je v sedanjem odnosu političnih sil težko rešljivo vprašanje podpore občinskemu odboru. Tudi vprašanje sindikatov je v vsedržavnem kot krajevnem merilu še trd oreh, toda z dobro voljo se dajo vsa nasprotja premostiti; seveda pa je za to potreben določen čas. V torek seja pokrajinskega sveta V torek 31. marca se bo zopet sestal pokrajinski svet. Dosedanjemu dnevnemu redu zasedanja so dodali nadaljnjih sedem točk. Med temi je najvažnejša točka najetje 62 milijonov lir posojila za nakup 120.000 delnic družbe «Auto-vie Venete«. Družba se sedaj pogaja, da ji dodelijo gradnjo avtostrade Trst-Benetke. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji 25. marca proučil razne sklepe občin, pokrajine in drugih ustanov ter jih večino odobril, nekatere pa zavrnil. Tako je zavrnil sklep dolinske občine o izplačilu nagrad za prisotnost občinskim odbor, nikom za drugo trimesečje 1958. Odobril pa je med drugim proračun zdravniškega, tehničnega in živinozdravni-škega konzorcija občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor ter sklep o odstopu ju-sarskega zemljišča v nabrežin. ski občini Emilu Legiši. Obvestilo županstva Županstvo obvešča vse lastnike psov, da morajo poskrbeti, da bodo imeli psi do 30. aprila predpisano ploščico. Interesenti dobijo zadevne ploščice na občinskem davčnem uradu v Ulici Rettori št, 2, soba 272. iiiimiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiMiiimiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiitiiiiitntiiiimmniiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiu Pomorski promet tržaškega pristanišča V januarju in februarju letos za 170.758 ton manj prometa Obseg prometa je padel že lani, letos pa je kriza še bolj občutena - Vprašanje pristanišča je treba rešiti! V prvih dveh mesecih letošnjega leta je tržaško pristanišče izgubilo 170.758 ton pristaniškega prometa, saj so v razdobju januar-februar 1958 prepeljali po morju skozi pristanišče 818.574 ton blaga in januar-februar 1959 le še 647.816 ton. Pristaniški promet se je že v januarju letošnjega leta občutno znižal, le malo manjši pa je bil tudi padec prometa v februarju. V tem mesecu so skozi pristanišče prepeljali 337 tisoč 481 ton blaga, medtem ko so v februarju 1958 prepeljali 39.443 ton in znaša torej padec 52.962 ton. Prihodi so dosegli v februar ju letošnjega leta 265.707 ton Zaradi trmoglavosti delodajalcev Stavka pekovskih delavcev se poje ^ r.osti.e obrti«; U-«. 1« Slovenske filharmoriUh ^ Slovenske 7, 1550 W""5| 40. obletnici KPJ, *?• prenos"3 tritermezzo; 16.00- 'orgestri; ''j 17.00 Igrajo mali O",g00 W Melodij« za vsakoS»h j pgt* Stran; 18.10 Popvldi%0 18.50 Aktualnosti. a ^ k.hnnv Ni».S Ju < nnnv ~ Niiia ro, Aurelio Fier ?g 30-22.15 ^ n Ton.riy pallara, > • wjF ros RL; 22.15 Alj«L pudrtIT jim orkestrom; 22.40 I Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. V nedeljo 29. t. m. ob 15. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU MARIJA HOLKOVA PEPELKA J lili ul'AC>tiwi»t Beethoven: Sonata kliVir SLOVENI V S 327.1 m, 202.1 (m j.00, h Poročila: 5.00, j1-0 j7.00, 1 10.00, 13.C0, 15.00. “»a-Č-sfS e; 8.25 Joh. 840 11 k 7..vljenje umetnikov, . fonoteke zabavnih Pet minut za novo rjsa,rje; j Pozdravi za nnlzde j .* V svetu baletne * dom in žene; 1 U® , narodov; U-3® ?, 45 jazz ansambel; J • 12.0® ^ Dvorakove jdneliAl vir v ritmu; 123»^. pr* , sveti - Jože Kr®* 25 presajanje ske pesmi; MM vov jugoslovanski U.30 ciganski klcrna skupina T nar<ši|k> ve izvaja slovenske ^ n „ R.i c/vl‘2 Z* fT*1vi ti ROD MODREGA VALA vas vabi, da si ogledate TABORNIŠKO RAZSTAVO v Ul. Roma 15-11. Odprta bo danes 28. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Jutri 28. t. m. bo razstava odprta nepretrgoma od 11. do 20. ure. RADIO PETEK, 27. marca 1959 Prijave «Vanoni> spo- Ministrstvo za finance roča, da niso točne vesti, "si so jih razširili nekateri listi, in da ne bodo podaljšali roka za predložitev prijav dohodkov. Prijave Vanoni je torej treba predložiti do 31. marca, kot to določa zakon. Istočasno sporoča tukajšnje finančno nadzorništvo, da bodo uradi zaprti 29. in 30. marca v zvezi s prazniki, da pa so zato uvedli posebni urnik, ki naj olajša občinstvu predložitev prijav. Uradi bodo odprti: 28. marca nepretrgoma od 8. do 18. ure in 31. marca nepretrgano od 8. do 20. ure. KADIO THST A 7.00 Griegove skladbe; 7.30 Komorna glasba; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Scar-lattijeve sonate; 12.45 V svetu kulture; 12,55 Haendel: Zvesti pa. st ir; 13.30 Chopin: Sonata št. J y banolu, opus 35; 13.55 Haydn; Godalni kvartet v Is-duru št, 69, opus 64 št. 6; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Koncert violinista Baldazarja Simeona in pianista Luciana Ganta; 18.40 Mottetti Ja. koba Galiusa in Plerlulgija da Palestrine; 19,00 Sirimo obzorja 19.30 Glasba za orgle; 20.00 Šport 20.30 Zborovska glasba; 23.30 Bach: Pa rt Ra št. 2 v d-molu THST 12.10 Tretja stran; 15.30 Simfonični koncert; 20.00 Komorna glasba; 22.35 Simfonični koncert, II. PHOGHAM 14.00 David Rose in njegov orkester; 19.00 Italijanski ljudski običaji; 21.00 Radijska dramatizirana igra; 22.15 Tri slike v be sedah iiiiiiiiiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiMiiiiiiuHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimitimiHiiiiiiiti OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26, marca se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 13 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 85-letni Francesco Maioschi, 54-letni Francesco Can. zia-ni, 48-letni Aldo Bergamasco, 59-letna Angela MelMben por. Za-nello, 53-letna lolanda Ghez vd. Prah, 57-letna Marija Grilanc por Milit, 20-letnl Giuseppe Sac-cone, 49-letni Giuseppe Chiarut-tirn, 66-letni Marcello Pertout, 90-letni Valentino Moretti, 80-letni Stefano Raggi, 8 dni star Paolo Larcanelll in 1 uro stara Amella Fogllamanzillo. Zakon o socialnem zavarovanju ribičev Pokrajinsko tajništvo sindikata pomorščakov CGIL opozarja, da zakon od 13. marca 1958 določa, da imajo ribiči, ki se ukvarjajo samo z ribo-iovom in so združeni v zadrugah ali družbah, pravico do socialnega zavarovanja, pokojnine in družinske doklade, kakor industrijski delavci. Tu. di ribiči, ki se preživljajo z ribolovom, a niso združeni v zadrugah, imajo pravico do socialnega zavarovanja, pokojnine itd., razen družinskih doklad. Posebne komisije sestavljajo ski oddelek in se bo moral 1 sezname ribičev in ugotavlja-zdraviti 6 dni. ) jo, kdo ima pravico do social- NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor san Plero 2: De Colle. Ul Revoltella 42; Depangher, Ul. San Giusto 1; Alla Madonna pel mare Largo Plave 2; Zanetti Testa d’oro. Ul Mazzini 43; dr, Mianl, Barkovlje; Nicoli, Skedenj Valute i Milan Rim Zlati funt 5950 — 6200,— Marengo . . 4550 — 4700 — Dolar .... 617.— 621.— Frank franc 123.— 126.— Frank švte. | 143.— 145.— Sterling , 1725.— 1750,— Dinar . ‘ 82.— 87,— Šiling 24.— 2440 Zlato .... 704 — 706 — Zah n marka 148.75 149.75 ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba prošnje za u-sposobljenostni izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14. a-prila t. 1. Potrebna obvestila dobijo prosilci v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4. vsak delovni dan od 9. do 12. ure Ravnateljstvo Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba piošnje za usposoblje-nostni izpit vložiti na ravnateljstvo zavoda do 14. aprila t. 1. Potrebna obvestila dobijo prosilci v tajništvu zavoda Piazzale V. Gioberti 4, vsak delovni dan od 9. do 12. ure «»-------- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče,- »tarocchi« . 141 165 147 «rdeče» . . . . . . 106 141 112 »more« . . , 118 147 141 »svetle« . . , , # 59 100 n limone . . . . 47 94 83 mandarini . 118 165 141 jabolka; «abbondanza» r. i 29 41 32 »abbondanza« n. 18 24 18 «delizia» I. . , . 83 106 100 «delizia» II. . . . • 36 71 53 «imperatori» i. . 32 59 41 »morgenduft« i. • 38 77 59 hruške . . . . . . 118 165 141 artičoke (I) . , , , 13 69 15 brokola . . . • • , 29 59 41 zelje • • . 59 71 71 cvetača . . , 36 71 53 cikorija . . repni vršički # 24 41 38 • • • 36 59 53 čebula , , • 24 36 20 koromač . . , , 36 65 47 razna solata , , 25 10O 88 nova solata 200 400 300 krompir . . , # 29 55 35 kifeljčar . . , , # 65 106 M nov krompir , , 106 118 11| grah . . . . . , , 129 235 153 zeleni radič 38 800 100 špinača , . . 88 63 Poročila . ------ 17 15, 19.15. 22.30 ^ ^ 13* Poročila v •lov- 15.00 rT».$K> “ Iz svetovne knj Petkovo glasbeno PvjjitelK ji Kc-tiček za mlade U 1(tl, , be, 17.25 Zabavna lJlB , Radijski leksikon. Ljubljanski komo n ^ Milka Skobernet?, kolektivov; 20.00 ^ jjofp kojckuvov, “''• on30 V Jacki e Gleason; dela koncertne »i V.-,kalni kvintet *“ tJffj greba; 21.15 0^*1*» pomorščakih; 22.1: ^»7) kon-cert; 23-1®. ,‘-»«/»lši ^ koncert; 23'1“.,.inovelSi glasba: 23.45 Najn<>££,_ kvarteta 17.00 Oddaja za PoVočha; 18.45. °» jensH'/ Tedenska oddaja ^45 Ljudje in knj'tt’50 P®^ . 1.30 Poročila, 20 ( OLBDA*'1^' -----------VERDI VERDI J V petek 3. »P7‘‘‘egJ % tržaškega »•*»*- iDtoOi,,.i« pod vodstvom A« ,-iOLf ter s sodelovanj jpo^, Johanne MartzV. . _r(j dela Rossinija, kovskega. , oy0 , TEATRO 1] , V sredo 1. predstava komedl jiT|0 O*7 jo je napisal Mas- C Excelsior. -- Mario Lanza 16.00: s®41' MrfI 1VJ tri «La legg«*- ^ ^ . Fenice. 16.00; J Cooper. TJ Naziouale. 16.00- ^^lai' , azionale. penick«. r--Ruhman. _ - zaf Arcobaieno. Danes id«'1 «Potovanjea-jgoo; «M°r' Superctnema. G. Cooper. _ „es.J? ji Filodrammatico. D rn< ft tri ((Zaklad Kam y Grattacielo. Dan» ,e (tPolicarpo, tura«. J Cristallo. Danes z y J?, kete v vrtu«. Deset * Ji, Capitol. 13.30. fP # Pfa f Astra Roiano. Da „ i trt ((Benetke, >un ^ i Alabarda. 16 ^ 7 Aidebaran. pan** «Trije banditi«. A ri*ton, Za-prto. t0, Aurora Danes . p z i««1 A kingi«- zaP1^' _aribaldi. Dah, • O/tŠN-.. Ideale. 16.00: V- pf 1 n pero Danes z g|Slj Ho /•AKarice#, -»ojp Ud • - IU*Cl6.00: «r*H$ ff* a'la. 16.00: tfanjs Leuwerick, Moderno. 16.00- rije«, Ingrid T2S. »f>i “™m.. 'ife Viale. 16.30: «J'n Vittorio Venet«. ^ F jutri »Zenska. J živela« ustavil« Belvedere. ^/ Marconi. J >v‘ Gdcon. 16.00: «o"' V Massimo. u' pecl<' ,‘ŠOO:^«N»jW Novo cin«. F®* Ai*1) *•* • ovo cine. 1J>- Arij , zen na sveto^ar! f deon. 16.00. >8 uocon, to.v- ziie» raprto-;0lta Radio. Danes; * f, Irt „ j divščme Sta lb) z K,NOaJV' Verdi: «Ta n»* pe v barvalt^^ PODI IZ Fll^pV^ kv. m — ^ Gambini 3- PISANICE bflrV8nnVr^ veliko*1 ,. s K« nase 10 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). TRŽAŠKA ,*# UL sv. fi vam ou0ap> po zel« dosledna politika daje svoje rezultate hiške oblasti odklanjajo infiltracijo tujega kapitala v tem imajo vso oporo ljudstva, ki se zaveda, da mu je podržavljenje petrolejske industrije veliko dalo 4\so velika dežela Htžel. S na dnevnem redu. »C ®rMnie in Južne A-h n prihajajo prav ta- "‘vnes!° v°, na prve strani togostih zaradi svojih Matov ,.revolucij, državnih *iih sni!*.' tetl a^‘ onih notra-severnim ko-'totljiviv, J ruščino zelo hika n v Jr^av pa leži Me-'rajJ* se v zadnjih le-'»Pile 7 °ma malo govori itli boli pa Se v tei de" **,es n/ >,aesno dela. Mehika Poiebn„ ve kako bogata, astvo. In ker zna-ttodvjg Petrolejski magnati, ?c "esra^, ameriški, dobesedno j ni’ je Prišlo rned I?’ dru*K- tujimi petrolejski-j* net111,1 do sP°ra. Vzrok? t°nile el.ske družbe so ^inon, Povišanje mezd dobiti, 7 Petrolejskim delav-^•hišjfo 6V5 je Prišla pred dalo hi°vno sodišče, ki tottolej,, ,e aveem Prav, toda *tosodb„ * ,magnati se za to ’ ie teri1”80. zruenili. In le-[”ll'lilte „ ani' Predsednik re-I lejslce al Cardenas pe- stri) Vrelce in petrolejsko hi, enostavno podrža-To H. ^Ho pred dvajsetimi Pogu^V8lci Mehike so na % po-”1 .akt lahko upraviči bilo ?W’ ker če bi tega ? Pat ‘v: . vPrašanje, kakš-stno f razvoj dežele' Z Vori' Mehika nima . *to n- , Posebno ne rek. deluie6 električne cen-f;^10 na petrolejski "eražvit. tak° se mo' tZ^trijii . Mehika naglo j * svoj. -■ tl in modernizi-»vi.. Je , it.^ienje* p°ljedelstvo. Pod,-bo,8 Pa Petrolejskega bogati.1 ‘ntenzi Cmogoeilo mnogo t» i»"ajveči.n° eksP'°atacijo kit* 8 so „ a. bogastva. Leli:1 nkoij . enil>. da je v Meki °V sodo-milijardo 200 mi' »» zaCV tafte. Leta 1952 S? ie n nafte v Mehiki ,0nov Č , 2 miHjardi 243 d? ov; C razvofaStlCen priMer na-tofLr8tva ka» mehiakega go-krtri V 2n .■ elrsploatacija •edniv n b' odkar je t-ardenas podrža- vil naftna ležišča in petrolejsko industrijo, se je proizvodnja petroleja povečala od 22 milijonov na 107 milijonov sodov. Kar se plina tiče, ga samo prestolnica Mexico City danes porabi trikrat' več, kot ga je tik pred vojno porabila vsa dežela. Na račun tako naglega razvoja petrolejske industrije je danes Mehika na čelu industrializacije dežel Latinske A-merike. V tem podvigu je ir melo glavno besedo podjetje «Pemex» (Petroleos Mexica-nos). To je avtonomno državno podjetje, ki vodi eksploatacijo vseh podržavljenih petrolejskih vrelcev. Lansko leto so na jugu dežele odkrili nova petrolejska ležišča in tc prav tam, kjer so vedno računali, da petroleja ni. Da bi pravilno izkoriščala ta ležišča, je družba «Pemex» zgradila na gozdnatem področju sredi ležišč popolnoma novo mesto, ki nosi ime po podjetju samem. In tako so prav ra obletnico dneva podržavljanja petrolejske industrije svečano izročili svojemu namenu malo, povsem novo petrolejsko mesto, ki šteje 8 tisoč' prebivalcev. V novem, belem mestecu je 2000 stanovanj, v katerin živi 2000 družin petrolejskih delavcev in strokovnjakov. Poleg tega je v Pemexu velika čistilnica nafte in'podjetje za izkoriščanje zemeljskega plina. Mesto je z naftovodom povezano s centrom mehiškega petrolejskega področja. Ima svoje moderno letališče, ki povezuje petrolejsko mesto z vsemi deli Mehike. Kot vsako moderno mesto ima Pemex veliko športnih in kulturnih u-stanov in živi močno kulturno in gospodarsko življenje. Kot smo videli, se mehiška petrolejska industrija naglo razvija. Mehika je leta 1938 proizvajala 106.000 sodov nafte na dan, danes jih da kar 272.000 že predelane nafte na dan. Vse do leta 1952 je letna vrednost načrpane nafte znašala 616 milijonov dolarjev, lani se je ta vrednost povzpela na 1 milijardo 200 milijonov dolarjev in družba «pemex» je v kratkem času odplačala vso odškodnino za podržavljena tuja petrolejska podjetja v Mehiki. Lansko leto je skupina domačih mehiških bančnikov vendar se postavlja vprašanje, kako nadomestiti pomanjkanje kapitala, ki je podjetju «Pemex» za nadaljnje razširjanje obratov trenutno tako potreben? Naj bi ga poiskali doma ali pa morda v tujini? In zanimivo, nihče od vodilnih ljudi Mehike noče niti slišati za iskanje toliko potrebnega kapitala v tujini, ker da bi to pomenilo vračanje na staro in k nujni dominaciji tujega kapitala nad najvažnejšo industrijsko panogo dežele. Kaže, da bodo v Mehiki ta problem rešili z emisijo petrolejskih bonov. Pred 20 leti, ko je general Cardenas podržavil petrolejsko industrijo, so mehiške množice izrazile predsedniku svoje odobravanje s tem, da so mu kot pomoč pošiljale najrazličnejša, pa tudi skromna ali bolj bogata darila kot svoj delež za kritje trenutnih stroškov. Ljudje, ki danes žive na mnogo višji življenjski ravni kot takrat, se zavedajo, da jim je k temu pripomoglo podr-žavljenje petrolejske industrije. Zato je pripravljeno odkupovati petrolejske bone, da bi s tem pomagalo državi v njenih naporih za zbiranje toliko potrebnega kapitala. Tako nameravajo v Mehiki rešiti petrolejsko industrijo. ZOPET NEKAJ U MLADE BRALCE Lovec jagvarjev Na vsaki slovenski šoli M moralo biti nekaj izvodov te knjige; sicer pa si jo za majhen denar lahko omisli vsak šolar Velikonočni pirhi, ali bolje pisanice in drugi slovenski folklorni predmeti, ki so kot nalašč za manjša velikonočna darila svojcem, prijateljem in znancem niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiii POVPREČNI RAČUNI O STROŠKIH «VSEMIRSKE MRZLICE* Vozni listek za na sto osemdeset tis V to vsoto so seveda všteti dosedanji in bodoči stroški v zvezi z gradnjo raket in poizkusov za vsemirske polete Naj nam bralec ne zameri, če ga bomo obsipali s številkami, toda v tem primeru ne gre drugače. 2e v začetku pa moramo dodati, da naše številke niso nujno povsem točne, kajti obravnavali bomo zadevo, ki je še vedno in ki bo verjetno še dolgo — vojaška tajnost. Zato bodo številke, ki jih bomo navedli, le približne pač po računu logične primerjave. Nameravamo namreč govoriti o astronom- skih številkah, ki jih terja človekova želja po odkrivanju Lune, Marsa, Venere, stratka vsemirja. Ameriški strokovnjaki, ki so se lotili računov, koliko bo stal prvi človekov pristanek na Luni, so prišli do strahovite številke 300 milijard dolarjev, kar je v naši valuti predložila sedanjemu predsed- j približno 180.000 milijard lir. n:ku republike Lopezu Mateo- JTa vsota je tako velika, da si su, naj prouči morebitno prodajo podjetja «Pemex» zasebnemu kapitalu. V teh krogih se je celo trdilo, da bo morala Mehika svojo valuto devalvirati, če ne bo vlada podjetja hotela prodati. Kaže pa, da je bil in da je predsednik Lopez povsem drugačnega mnenja. Lopez Mateos je i-mel ob tej priložnosti velik govor, ki bi ga mogli skrčiti na en stavek: «V petrolejski politiki niti koraka nazaj!# To je bila odločna poteza, jo težko zamislimo, vendar ni res, da bo toliko stala raketa, ki bo prvega človeka pripeljala na Luno. V tem velikem številu milijard lir so namreč všteti vsi stroški dosedanjih in bodočih poizkusov tehničnega in tudi praktičnega značaja v zvezi z izstreljevanjem raket v vsemirje, umetnih satelitov in podobnega. V to številko je vštet tudi «vozni listek« ruske Lajke, ki je morala pred letom na neprostovoljno pot okoli Zemlje. Kako so strokovnjaki prišli do te številke? Uradne tajnosti so v tem primeru nedostopne. Toda «knjigovodje» in «računovodje» so do te številke prišli posredno, to se pravi z računanjem približnih stroškov gradnje posameznih raket in to na podlagi dejanskih stroškov vseh mehaničnih in elektronskih naprav, ki jih vsaka raketa vsebuje. Nadalje so vzeli v poštev tudi povprečne cene raketnih goriv in vsega, kar spada v to področje. Na podlagi teh računov so na primer prišli do sle. dečih ugotovitev: Po mnenju treh angleških strokovnjakov stane 1 kg rakete — prototipa od 110 do 154 funtov šterlingov. Ce bi isto raketo delali v serijah bi se cena znižala na 8.8 do 22 funtov šterlingov za kg Njihovi ameriški kolegi so večji optimisti. Po njihovem naj bi 1 kg rakete stal od 22 do 26 dolarjev, toda rakete, ki bi jo že serijsko izdelovali. Veliko dražji pa je umetni satelit, to se pravi tista konica rakete, ki nosi v sebi izredno precizne elektronske naprave, ki poročajo na Zemljo svoje «vsemirske vtise#. 1 kg tega umetnega satelita stane po ameriških računih 22 tisoč dolarjev, kar je v naši valuti 13 milijonov in pol lir. To se pravi, da je satelit kar krepko drago blago. Preidimo sedaj na ceno goriv. Tudi te številke so le približne, toda računi kažejo, da stane 1 tona kerozena okoli 50.000 lir. Verjetno je -ta številka mnogo prenizka, zato pa računajo, da stane 1 tona pomožnega goriva tako imenovanega oksidatorja okoli pol milijona lir. In to so številke za že uveljavljena, ne pa zadnja, najsodobnejša ih najučinkovitejša goriva, za katera cen sploh nihče ne ve, saj tem gorivom pravijo ((eksotična goriva#, ker jih pridelujejo v razmeroma majhnih količinah, ker nimajo na razpolago zadostne količine surovin. Ce gornje cene in stroške prenesemo v praktična in že znana merila, bomo prišli do sledečih številk: izstrelitev naj. manjše rakete in najmanjšega satelita, to se pravi rakete. ki tehta 10 ton, in satelita, ki tehta 15 kg, samo na krožno pot okoli Zemlje stane o-kcli eno milijardo lir. To se pravi toliko, kolikor bi stalo 250 čednih trosobnih stanovanj. «Cena» tretjega sovjetskega umetnega satelita pa bi bila dokaj večja. Stroški njegove izstrelitve okoli Zemlje naj bi po računih ameriških strokovnjakov znašali v naši ""nii """"'"nunn,,,,.... arino Sormani v občinski galeriji ' Krasu, net druS«fla. Bo ^#in 8° imvii”* se 1,0 ra~- s jo. »PraJanJa, ki vzne-k . , »N i”01- Al doslej čisto *r"titn 1 te bilo te v 0 Te°l'Stično n apeli- Bnnlo nu u' "''"demijo _ nu ki Dunaj. Seveda ni bil njegov, te iz prvega pnietka kak ploski »tari romantični naivni ali celo fotografski realizem. V preteklih letih, ko smo mogli opazovati posamezne njegove slike na raznih skupnih razstavah, je bil jasen plodni vpliv te prve Sole. Dopuščal je razvoj individualnih umetniških vzgonov, odsevov sodobnih umetnostnih letenj. V prejSnjih letih je bil še dokaj jasno izhodiSče njegove izraznosti, kljub stalnemu raz- Marino Sormani noju. Danes, ob prvi samostojni umetnostni razstavi tega člana nadarjene družbice »zelenih# iz galerije «Skorpijon», ga vidimo te s čisto svojsko umetnostno fiziognomijo. V jedru je ostul realist, dosleden svoji razvojni poti. »Abstraktnosti ne občutim. Morda bo kdaj drugače — prepuščam se razvoju. Toda resnično občutenemu razvoju. Ono «cerebralno» hlastanje modernistov za novostmi za vsako ceno, me odbija,# mi je dejal. Predmestna pokrajina z lastno, še kolikor toliko ohranjeno iskreno prirodno svoje- i vrstnostjo, ki še spominja na svojo slikovito kraško preteklost, železniške postaje s Krasom v ozadju, obmorski prizori in nekaj tihožitij — to je resnični tržaški svet njegovih 20 oljnatih razstavljenih siik. S skicirko je zbiral motive — vendar kako daleč je to od vsakdanjega realističnega posnetka. Tiha poezija preveva ta platna, sevajoča iz neke bajne, negibljive atmosfere. Ni živega bitja, ki bi kalilo ta brezmejni pokoj. Je v tem nekak začetek poudarjanja le bistvenih petez, nekake ab-straktizacije. Vendar pa je zelo pogosto opazno obilje podrobnosti — vsaka strešna o-peka, vsaka žica je vidna itd. — ki so Pa izraz ne toliko realne podobe, kolikor neke dekorativne nuje, likovnih ritmov. To je toliko očitneje pri močni geometrizaciji vseh !i-kou, ki jo zelo dosledno izvaja. Ti geometrični ritmi iz e-stetskih potreb postajajo nekaka najvišja lepotna zakonitost, ki pod svojim pritiskom lomi celo osnove realistične oblikovnosti. Linearna in zračna perspektiva veljata a-li odpadata le kolikor to slin ti celotnemu estetskemu uti-su. Barve, največ ie enotno ploskovno nediferencirane, včasih prav prirodno materialne, se preče-to spreminjajo iz potreb teh harmonij. Vse to seveda izključuje v obilni meri to, kar bi se na prvi pogled morda zdelo, namreč vplive Rousseauje ve ga primitivizma ali raznih ameriških več ali manj naivnih realizmov. Kakor je seveda silno daleč od Spacala. Vsekakor je prišel Sormani do čisto svojskih rešitev likovnih problemov, ki zelo krepko u-čmkujejo. Uspevajo nam celo posredovati prikupna in čj. sto prirodna druženja elementov moderne pokrajine, njenih tehničnih objektov'irt žive narave. Morda je to že posledica okolnosti, da mladi umetnik preživlja vse življenje — dasi je rojev v Nabrežini — v Trs tu ali drugod po velemestih. Vendar ne zatajuje svojega izvora: bolj mu u-gaja življenje izven mesta in so krajine, Kot so na pr. «Kraške hišen ali «Predmestna pokrajina« itd, tudi vse bolj občuteno in iskreno vodane, Sormani se nam je pokazal zrelega umetnika, dasi še vse v njem vre in kipi in še ne moremo reči, kam ga bodo privedli notranji umetnostni vzgoni, kje se bodo umirili in uravnovesili. Vendar nam resnost in doslednost umetnostnega napora jamčita, da bo to na sodobni, resnično u-metniški ravni. Našim tržaškim rojakom pa priporočamo, aa podpro resna umetniška prizadevanja, posebno še do-raščajočih umetnikov. S tem v zvezi lahko še nekaj rečemo o Sormanijevih slikah in njihovem slikarju. Sc moderne p najsodobnejšem smislu besede! Pozna st jim poleg tega še, da se avtor temeljito ukvarja z dekoracijo, kar marsikje vpliva ce. Io na umetnostni značaj s-li-Ite. Vsekakor ne moremo reči, da jim to kakorkoli zmanjšuje umetniško vrednost. Vsekakor pa se njihov značaj lepo sklada v stilno enotnost modernega stanovanja. Z. JELINČIČ valuti okoli 30 do 35 milijard lir. To so seveda le približne številke, zato bi mogli biti dejanski stroški za kako milijardo nižji, voda lahko tudi višji, skratka je uspeh v tekmi za osvajanje vsemirja zelo draga zadeva. Ko smo prej rekli, kako so strokovnjaki prišli do teh računov, smo omenili logično sklepanje po teži in vsebini raket, oziroma satelitov. Pri raketah gre namreč za posebno značilnost. Ameriška avtomobilska. družba «Ford» na pr vrže vsako leto na trg nov tip avtomobila. Prototip novega vozila, to se pravi tisti avtomobil, ki so ga kot prvega izdelali, stane Fordovo podjetje okoli 200 milijonov dolarjev. Isto Fordovo vozilo pa se bo pozneje, ko ga bodo izdelovali v serijah, prodajalo na ameriškem tržišču po 1000 — 1200, morda 1500 dolarjev. Stroški izdelave prototipa stanejo ogromno, serijska izdelava pa je veliko cenejša, in to v razmerju s številom «komadov», ki so jih izdelali po prvem prototipu. Za rakete pa je značilno sledeče: Prototip ogromno sta. ne, saj gre. za povsem novo tehniko, poleg tega so notranje naprave zelo popolne in, kar je najvažnejše, izdelajo po tem prototipu le malo raket, tako da serijska izdelava raket skoro ne pride v poštev in s tem ne pride do veljave niti ono značilno zmanjšanje proizvodnih stroškov, ki je tako vidno pri serijski izdelavi avtomobilov. V ta namen bomo navedli še drugi podatek, ki govori visokim stroškom v prid. Stara letala na propeler se sploh v ta namen ne dado primerjati. V poštev pridejo le reakcijska letala. Vsako novo, popolnejše letalo stane veliko ve* kot prejšnje letalo. Lovsko letalo na reakcijski pogon stane na primer 250.000 dolar-jer. Eksperimentalno raketno letalo vrste Douglas pa stane že okoli milijon dolarjev. A-meriškk vojska je na primer zgradila 800 letal vrste «Con-weir B-36», ki so stala po milijon 250 tisoč dolarjev vsako. Ker so ta sicer moderna letala kmalu zastarela, so si u-mislili nova prav tako reakcij, ska, vendar pa še vedno standardna letala-bombnike «B-.53». In vsako teh letal je stalo že 14 milijonov dolarjev. Pa še en podatek: iz poročila angleškega parlamenta vemo. sledeče: Velikansko potniško letalo, v katero je britanska civilna letalska služ. ba vložila vse upe, bi moralo stati 6,500.000 funtov šter. lingov, to se pravi nekaj nad 11 milijard lir. Ze ta številka je zelo visoka, toda stroški za hangarje in za vzletišče, kakršno bi bilo primerno temu letalu, bi znašali nadaljnjih 6 milijonov funtov šterlingov, to se pravi nadaljnjih 10 milijard lir. Tako se, torej, vzpenjajo stroški ali «cene» vedno sodobnejših, popolnej ših naprav. Zdi se nam, da smo navedli že dovolj številk iz katerih moremo sklepati, da je cena človekove ((radovednosti# zelo velika. Da bi to «ceno» še najbolj enostavno prikazali, bomo navedli sledeče: Ker je skoraj gotovo, da bo tudi v primeru naj večjih uspehov posamezna raketa služila le za eno pot na Luno, Mars, ali Venero in nazaj, bi mogli to v sedanjih razmerah primerjati potnim stroškom z letalom. če bi za 40 potnikov, kolikor Jih sprejme srednje potniško letalo, morali za vsako ootovanje, za samo enkraten polet, zgraditi posebno letalo. Potemtakem bi bili vozni listki na letalskih progah presneto dražji kot so danes. Ce pa te elemente prenesemo v razmerje razdalje med Zem. ljo in Luno in čie posebno v pogoje zares pionirskih podvigov, bomo verjetno dali prav ameriškemu strokovnjaku — zdravniku za vsemirsko medicino, dr. Heinzu Haberju, ki je v zvezi s ceno človekove ((vsemirske mrzlice# rekel: ((Astronomi in' astrofiziki so zbrali številne podatke o fizični in kemični sestavi tujih svetov našega sončnega sistema, tako da moremo z dokajš. njo sigurnostjo reči, da niti eden od teh svetov ni takšen, da bi bil za človeštvo življenjsko važen... Sicer ne vztrajam na teni, naj bi druge planete pustifi pri miru, toda za sedaj ne vidim še znanstvenih razlogov, ki bi opravičevali tolikšne stroške. Ce bomo svetu obljubljali, da bomo na planetih odkrili gore zlata, v svoji duši pa vemo, da bomo človeštvu prinesli z Venere kvečjemu le vrečo ogljikovega dvokisa — če bomo to zares storili, bi vsa vse-m;rska znanost mogla javnost tragično razočarati.# Moram priznati, da sem jo prebral v dušku. Zlepa nisem (ital' kake knjige s takim zanimanjem in navdušenjem, kot tole. Marsikateri sodobni knjigi očitajo, da je je preveč, da je preobilna in da bi bilo dobro, ie bi je bilo sto, dve sto strani manj. Ob tej knjigi mi je bilo žal, ko je bilo listov vedno manj in sem se bližal platnicam. je to knjiga o Indijancih in belcih. O hudobnih in dobrih Indijancih, o hudobnih in dobrih belcih. O jaguarju, o kači klopotači in še o mnogih drugih živalih. Zmaga dobrota, zmaga poštenost, zločin in nepoštenje se kaznuje. Ce bi hoteli knjigo prav opredeliti, bi jo morali uvrstiti med indijanarice. Svojevrstna indijanarica, ne indijanarica, ki podivja mladega čitatelja in ti pripoveduje bedas toče bedas toč. Vsak zakaj ima, svoj umljiv in nujen zato. Moje delo in življenje je med slovenskimi šolarji v Trstu. Vem, da je Karl Mag v veliki časti. Tudi Karl Magevih knjig ni toliko, da jih ne bi v doglednem času prečital. In če ni Magevih knjig več, nič hudega, v Trstu je v italijanščini na gore živo obarvanih zvezčkov o Indijancih, o roparjih in razbojnikih. Vsak teden so novi. Na starini v starem mestu jih je dobiti več ali manj razcefranih in več ali manj zamaščenih za nekaj lir. Kar hudo mi je, ko vidim, kako na tej bedastoči vise tudi naši šolarji. Knjigo «Lovec jagvarjev« je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. Prevedena je iz češčine. Napisal jo je Vaclav Svarc. To je lepa, vzgojna indijanarica. V vsaki slovenski šoli bi je moralo biti nekaj izvodov. Sicer Pa si jo za majhen denar lahko c-misli vsak šelar. Uredniku «Galeba» priporočam, naj bi kaj podobnega našel za svoj lepi list. Naj bi taka povest izhajala v listu skozi vse leto. Naj mi verjame, dragi urednik, da mu ne bo žal. T. P. Prvi dve knjigi «Mladi geolog Dve knjižici imam pred sabo, ((Geološki razvoj slovenskega ozerplja« in ((Geološki izleti po Sloveniji«. Izdala ju je Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki «Mladi geolog«. Pobudo za ti knjigi je dalo Slovensko geološko društvo. Pisec prve knjige je Ramovš Anton; drugo pa je uredil Ramovš Anton, 24 sestavkov pa je napisalo 12 avtorjev. Knjigi sta predvsem na-I plenjeni širšemu krogu mladine. Ne vem, kakšen je učni načrt za geologijo v Sloveniji^ tudi ne poznam učnih knjig. Ne morem poznati in oceniti povptečnega znanja ih razgledanosti v geologiji človeka t srednješolskim zrelostnim izpitom. Za našega človeka s to stopnjo izobrazbe sta ti dve knjižici docela nerazumljivi. Kot bi slepcu dal v roke zemljevid in kompas. Knjižici sta po vsebini izredno težki. Dosti je v njih. Ni zraka, vsak kotiček je zatrpan. Vem, da je geologija v srednji šoli predmet, ki vleče učence, radi ga poslušajo. Tudi na izletih najbolj pritegneš mlado, veselo občinstvo, če mu sredi narave kažeš in v razumljivem jeziku govoriš o geologiji. Moje mnenje je, da je za razumevanje teh dveh knjig premalo zrelostni izpit, bo treba še kak semester strokovnega študija na univerzi. Pa ne samo predavanj, tudi vaj in nekaj izletov pod izkušenim strokovnim vodstvom. Dobro bi bilo, da Slovensko geološko društvo podpre ti dve knjižici in ju napravi dostopni in razumljivi tistim, ki sta jim namenjeni. Naj izda v isti obliki žepni geološki slovar, leksikon, tolmač. Pojmi, ki se pojavljajo v teh dveh knjižicah, naj bodo raztolmačeni. Z botaniko so ljudje prav gotovo bolj domači kot z geologijo, vendar je tak majhen tolmač pojmov tudi v Ključu za določevanje rastlin, ki ga je napisala A. Piskernik. Tisti tolmač je dokaj skop. Ta tolmač pa naj bi bil bolj širok, ker bi moral obsegati pojme iz geologije, petro-grafije, mineralogije, strati-grofije in paleontologije. T. P. Slovenska poezija v Radiu Varšava Pred dnevi so v varšavskem rudiu menda prvič oddajali kaj iz povojne slovenske lirike. Pri tej oddaji so bili zastopani slovenski pesniki Ivan Minatti, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menard, Kajetan Kovič in Dare Zajc. Pesmi so seveda bile v poljskem prevodu, ki so jih oskrbeli poljski pesniki Hillar, Miller Marjgnska in Ostromec-ki. Uvod k oddaji o slovenski poeziji je napisal Lojze Krakar, ki se že dlje časa ! mudi na Poljskem, in ki je bil dejansko tudi pobudnik oddaje. Za slovensko poezijo je na Poljskem zanimanje precejšnje, zato sta za letošnje leto predvideni še dve samostojni oddaji slovenske starejše lirike, ki bosta obdelali pesmi Franceta Prešerna in Otona Zupančiča, Ob gostovanju ljubljanskega Eksperimentalnega gledališča «Nt težko zagovarjati misli, da je človek nesmrten, že zato, ker bo kot bitje gotovo naprej živel — da bo še potem, ko bo zadnjič zaklenkal zvon pogube in se bo njegov odmev odbil od zadnje gole pečine, brezčasno viseče v zadnjem umirajočem večeru z rdečo zarjo, da bo po tistem še zmeraj slišati drug glas: drobni, neizčrpni glas človeka, ki bo tudi potlej zmeraj odmeval. Prepričan sem, da bo človek ne samo naprej Uvel, temveč da bo tudi še naprej zmagovalec. Nesmrten je, ne samo zato, ker ima edini med vsemi bitji neizčrpen glas, temveč tudi zato, ker ima dušo, ker ima duha, ki je sposoben sočutja, žrtve in trpljenja. Naloga pesnika in pisatelja je, da piše o teh stvareh. Njegov privilegij je ljudem olajševati trpljenje, jim povzdigovati srce, jih spominjati na pogum in čast, na upanje in ponos, na sočutje, usmiljenje in žrtev, ki so slava njegove preteklosti. Glas pesnika mora biti ne le pričevanje človeka, lahko se spremeni tudi v eno izmed opor in stebrov, ki mu pomorejo, da bo vzdržal in še naprej zmagoval.* (Iz govora Williama Faulknerja ob prevzemu Nobelove nagrade v Stockholmu leta 1950.) WILLIAM FAULKNER avtor drame «Requiem za vlačugo« HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Boriti se boste morali proti nerazumevanju mnogih. Bodite raje bolj diplomatski. Vas ne bo nič stalo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce se ne čutite dovolj sposobni in pri moči, prepustite nalogo drugim, saj vam ni tako nujno, da se tudi s stranskimi zadevami ubadate. DVOJČKA (od 21, 5. do 22. 6.) 2e dolgo časa zavlačevan posel boste privedli do konca. V čustvenih zadevah pazite na svoj sloves in ne spuščajte se v avanture. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pazite, ker boste doživeli razočaranje zaradi tega, ker vas bo okolje našlo nepripravljenega. Tudi na zdravje bodite bolj pozorni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne odklanjajte dela z izgovo-‘rbm, da nimate čaša, Ro vendar ni res. Zadoščenje v družini in z zdravjem. DBVICA t(od 23. 8. do »2. 9.) pustite ob sfcan špekulacije in tudi prepire. Srečali boste nekoga, ki bo zbudil , v vas nove sanje. TEHTNICA (od z3. 9. do 23. 10.) Ne pozabite ra staro pravilo, ki pravi, da več velja prihranjeno jajce kot pojeden vol. S špekulacijami ja pogosto tako. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) Prijeten zaključek posla. ki vam je delal sive lase. Novo in telo verjetno globoko prijateljstvo. STRELEC (od ’ 23. 11. do 20. 12.) Prepustite glavne naloge tistim, ki jim pritičejo in ne vtikajte svojega nosu prav povsod, Pazite tudi na zdravje. KOZOROG (od 21, 12. do 20. l.) UveljavUe svoje pravice, ker ste do njih upravičeni, toda bodite taktni. Neu-speh, če boste vztrajali preveč trmasto. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Cesar se boste lotili odločno, bo tudi uspelo. Isto pa ne velja v čustvenih zadevah, še najmanj doma. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vztrajno po že vpeljani poti vsaj še dan, dva, ker zvezde kažejo uspeh na vseh področjih. fftorišfeo-beneški dnevnik Pokrajinski shod vajencev r Tržiču Delegacija je bila včeraj pri predstavnikih oblasti Zahtevajo sprejem zakona, ki bo določa! število zaposlenih vajencev v vsakem podjetju V Tržiču je bil pokrajinski I vsak dan od 10.30 do 12.30 i nji promet. Izdelali bodo tudi , ~V* .CV’ ^e. skli-1 na sedežu v Ul. Leopardi 6. | načrt za razširitev pokrajinske cala Delavska zbornica 0b pri- Zavarovanci iz Ul. Carso, Pa- liki vsedržavnega dne vajencev. Na tem shodu so izbrali delegacijo vajencev, ki je bila včeraj skupno s poslancem Raffaelom Francom ter tajnikom goriške Delavske zbornice Fulviom Bergomasom pri predsedniku pokrajine odvetniku Culotu, goriškemu županu dr. Bernardisu ter na prefekturi. Delegacija je predstavnikom oblasti prikazala zahteve, ki so bile sprejete na shodu. Gospodarstvo goriške pokrajine je zelo slabo. Njegove posledice se poznajo predvsem na zaposleni in brezposelni mladini. Člani delegacije so zahtevali. da se čimprej sprejme zakon, ki bo zavaroval delavsko mladino. Zakon naj določi pravilno razmerje med delavci in vajenci v državnih in zasebnih podjetjih. Predstavniki oblasti so obljubili, da bodo želje sporočili pristojnim ministrstvom. subio in Ortigara spadajo pod dr. Adriana Bevilacquo, ki sprejema vsak dan od 10.30 do 12.30. Kdor želi poklicati zdravnika na dom, naj naroči vratarju INAM v Ul. Leopardi 6 ali pa naj obvesti zdravnika na njegovem domu Občina podarila zemljo za gradnjo ljudskih hiš Sprejemanje prošenj za poznejše zapiranje lokalov Zveza goriških trgovcev javlja, da bo kvestura odobrila prošnje lastnikom javnih lokalov, ki bi želeli v soboto, nedeljo in ponedeljek 28., 29. in 30. marca zapirati lokale ob 3. ponoči. Lastniki javnih lokalov gori. Sv e občine naj naslovijo prošnje na kvestorja. Napišejo naj jih v dveh izvodih; eno na kolkovanem papirju za 100 lir, drugo pa na navadnem papirju. Prošnje sprejemajo pri o-kencu št. 1 v pritličju kvesture. Lastniki javnih lokalov iz vasi občine Gorica in iz o-stalih občin v pokrajini naj prošnje napisane po gornjih navodilih, vložijo na komisariate javne varnosti ali pri o-rožnikih. Na zadnji seji goriškega občinskega sveta, ki je bila v sredo zvečer, so po razpravi o interpelacijah, o katerih smo že poročali, obdelali še nekaj točk dnevnega reda Najprej so pregledali sklep občinskega odbora, da županstvo proda prostore, ki so poleg cerkve sv. Ignacija, kuriji za pet milijonov lir. Monarhist odv. Pedroni je rekel, da je cena za kurijo zelo ugodna. Tudi prof. Zucalli od PS Dl je bil Pedronijevega mnenja. Vsi so glasovali za predlog razen štirih socialdemokratov in dveh komunistov, ki so se vzdržali. Podarili so državi občinska zemljišča na Majnici, v Pevmi in Standre-žu, na katerih bodo zgradili ljudske hiše za brezdomce; podarili so vudi zemljišče v ITI. Giustiniani (bivši živinski sejem), kjer bo ustanova Unrra-casa zgradila stanovanjska poslopja za begunce. «»-------- Priprave na skupščino kmetijskega konzorcija 29. in 30. marca frizerski saloni zaprli V nedeljo 26. aprila bo na sedežu kmetijskega nadzorni-štva v Gorici glavna skupščina pokrajinskega kmetijskega konzorcija, na katerem bodo pregledali lanskoletno .delovanje. Od 11. do 19. aprila bodo krajevne skupščine, na katerih bodo izbrali delegate. 12. apri- la bo v Gradišly, skupščina za člane iz Doberdoba, Fogtiana, Zveza obrtnikov goriške pokrajine sporoča, da bodo frizerski saloni za dame in gospode v nedeljo 29. in 30. marca ves dan zaprti. Zagraja in Villess, 19. aprila ob 9. uri pa bo na sedežu pokrajinskega nadzorništva v | Ulici Duca d’Aosta 55 v Gori-| ci skupščina za člane iz Gorice in Števerjana. — «»------- Sredstva za okrepitev živinoreje Kmetijsko nadzorništvo obvešča živinorejce, da je na r; zpolago denar po zakonu 777 za nakup živine. Vsi mali živinorejci imajo Uko možnost za najem posojila. Za našo pokrajino je predvsem važno, da morejo živinorejci nakupiti neplemen-sko živino, ki jo bodo redili za meso, lahko pa si nabavijo tudi plemensko živino. Kdor želi, lahko dobi pojasnila na kmetijskem nadzor-ništvu. Zasebne ordinacije zdravnikov INAM Od 1. aprila dalje bodo zavarovanci INAM in njihove družine, ki stanujejo na Kor-zu Italia, spadali pod dr. Giu-aeppa Frandolica, ki sprejema Mednarodno tekmovanje lovskih psov 2. in 3. aprila bo v Villes-sah mednarodno tekmovanje italijanskih in tujih lovskih psov. Tekmovanje se bo 5. in 6. aprila nadaljevalo v Cam-poformidu pri Vidmu. Vpisovanje na kinofilski zvezi v Vidmu, Ul. Savorgnana št. 7 ali pri zvezi lovcev na istem naslovu. Na razpolago so denarne nagrade za pol milijona lir in darila. ceste Farra - Gradiška. 2,1 milijona lir za delovišče v Sovodnjah Država je poslala občini So-vodnje v Beneški Sloveniji 2,1 milijona lir za delovišče, s katerim bodo popravili cesto, ki pelje iz Brdc v dolino. V delovišču bo dobilo zaposlitev precej brezposelnih delavcev iz te občine. Urnik trgovin za veliko noč TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 15,8 stopinje ob 11. uri, najnižja 7,4 stopinje ob 3,20 uri Vlaga 90 odstotkov. Zveza goriških vrgovcev Javlja, da bodo za velikonočne praznike trgovine odprte po sledečem urniku; v soboto 28. marca se zaprejo ob poljubni uri; nedelja 20. marca; razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse trgovine zaprte; ponedeljek 30. marca; pekarne in mlekarne bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga; mesnice od 6.30 do 11. ure; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure ter cvetličarne od 8. do 13. ure. Ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Pokriti trg bo v nedeljo zaprt, medtem ko bo v ponedeljek odprt do 11. ure. Javno kopališče bo v soboto odprto do 20. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bo zaprto ves dan. Mestni avtobusi podjetja ATA bodo v nedeljo in ponedeljek vozili kot ob praznikih. Poštni uradi bodo v nedeljo odprti kot ob praznikih; v ponedeljek bodo dopoldne delali samo poštni in telegrafski uradi, pošto pa bodo dostavljali samo dopoldne. Sinoči na Korzu Italia Prometna nesreča pešca izven začrtanega prehoda Zlomil si je desno piščal in se bo zdravil 60 dni Ko je včeraj zvečer ob 20. 1 la v Romansu zaostalo tekmo uri posredovalec 67-letni dr. Alojz Gorjup iz Ul. Rabatta 23 prečkal Korzo Italia, ga je povozil vespist 24-letni Do-nienico Spagnolo rojen v Kalabriji in sedaj stanujoč v Ulici Barzellini št. 2. Gorjup je prečkal Korzo na križišču Ulico Oberdan. Menda je šel od drogerije Geromet čez Korzo proti trafiki po ciga-tete. Nesreča je hotela, da se je v tistem trenutku pripeljal mimo vespist in 'ga podrl. Pri padcu se je Gorjup zlomil levo piščal. Z rešilnim avtomobilom Z-K so ga odbijali v bolnišnico BP, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ce ne bodo nastale komplikacije bo ozdravel v 60 dneh. K dogodku naj pripomnimo, de je pešec hodil dva metra od belih prog, po katerih bi moral prečkati cesto. proti tamkajšnji enajstorici. Tekma je bila preložena za en teden, ker so društva želela, da bi bila na veliko noč prosta. Sovodenjski župan pri prefektu Sovodenjski župan Jožef Ce-ščut je bil v sredo pri gori-škem prefektu dr. Nitriju, kateremu je prikazal nekatera vprašanja, ki se tičejo njegove občine. Najdeni predmeti Pripravili bodo načrt n razširitev podvoza pri Krminu Na zadnji seji pokrajinskega odbora so poslali zahtevo goriškemu tehničnemu uradu, naj dovoli pokrajini, da pripravi načrt za razširitev železniškega podvoza pri Krminu in ga tudi uresniči. Kakor je znano, je bilo v tem podvozu veliko prometnih nesreč, ker je preozek za današ- Poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini so pošteni najditelji izročili v varstvo sledeče predmete: tri ključe za ključavnico «Yale», dva para naočnikov, žensko kolo, 1000 dinarjev, denarnico z vsoto denarja, o-troški dežnik, usnjene moške rokavice ter par ključev za avtomobil s tulcem. Kdor lahko dokaže, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na policiji. 5. aprila tekma Romans- Sovodnje V nedeljo 5. aprila bo nogometna ekipa Sovodnje igra- Padec deklice po stopnicah Z rešilnim avtom Zelenega križa so včeraj ob 18. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia petletno Silvio Lugnani iz Ul. Prato 37. Deklica se je pri padcu po stopnicah ranila v glavo. Po prejeti zdravniški pomoči je zapustila bolnišnico. Nesreča vozača pri prehitevanju Ob 13,15 sta se v bližini Vil-lanove zaletela avtomobil «Ap-pia» z evidenčno tablico Go 12391, ki ga je vozil 38-letni zdravnik Mario Tomasmi iz Ul. 9. junija št. 3 v Tržiču, ter tovorni motocikel znamke Guzzi z evidenčno tablico Go 13834, ki ga je vozil 29-letni Benjamin Juren z Vrha št. 8. Vozili sta šli iz Vidma proti Marianu. Okoli 200 m dalje od križišča v vasi Villanova je avtomobilist skušal prehiteti motociklista. Ker je pri prehitevanju narahlo zadel ob vozilo, ga je zaneslo na levo stran ceste v jarek. Avtomobilist se ni poškodoval, občutno škodo pa je utrpelo vozilo. «»-------------------- 'om Tridnevno mednarodno smučarsko tekmovanje na Etni Avstrijca Rieder in Oberaigner glavna favorita v veleslalomu V ženski konkurenci imajo največ izgledov Italijanke? Kino v Gorici CORSO: Zaprto. VERDI: Zaprto. VITTORJA: Zaprto. CENTRALE: Zaprto. MODERNO. 17.30: »Judežev poljuba. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine v Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. Čitajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK CATANIA, 26. — 78 smučarjev, ki se bodo udeležili tridnevnega smučarskega tekmovanja na Etni in ki bodo jutri startali v veleslalomu, je danes preizkusilo progo, ki sta jo trasirala trenerja obeh italijanskih ekip Lacedelli in Nogler. Proga za veleslalom je dolga 2000 m kote 2800 m do kote 2000 m in bo imela 40 vratc. Po splošni sodbi bo dopuščala veliko brzino in zaradi tega tudi odlične tehnične rezultate. Po jutrišnjem veleslalomu za moške in ženske, bo v soboto na vrsti smuk za moške in žnske, v ponedeljek pa slalom. Pred začetkom tekmovanja veljata za velika favorita v moški konkurenci Avstrijca Josl Rieder (svetovni prvak) in Ernst Oberaigner, poleg njiju pa še Francoz Francois Bonlieu, Nemec Ludvvig Leit-ner, Švicar Roger Staub in Italijan Gino Burrini, ki proge na Etni zelo dobro pozna. V ženski konkurenci bodo nastopile skoraj vse najboljše evropske alpske smučarke. Največ možnosti za uspeh imajo Avstrijci Erika Netzer in Hilde Hofheer, Francozinje Arlette Grosso, Daniele Telin-ge in Therese Leduc, Nemka i nge Knott in Švicarja Yvon-ne Ruegg, med domačinkami >a Vera Schenone, Jerta, Schir, ?ia Riva, Lidia Pedroncelli in Jole ter Tina Poloni. Italijanke so letos dosegale na vseh največjih tekmovanjih izvrstne plasmaje, čeprav niso niti enkrat bile prve. Ker je tekmovanje na Etni zadnje večje tekmovanje v letošnji sezoni, se bodo Italijanke prav goto- vo potrudile, da si priborijo vsaj eno prvo mesto. Dokončni seznam udeležencev: MOŠKI: Italija; Burrini, Mahlknecht, Enrico in Carlo Senoner, Zulian, Fill, Sior- ;>aes, Gertner, Agreiter, De ~lorian, Pompanin, Donei; Švica: Staun, Schneider, Mathis, Schmidt, Pajarola, Grunenfleder; Francija: Bonlieu, Mignot, Bienvenu, Lacroir; Avstrija: Zimmerman, Oberaigner, Gamon, Stiegler, Rieder; Nemčija: Hornsteiner, Leit-ner, Nimier, Mueller: Norveška: Andresen, Gut- tormn. Anglija: Selby, Pitchford, Brock; Avstralija: Humhreye, Stet-ler; Kanada: Quaring. ZENSKE: Italija: Pia Riva, Jerta Schir, Iolanda Schir, Zecchini, De Tassis, Pedroncelli, Barbieri, Jole Poloni, Tina Poloni, Veninetti, Luisa Zecchini in Vera Schenone; Švica: Beeler, Ruegg, Stucki, Gnehm, Solvay, Michel; Francija: T. Leduc, A. Leduc, Grosso, Telinge, Manter-rain: Avstrija: Netzer, Horl, Hof-herrm Grander, Eder; Nemčija: Heckmaier, Hock, Ernst, Kainz, Knott: Anglija: Homes, Gibbs. SMl,K NA ETNI V zadnjem trenutku tudi Jugoslovani CATANIA, 2«. — Razsodišče 3-dnevnega smučarskega tekmovanja na Etni je danes sklenilo pripustiti k tekmovanju, ki se začne jutri, tudi Jugoslovansko moštvo, ki Je nepričakovano prispelo v Catanio. Moštvo Jugoslavije sestavljajo Tomaž Jamnik, Vinko Svab, Ljubo Rakovič in Miloš Jocif ter smučarke Barbka Jamnik. Slava Zupančič, Majda Anke-le in Maja Rutar. argentinske enajstorice Rover-Plate in bivši član argentinske reprezentance, je jtrispel danes v Rim z letalom iz New Vovka skupno z 22-letnim nogometašem Vittoriom Santinijem, katerega je angažiral nekt italijanski klub, katerega ime pa še ni znano. HOKEJ NA KOTALKAH Italija - Anglija 3:2 MONTREUX, 26. — Prvi dan tradicionalnega turnirja v hokeju na kotalkah za «Pokal narodov* so bili doseženi naslednji rezultati: Španija - Nizozemska 7:2 (2:1), Švica - Nemčija.9:3 (5:2), Portugalska-Francija 3:9 (0:0), Italija - Anglija 3:2 (0:2). Vse tri gole za Italijo sta v drugem polčasu dosegla Tržačana Breziger v 3’ in 10’ ter Prinz v 18’30”. Ustoličenje org. odbora 17. olimpiade RIM, 26. — V slavnostni dvorani italijanskega olimpijskega odbora na Foro Italico je bil danes slovesno ustoličen Organizacijski odbor 17. olimpijskih iger. V navzočnosti predsednika odbora ministra Andreottija, v navzočnosti ministrov Tupinija in Tognija, rimskega župana odv. Cioccet-tija, člana mednarodnega olimpijskega odbora grofa Thaona di Revela in drugih članov odbora, ga je ustoločil predsednik CONI odv. Onesti. Minister Andreotti je po svojem nagovoru podpisal povabila, ki so bila poslana najbolj oddaljenim državam vseh kontinentov kot so Nova Zelandija, Japonska, Finska, Peru, Južna Afrika ter Grčiji, kjer so bile prve olimpijske igre. Pred nedeljsko tekmo z Bologno Danes zaključni trening prvega moštva Triestine Skoraj zanesljiv povratek Tortula - BfO^ skoraj popolnoma okreval Prvo moštvo Triestine je i-melo včeraj popoldne na občinskem stadionu namesto običajne medtedenske tekme na dvoje vrat, navaden toda dokaj intenziven kondicijski trening na osnovi telovadnih vaj, podajanj z žogo ter strel: na vrata, ki je trajal uro in pol. Udeležili so se ga vsi titularci vključno z Brachom, ki je že skoraj popolnoma okreval in ki bo v nedeljo zanesljivo nastopil. Danes popoldne bodo imeli titularci pod vodstvom trenerja Trevisana zaključni trening, po katerem se bo trener odločil glede sestave formacije za nedeljsko interno srečanje z Bologno. Čeprav je morda še nekoliko prezgodaj za ugibanja kakšna bi utegnila biti ta formacija, pa vlada vendar e-dina negotovost samo za napad, ker je verjetno, da bo P°trdiIobra«W/ Trevisan krilski vrsti, v oi Tulissija in Bracha, bo njuno zdravstven v nedeljo zadovoljivo- . yep V napad se bo P° , fci j* ie-tnosti novrnil TOTWf> •iiumiiiiiiiiiiiiiiiittiiiMiiiitiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiMiintmtMtiiiiiiiiititiimiiitiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiti V Budimpešti, Skoplju in v Nišu Jugoslovanski nogometaši na in madžar štirih fr Slaba forma večine madžarskih in jugoslovanskih nogometašev NOGOMET Še en «oriundo» RIM, 26. — Nogometaš Nor-berto Jacono, bivši kapetan BEOGRAD, 26. — 19. apnla Se bodo madžarski in jugoslovanski nogometaši pomerili med seboj na štirih frontah in sicer: Po dogovoru med obema zvezama, se bosta A in mladi reprezentanci pomerili v Budimpešti na Nep stadionu, B reprezentanci v Skoplju, mladi reprezentanci pa v Nišu. Priprave jugoslovanske A reprezentance bo tudi tokrat vodil trener Milovan Čirič, medtem ko je bilo B moštvo poverjeno bivšemu znanemu zagrebškemu nogometašu Gustavu Lechnerju. Mlado (olimpijsko) moštvo bo treniral Mišo Pavič, mladinsko pa Djor-dje Vujadinovič. Trener ing. Slavko Miloševič ni prišel v poštev, ker odhaja v Etiopijo, kjer bo treniral etiopsko reprezentanco. Kandidati za posamezne reprezentance še niso bili dokončno izbrani, vendar pa ie skoraj gotovo, da bo vanje vključenih mnogo novih igralcev, namesto nekaterih doslej bolj ali manj standardnih. Clan strokovnega odbora NZJ Leo Lemešič iz Splita, ki je kot delegat NZJ prisostvoval tekmi med Hajdukom in Crve-no zvezdo, v kateri je Hajduk zmagal s 4:1, je predlagal, da bi bili v A reprezentanco vključeni vratar Hajiduka Jurič (namesto Beare, ki je poškodovan), Papec (Hajduk) ter Kostič in Šekularac od Crvene zvezde, medtem ko je glede na prikazano igro v zadnjem kolu jugoslovanskega prvenstva zagrebški športni list «Narodni. šport* sestavil naslednjo najboljše moštvo kola: Jurič (Hajduk), Roganovič (Vojvodina), Jusuf (Partizan), Matič (Željezničar), Pajevič (Partizan), Žanetič (Hajduk), Z. Cebinac (Partizan), Ivoš (Vojvodina), Bosanac (Rije-ka), Vučekovič (Budučnost), Pašič (Željezničar). • * * Madžarski reprezentanti, sodeč po prvenstvenih tekmah prejšnje nedelje, niso v najboljši formi. V derby tekmi med Vasasom in Ferencsvaro-som je najbolj razočaral standardni član A reprezentance Budszak, zadovoljila pa je leva stran Ferencsvarosovega napada, ki jo sestavljata Ra- kosci in Fenyvesi. Poleg njiju daleč Pal od Csepela. Po zadnjih vesteh naj bi madžarsko A reprezentanco sestavljali: Grosics, liku (vratarja), Ma trai, Sipos, Bundszak, Sarosi (obramba), Boszik, Kotasz, Be-rendi (krilci), Sandor, Goe-roecs, Boedoer, Pal, Rakoszi in Fenyvesi (napadalci). Prihodnjo nedeljo na Madžarskem ne bo tekem državnega prvenstva, pač pa bosta na tradicionalnem velikonočnem turnirju v Budimpešti sodelovala dunajski Rapid in Muenchen 1860 iz Nemčije. Južnoameriško nog. prvenstvo Tekme v Buenos Airesu odložene zaradi dežja BUENOS AIRES, 26. — Tekmi med Bolivijo in Čilom ter med Brazilijo in Urugvajem za južnoameriško nogometno prvenstvo, ki bi morali biti sinoči, sta bili zaradi dežja preloženi na danes zvečer. Zaradi tega sta bili tudi tekmi, v katerih bi morali nastopiti Bolivija in Brazilija že naslednji dan, preloženi za 24 ur, tako da je koledar tekem za prihodnje dni naslednji: 26. marca; Bolivija - Cile in Brazilija . Urugvaj. 29. marca: Bolivija - Peru in Brazilija . Paragvaj. 30. marca: Argentina - Urugvaj. Ostali del koledarja ostane nespremenjen. Tudi Sarosiju odklenkalo. RIM, 26. — Izvršni svet Rome je danes soglasno sprejel ostavko trenerja Sarosija in obenem potrdil v svojstvu trenerja bivšega igralca Nor-dhala. Znani nogometni strokovnjak Sarosi se je tako pridružil že kar čedni vrsti odstavljenih trenerjev italijanskih moštev, kar dokazuje, da je izvrševanje trenerskega poklica v Italiji zelo kočljivo in obenem tudi skrajno tvegano. «»-------- MADRID, 26. — Real Madrid in Atletico iz Madrida bosta odigrala prvo polfinalno tekmo za evropski nogo- metni pokal 23. aprila zvečer na stadionu Santiago Berna-beu v Madridu. Tekmo bo sodil neki škotski sodnik. Povratna tekma bo na stadionu Metropolitan v Madridu pod vodstvom angleškega sodnika. KOLESARSTVO Terruzzi in Faggin sta izgubila vodstvo NEW YuRK, 26. — Marino Morettini je zaradi napada slepiča moral odstopiti od 6-dnevne dirke v New Yorku. Po 4 urah vožnje sta v vodstvu Francoza Ranald-Blusson s 148 točkami, z zaostankom enega kroga sledita Italijana Terruzzi-Faggin s 331 točkami. 3. Meier-Gassner (Sv.) 230. 4 Magtmans-Plantz (Niz.) 192 itd. BEOGRAD, 26. — Zvezni kapetan za kolesarstyo Kosta Todorovič je določil vozače za dirki Berlin-Praga-Varšava in «Po Tunisu*. Kandidate je izbral po preizkusnih dirkah v Opatiji, ki so bile preteklo nedeljo in soboto po končanem 20-dnevnem treningu najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Todorovič bo določil reprezen. tanci za obe mednarodni dirki po dirki Beograd-Novi Sad-Beograd, ki bo v nedeljo. Za dirko Berlin-Praga-Var-šava so kandidati: Petrovič, Levačič, Žirovnik, Šebenik, Ži. dan, Vukojevič ter Bajc in Hrovat (na dirko bo odpotovala šestorica). Za dirito «Po Tunisu* pa je zvezni kapetan upošteval Valčiča, Sebeliča, Travna, Cigra, J. Bajla, Milenkoviča, Stuparja in Veličkovi-ča. Tudi reprezentanca za to dirko bo imela šest članov. OL1MPIADA WASHINGTON, 26. — Poslanska zbornica je odobrila resolucijo, ki jo je že prej sprejel senat, glede uradne predložitve kandidature Detroita za izvedbo olimpijskih iger 1. 1964. Kot znano, se bo aprila sestal v Monakovem mednarodni olimpijski odbor, ki bo izbral sedež olimpiade za leto 1964. jetnosti povrnil Toru« Jafi že predvčeraj v tekmi ^ proti rezervam Venezi r |^s slov svetovnega Pr j sP°^j» nje kategorijt ker zah*«^r val pravil NBA, K1 ga od vsakega svetov , vsakegi ka, da brani svoj t vsakih 6 mesecev. 8 n» ^ se Robinson ni bo)at0, pr že več kot eno Car