•JU
НдшшапкпБо^
Verlac and SobrifUeitung: Klagenlurt, BismarokrUig 13, Poatfacb U6 / Bezugapr«]« (im roraue zatUbw) monatUck RM 1.— trel Haua (вШвсШ1евисћ Ril O.M anetellgeMihi AJjtoeetrfhttigfCB der 2Ieitim( ftlr deo n&difolgendMi ftlonat werdtn впг tcbrVtUeb шм1 mir bia ЗВ. веа i&ušendam Mmi&te angenommea
Nr. 81.
Kainburg, dem 5. Angu»t 1944.
Razgovor članov državnega kabineta
Zelo globoko seqajocl ukrepi i driainem aparaln
Dr. Goebbels o nalogah, ki ]iti ima kot Reiclisbevoilmachtigter - Ustavitev celih delovnih področij javne službe
Berlin, 4. avgusta. Pod predsedstvom Chela der Reichskanzlei Reichsminiitra Dr. Lammersa le je vrSil v Berlinu razgovor Seichcminiitrov, vodij \rhovnih državnih ob lasSi, načelnikov civilne uprave v zasedenih ozemljih in državnih tajnikov pri ministrstvih. Osredje teh razgovorov so tvorila izvajanja; ki jih je dal Reichsbevollmiichtigtcr lUr den totalen Einsatz (državni poverjenik za totalno vojno), Reichsminister Dr. Goebbels.
v svojih uvodnih besedah je opozoril Reichsminister Dr. Lammers na zvezo med prvimi ukrepi, ki so bili izvedeni spomladi 1943. leta v svrho totalizacije nacionalne vojne službe, in temeljnim razširjenjem, ki se je zgodilo po Fuhrerievem, na takratni tročlanski odbor državnega kabineta naslovljenem nalogu s sedanjo postavitvijo državnega poverjenika. 2e s svoječasnimi, takrat obstoječim razmeram prilagodenimi ukrepi so bili dodatno mobilizirani milijoni Nemcev. S sedanjemu občnemu položaju vojne ustrezajočimi novimi in obsežnimi pooblastili, ki jih je Fiihrer s svojim odlokom z dne 25. julija 1944. prenesel na državnega poverjenika za državno vojno službo, je sedaj ustvarjen instrument, ki zajamči popolno koncentracijo sil in totalno izčrpanje rezerv našega vojnega potenciale in pri tem povzroči udejstvovanje dinamike krepke, v vodstvu raroda in vodstvu ljudi izvedene osebnosti.
V več kakor enournih, zelo živih izvajanjih, ki so pojasnila tudi še številna važna podrobna vprašanja, je podal Reichsminister dr. Goebbels pregled o načelih in metodah, s katerimi namerava udejstviti svoj nalog kot ReichsbevollmSchtigter ffir den totalen Kriegseinsatz.
Naša trdna volja, obvladati današnji vojni položaj, nas sili k temu, da se oprimemo globoko segajočih ukrepov. Pogumno in brez pridržka se moreno lotili tfq.m. d? uno-
rabimo ves državni aparat izključno za pravi vojni namen in da ustavimo vsa dela, ki niso neposredno v zvezi z vojnimi potrebami. Treba je računati tudi z ustavitvijo celih delovnih področij javne službe, ker bodo zlasti taki globoko segajoči ukrepi sprostili velike rezerve sil za neposredno vojno uporabo na fronti in v oborožitvi.
Reichsminister Dr. Goebbels je v tej zvezi znova poudaril načelo, da bodo vse žrtve in bremena, ki bodo pri tem zadele nemški narod, enakomerno in brez razlike razdeljene na vse plasti nacije, ki jih bodo morale skupno prenašati. Na koncu sv,jih dojmlji-vih izvajanj je zlasti pozval vse načelnike
vrhovnih državnih oblasti, da iz lastne ini-oijative pospešujejo razvoj Nemčije, da bo v resnici »narod v vojni«. »Imamo v roki«, tako je s poudarkom podčrtal Reichsminister dr. Goebbels, »najučinkovitejša jamstva zmage, samo če jih opolnoma mobiliziramo. Uverjen sem, da bomo dosegli tudi novi, po Filhrerju označen, cilj in da bo to odločilno za vojno v pravem pomenu besede.«
Reichsminister Dr. Lammers je v zvezi z izvajanji, ki jih je dal Reichsbevollmachtig-ter fur den totalen Einsatz, izrazil voljo članov državnega kabineta in vseh navzočih, da bodo v strnjeni edinosti podpirrli Reichs-ministra dr. Goebbelsa in njegove zahteve z vso energijo udejstvili. Spomnil se je zgleda, ki ga daje Fiihrer s svojo odporno silo vsem Nemcem, in zaključil sestanek z obljubo zvestobe Adolfu Hitlerju in neupogljivo odločnostjo do zmage naše pravične stvari.
IVarionaKocialislItna Ijndska armada
Himmlerjevo dnevno povelje - Samo ena posebna pravica je: dolžnost
FrwniRi duh I elapi
Ktagenhirt, 4. avgusta. Ce dnevnega povelja poveljnika .vojske v domovini, Hein-richa Himmlerja, ne bi deherni razumel na prvi pogled v celem njegovem pomenu, pa ve vojak, kaj je z njim Jnisijeno in pozna ne povsod vidne vzroke, ki so oovzro#!!! te povelje. Vojak te vojne in prve svetovne vojne ima svoja Izkustva, požna primere neizpolnjene dolžnosti, ki so se včasih in na nekaterih krajih raznmsli naravnost v sistem, proti kateremu je on večkrat podvzel no-tran)! naakok, ne da bi imel pred seboj pri-jemljii^ga in zato premagljivega nasprotnika. Ce je »frontni preiič« Iz materialnih bitk prve svetovne vojne, obdan t častno skorjo blata, prišel v mesta zaledja, v etapo, ga je napadel ta dobro oblečeni, z zvezdami posejani »vojaški« svet kot nekaj tujega, takrat se j* začel zavedati, kakSna razlika j* lahko obstajala med pojmovanjem dolžnosti pri vojaku in zgolj vojaškem pojmovanju. »Prokleti duh etape«, je Himler prav označil in zahteval zlasti od častnikov, uradnikov in vojakov, da se mu svečano odrečejo, ker je Imel že enkrat usodne posledice za Reich.
Ali to se tudi ▼ tej vojni zopet pokazali znaki za to, da je za nekatere vojake etapa orlvlačnejia od fronte? Ml tega ne moremo presojati. To morajo storiti vojaki. Na vsak način je poveljnik vojske v domovini smatral za potrebno, svariti pred duhom sebičnosti in zahtevati, da se vsi pripadniki vojske brez kompromisa li\ polteno odrečejo temu udobnemu In nevarnemu Izvrševanju vojaške službe.
Vem, je rekel Himmler, da bo vojska v domovini vzgledna v zvestobi in pokomoeti, kajti fronta pričakuje od nadomestne vojske Po pravici največje storitve. Kako se net te storitve opravijo, opiše dnevno povelje * stavkom, da se mora v bodoče v ^ fnlzllah In štabih vsak dan opravljati tlužba In Iz-oelnjevatl dolžnost najmanj tako dolgo, dokler ttoji oboroževalni delavec т svoji tovarni pri tvornlškem stroju.
Vojaku sta jasna smisel, pa tudi vu ree-•^ost tega dnevnega povelja. On ve, kaj t* "»Išljeno in kako je bilo mišljeno, da se tudi ^ vojski v domovini doseže tisto stanje ,*lvlljega Izpolnjevanja dolžnosti, ki le po Ift?"®' *• prepreči, da bi prišlo do pre-v celotni fronti nemškega bojnega ob Kdor je kdaj znal brati med vrsti občuti duh, Iz katerega prihaja to po тм četam. In je srečen, da je tukaj r.a delu kl črpa Iz sile idealizma jeklene be povelja, kl se jim nihče ne bo upal Д. *(l pokornost. Marsikaj se mora Izročiti dm bo naelonalsoclallstl&na ljudska ■ k Mk*	brez madeža lahko nastopila
peliodu do zmage. Kliumlerjeve povelje je kažipot.
Berlin, 4. avgusta. Reicbsftthrer Himmler |e kot poveljnik nadomestne vojske izdal sledeče dnevno povelje:
Dne 20. julija me je naš Ftthrer in vrhovni vojni poveljnik Adolf Hitler postavil ze poveljnika nadomestne vojske In za šefa oborožitve vojske.
Danes, dne 1. avgusta, ko se je pred 30 leti zečel boj za ohranitev, xa življenje našega nemškega naroda, se obračam prvikrat na Vas.
Fronta in domovina pričakujeta po vsej pravici od nadomestne vojske največje storitve. Mi B« bomo razočarali ne tovarišev na fronti, ne najdražje, kar ima naš narod, otroke, žene in starše.
Vem, da bo vojska v domovini vzgledna v svoji zvestobi in svoji pokornosti.
Ukazujem, da se v garnlzijah in štabih vrši dan za dnevom služba In izpolnjuje dolžnost najmanj tako dolgo, dokler dela oborožitveni delavec v svoji tovarni.
Zahtevam, da se častniki in moštvo in vsi pripadniki vojske brez kompromisa In po
iteno odrečejo rialci lebičnoali in proMe-temu duhu etape.
Zahtevam, da le viak čaataik In vaak moi, ki ga lahko pogrešajo v domovini, po avoji ielji pqilje na fronto ali pa, če zrn to ni več ipoiobfn iz razlogov starosti in zdravja, da na razpolago za oborožitveno delo. Od častnikov in uradnikov pričakujem zlasti, da se zavedajo zgolj ene posebne pravice: izpolnjevati več dolžnosti, opravljati več službe in biti ML Iro^jti ie hrabrejil in vztrajnejii od moštva.
Nikoli omahujoč v svoji zvestobi in v svo)i veri, brez oklevanja v svoji pokornosti, dostojni v svojem mišljenju, nikdar utrujeni v svoji marljivosti, vestni v izvrševanju svojih dolžnosti smo trdno sklenili, da z dejanjem in storitvijo dosežemo, da se pozabi sramota 20. julija, in da postanemo Fiihrer-jeva in njegovega Reicha nacionalsocialistič-nt ljudska armada.
Feldkommendostelle, 1. avgust- 19%%.
Podp. M Himmler, Reichsttthrer Befehlshaber des Ersatzheerei.
nadalir nioini »oiražni napadi v ItloriiiandiU
Na Vzhodu Radzymln zopet osvojen - V prostoru pri Birsenu zavzetih več vasi
Oberkommando der Wehrmacht )e dne 3. avgusta objavilo:
V	Normandiji je sovražnik, podprt po silnem topniškem ognju in številnih lovskih bombnikih, v sredi in na lapadnem delu mostišča ves dan nadaljeval s svojimi močnimi napadi. V večini krajev smo ga v sicer hu-dlli bojih zavrnili in le na nekaj me*tih je dosegel uspehe. Tam so nastopile naše čete k protisunku. Jugovzhodno od Vllledieu napredujejo lastni odredi oklopnjakov z nasprotnim napadom proti zahodu. Preko Av-ranchesa proti jugu in zapadu vdrle sovražne sile ;o s svojimi prvimi oddelki oklopnjakov sunile proti Rennes in Dlnan, kjer smo jih zavrnili. Bojni letalci so raz-gnall sovražne kolone na pohodu v prostoru južno od Avranchesa in uničili večje število oklopnjakov, lopov in vrzil. Nad Normandijo In nad zasedenimi zapadnlmi ozemlji smo sestrelili 18 sovražnih letal. V francoskem prostoru smo v boju ugonobili 118 teroristov. Pri teh čistilnih podvzetjih so bandltl od 6. junija zgubili približno 7.300 mrtvih in 4.700 ujetnikov.
Hudo obstreljevanje z orožjem »V 1« veli-kolondonskega prostora se še vedno nada-Ijuje.
V	Italiji so naše čete tudi včeraj zavrnile vse sovražne prodorne poskuse proti Flo-renči v bojih, kl so bili zgubonosni la nasprotnika. Sovražniku so se zapmdno In neka) kilometrov južno od mesta le nadalje žilavo upirale.
Ob severnem pobočju Karpatov so se izjalovili številni, z oklopnjaki podprti napadi Sovjetov. Sovražnika smo s protlsunki, zlasti vzhodno od prelaza Beskldov vrgli le dalje nazaj. V velikem loku Vlsle se Ц sovražni pritisk povečal zapadno od BaiAnova. Dalje proti severovzhodu so je zru*!1' ftevllni - > padi boljševlkov zgubonosno za nje. Več poskusov priti čez reko smo preprečili. Proti severovzhodu se ae rriili hudi premenjijivi boji. Mesto Radzymln eo nail oklopnjaki za-
pet osvojili z nasprotnim napadom. Vtem ko so v srednjem Bugu In južno od Avgustova spodleteli ponovni sovražnikovi napadi, se vrše v odseku Selnen—Willkowischken In pri Mitauu srditi boji. V prostoru pri Birsenu so naši grenadirji pri nasprotnih napadih zavzeli več vasi. Vzhodno od Vllne in ob zemeljski ožini pri Narvl smo v trdih bojih preprečili močne sovjetske prodorne poskuse. V veliki obrambni bitki med Karpati in Finskim morskim zalivom so julija meseca samo čete vojske in Waffen-f^ odstrelile 3.908 sovražnih oklopnjakov. Nadaljnjih 250 sovražnih oklopnjakov je ' uničilo zračno orožje. V istem razdobju so Sovjeti zgubili 1329 letal v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu zra6neqa orožia
Hude zguhe banditov v juliju
Kakor poroča OKW dne 2. avgusta, je boj proti komunističnim tolpam na Balkanu zadal sovražniku v juliju posebno težke krvave zgube. Razen 13.000 mrtvih, 3.800 ujetnikov in prlbežnlkov je zgubil številna lahka in težka pehotna orožja. Nad 20 velikih oskrbovalnih skladišč in skladišč za muni-clje je bilo uplenjenih alt uničenih.
Bolgarija: Proč s pasivnostjo!
Sofia, 4. avgusta. Bolgarski časopis »Zora« pobija v svojem uvodnem članku kritiko vlade In pravi med drugim: V isodnih časih, kakršni so današnji, je naša prva dolžnost, da se strnemo okrog najvišjega državnega vodstva in njemu nasproti ohran^o popolno zaupanje. Brezmejna kritika, negacija in pasivnost 80 v današnjih časih neznosne, ker pomenijo obremembo državnega organizma. Bolgarski narod ima danes svojo usodo v svojih lastnih rokah in si jo bo moral, kakor je poudaril ministrski predsednik Begrianov, sam izoblikovati. Samo narodna aioga лп lahko povede do dobroga konca.
4. -JahrKanfi'
Kako je prišlo do prve svetovne vojne
v dneh Karla Velikega so trajale vojne razprtije med Franki in Saksonci dobrih trideset let. Druga tridesetletna vojna je od leta 1618.—1648. opustošila našo domovmo. Tretja, kl se je začela 1. avgusta 1914. let«, torej pred 30 leti, je sedaj,, če se ne motimo, v svoji odločilni stopnji razvoja.
Z zunanjepolitičnim nasledstvom	ж
Bismarcka je Wilhelm 11. prevzel trozvezo. Francija in Rusija sta šele po odstopu Bismarcka leta 1894. sklenile zvezno pogodbo. Po 10 letih je uspelo Edvardu Vil. Angleško-mu, da je sklenil »entente cordiale« s Francijo, ki ji je tri leta pozneje sledila konvencija z Rusijo. Od takrat je stala nasproti trozvezi kot nasprotni igralec antanta. Zavist in ljubosumnost Britancev ne nemško svetovno trgovino in vojno politične moč, francoska želja po osveti in njih zahteva, da si spet pridobe ElsaB-Lotbringen, kakor tudi ru^ki zavoj evalni pohlep, pred vsem želje po nadvladi Rusov na Balkanu in njihov pritisk do morja, so držali skupaj an-tanto. Nasprotno temu je bila Italija od nastopa vladanja Viktorja Emanuela III. {poletje 1900) negotov soudeležnlk, ki je v odločujoči uri odpovedala.
Neposredni vojni povod je bil umor avstrijske prestolonasledniške dvojice po neki od srbskih častnikov pripravljeni zaroti. On je izzval 28. julija 1914. leta napoved vojne Srbiji od strani Avstro-Ogrske. Vsi »pravni poskusi Wilhelma II. med Avstrijo in Rucijo so se izjalovili ob vojni kliki velikega kneza Nikolaja Nikolajcviča ii- ruskega generalnega štaba, ki je bila v vladi zastopana po Sa-sanovu, Suhomlinovu in Maklakovu. Ze 29. julija je dal car povelje za splošno mobilizacijo. Se istega dne je izdal car Nikolaj svojemu vojnemu ministru nasprotno povelje, da radi energične intervencije Wilhelma II., opet odpove splošno mobilizacijo. Suho-mlinov pa tega nasprotnega povelja ni izvršil in je dobil že drugega dne radi toge od cara posebno zahvalo!
To zgodovinsko ugotovljeno dejstvo je primoralo nemško vlado, da je dne 31. jvlij« objavila stanje preteče vojne nevarnosti Ultimat z določenim okom, ki j« lahteval preklic vseh ruskih vojnih naredb, ni dObil odgovora. Zatem je dne 1. avgusta sledila napoved vojne Rusiji.
S tem je setev obkroževalne politike Eduarda VII. najprvo pognala na Vzhodu. Angleški zunanji minister Gre se ni dal pregovoriti, kakor je želela Nemčija, da bi v Petrogradu uradno vplival na zmernoct. On je nasprotno rus]»o vojno strar> i, da }• prelomila mir, podprl z izjavo, da bo Anglija v primeru ^ one marširala na strani Rusije In Francije. Dne 29. julija je Izjavil sir E. Grey nemškemu veleposlaniku Lichnovmke-mu, da ne želi, »da bi ga prijateljski ton razgovorov mogoče aovedel do zaključkov, ki bi se mogoče naoak razumeli, da bodo oni ostali ob strani«. Ze nekaj let preje ao bile med angleškim in francoskim generalnim štabom sklenjeni obvezni dogovori xa primer vojne. Zbornice niso vprašalil Ker |e bilo 1. avgusta razpoloženje v Londonu negotovo, so sklenili vodje unionistov (konservativcev), da se z vso močjo stranke zavzamejo za vojno. Oba .^iji v Zgornji in Spodnji zbornici, lord Landsdowne in Bontr Law, stu takoj sledečega dne napisala ministrskemu ->redsednlku Asquithu pismo, »da bi bilo za čast in varnost združenih aljevin usodno, če bi pod današnjimi razmerami oklevali s pomočj > Franciji in Rusiji. Ml nudimo vladi pri vseh naredbah, ki jih smatra v to svrho za potrebne, našo brezpogojno Domoč « Pod vtisom tega pisma je sklenil kabinet še Istega dne vstop Anglije v vojno.
Ze dan pred tem je italijanski ministrski svet sklenil, da ni dan »primer obve »osti«. Viktor Emanuel III. se je skliceval v svojem pismenem odgovoru cesarju Franzu J.L,ephu Se cel6 na »velike koristi, ki jih mora varovati Italija«. Cesa Wilhelm se |e radi tega tako razsrdil, da je imenoval i lijanskega ministrskega predsednika Giolittlja neznanskega lopove in Viktorja Emanuela ničvred-neža. Italijani ne samo da niso poslaH т ElsaR nobenih čet, kakor je bilo dogovorjeno, ampak so še cel6 omogočili, da j* han-coskl generalni štab na alpski meji proti Italiji odvzel svoje čet* in jih uporabil za obrambo Pariza pri Marni.
Iz diolomatskih spisov so jasno vidi, d« niso ne cesar ne državna vlada hoteli t« vojne, da so ravno nasprot o storili do zadnjega vse, da bi |o prepr*% ili. Za primor zmage so že '-nele vse države določene svoje vojne cilje, samo Nemčija ne. Jt toro] ena izmed največjih perfidnosti mvetovmo zgodovine, da so sovražniki pri vers ,skem mirovnem diktatu nasprotno rewiioi naprtili Nemčiji edino krivdo za volno. Svetovna zgodovina ne miruje, ona gre dalje svojo pot in je sedaj v d ugl svetovni vojni na tom, da bo po lala svetovno oodišče, kl na> padno sodb« Voroaillooa pedvrfko dekenM rovizljL
Btran S. — Ster. 61.
K A k A W A N REN B () 1 Б
Sohot.i, 5. avirmta 1944.
Primer Italije
»Amgot« )* kaUatroialno odpovedmi#.
LizboB«, 4. avguvta. »V nekaj tednih smo Italijanom poatall lx osvoboditeljev xttlralcl. Sovraštvo zopor nas }• tako naraslo, da morajo amerikanskl čaatniki redno imeti itralno oroija pri ■•bi.« S t*m priznanjam razkrije znani tevarnoameriiki časopis »Liberty« v svoji zadnji Izdaji popoln polom anglosaksonske politike v Italijanskih pokrajinah, ki so zaseden# po Angliji in Zedinjenlh državah. »Dopustili smo,« tako Izjavlja posebni poročevalec amerlkanskega časopisa, da se je povsod v zasedenih Italijanskih pokrajinah čez noč razpasla naravnost blazna črn# borza. V kasarnah in stanovanjskih prostorih amarikanskih čet se prerivajo razcapane žene s svojimi dojenčki, ki jih imajo privezane ns hrbtih, in se tepejo za ostanke in odpadke iz jedilnih posod.« Z ogorčenjem mora poročevalec nadalje priznati, da se Italijani še dants spominjajo časa nemške zasedbe, ko so dobili še kruha, mesa, krompirja, zelenjave, Špagetov na racionlrane nakaznice. Medtem ko je v Rimu pod nemškim vodstvom petčlanska rodbina dobila dovolj živil, da se je polnoštevilno in zdravo prehranjevala ter se lahko do sitega najedla, more danes Ista petčlanska rodbina pod gospostvom zaveznikov le težko dobiti jedva za tri osebe potrebna živila, vtem ko morata dva umreti od lakote.
Ta katastrofalni položaj, tako poudarja »Liberty« so naravnost povzročile zmote zavezniške vojaške vlade. »Amgot« ter britanske in amerlkanske vojaške oblasti zadene tudi krivda za divje verlžniltvo, ki se je razpaslo povsod v podrejenih vaseh in mestih.
Kruh, ki se danes razdeljuje med civilnim prebivalstvom, je čisto navadno neužiten, ker dopuščajo tako italijanska vlada brez oblasti kakor tudi zasedbene oblasti, da peki z verlienjem prodajo polovico moke in prebivalstvu prodajajo za živilske znamke samo popolnoma neprepečeno gmoto testa, ki ima zaradi svDje vsebine vode potem dvojno težo tega, kar bi normalno smela imeti. Vso deželo obvladajo verlžnlkl in sleparji v taki meri, da si tega nihče ne more predstavljati. Častniki In uradniki »Amgota« pa se dado po šarmantnih ženah ali lepih hčerkah veleve-ritnlkov ovijati okrog prstov, v tem ko italijanski narod umira od lakote.
Pri nekem letalskem napadu na Neapelj, tako izdaja »Liberty« kot tipičen zgled tega ve-rižništva, je bomba zadela hišo nekega italijanskega veleverižnika, v kateri je bilo za črno borzo nakopičenih živil za 40.000 dolarjev, t. j. nad 100.000 RM. Nek amerikanskl častnik je dal lastnika zapreti. 2e prihodnji dan je dobil »nos« od nekega visokega uradnika »Amgota« z opazko, da je iprtl Italijan najboljši prijatelj visokih amerikanskih uradnikov.
Kakor »Liberty« nadalje priznava, so črno borzo v velikem delu organizirali cel6 Ame-rikanci.
Posledice teh razmer, tako razlaga nek severnoameriški časopis, so se kaj kmalu pokazale. Severnoameriški častniki morejo vedno znova priznavati, da se je vedenje prebivalstva nasproti Amerikancem popolnoma spremenilo in da je danes v resnici že odkrito sovraštvo proti Amerikancem In Britancem. Slabo gospodarstvo »Amgota«, tako zaključuje »Liberty«, ni samo zagrenilo zaveznikom začetkoma naklonjenih krogov italijanskega naroda in )im.podžgalo sovraštvo proti britanski in ameriški posadki, ampak predstavlja tudi strašilen zgled za vse druge evropske narode, ki z grozo opazujejo razvoj v Italiji in vidijo v tem usodo, ki bi pretila njim samim, če bi Amerikancl mogli prodirati še dalle v Evropo
Zmajva Židov nad Angleško
Poplemeniteni vodja poštne hranilnice - Kako si je židovstvo podvrglo Anglijo
Leon« Simona, »nega Izmed najinamanltej-lih hebralttor britanikega Imperija In sve> lovnega žldovitva, je angleški kralj povzdignil T plemstvo. V britaniko krono, ki же že davno aveti le le v medlem zlatu, je bil ledaj vdelan nadaljnji ponarejeni biser, ki izvira Iz Palestine, in imperij le je pomnožil та rafiniranega znanstvenika talmuda. Simon je že mnogo let vodja angleške poštne hranilnice in upravlja — kakor jo nad vse vesel tolmačil do 1935. leta v New Yorku izhajajoči židovski list »The Jewish Daily Bulletin« — 500,000 angleiSklh funtov več kakor slavna Normanova angleška banka. Težko prihranjeni delavski groši grejo v tresore tega gigantskega židovskega magnata, ki jih porabi za svoje židovsko vojskovanje.
Ni noben čudež, če je bil ravno ta 2id povišan v plemiški stan, ker je že davno občeval f krogi židovskega vliokega plemstva. On je namreč, kar je morda znano le redkim zionistom, član upravnega odbora .židovske agencije za Palestino' in spada torej med tlitlh 48 Zidov, ki Imajo na ves svet odločujoči politični vpliv. Simon je pa namreč dobro znan posvečenim židovskim krogom in uživa v orientiranih krogih velik
ugled po tam, da je hebrejska dela predzio-nlstlćnega plica Achada Haama (Aicher Cinzberg) prevedel v angleški jezik. S tem delom )e takoj utrl pot zionlitični miielnS. zvezi v imperiju, tako da to mu v zaledju delujoči ZIdje v viakem pogledu pomagali.
Achad Haam je v svojih, pod nailovom »Na razpotju« zbranih spisih položil temelj za bodočo judoviko državo In je bil do svoje smrti nad vse hud nasprotnk Herzla. Medtem ko je zahteval Herzl judovsko državo, ki naj bi nastala v Palestini, je to razširil Cinzberg v tem smislu, da bi postala Palestina samo »duhovno središče«, »diaspora« (razkropitev) pa bi naj ostala! Temu bi se reklo: Zid bi bil palestinski državljan in istočasno ostal »gost« v tej ali oni državi; antisemitizem, ki so se ga vsi bali, bi bil čez noč odstranjen, če bi si pridobili oblast nad svetom, Jud bi Imel gospodarsko in politično gospostvo, mesljahsko tisočletje bi nastopilo!
Da bi se ta namen dosegel, se odvzame zlato narodom, pri katerih so 2ld)e v gosteh, in se zbira pod židovskim vodstvom v varnih tresorlh, ki jih stražljo levi Judov. Kar so začeli pod Warburgom v Zedinjenlh se
Obslreljeianie Florence in Genoie
Brezmejno Itulturno barbarstvo Anglo-AmerUtancev
Madrid, 4. avgusta. Anglo-amerikansko topništvo je začelo obstreljevati Florenco. Različne stanovanjske četrti so pod ognjem. Najbolj so v nevarnosti južni in zapadni deli mesta, med njimi Palazzo Piti z eno izmed najbogatejših zbirk slik na svetu in bližnji most čez reko Arno. Poročajo o velikih škodah v stanovanjskih predelih. Prebivalstvo ima zgube. Italijanska vlada je sklenila, da florentinskih zbirk ne bo odpeljala, temveč jih bo dala v varstvo komiteju uglednih florentinskih meščanov. T se je zgodilo z obzirom na to, da je bila Florence z nemške strani proglašena za odprto mesto in so trdo računali, da bodo Angleži In Amerikancl prizanesli mestu.
Pri zračnih napadih, ki so bili pred kratkim, so bile spet težko poškodovane številne palače in cerkve. Posebno boleče je za Italijanski narod uničenje cerkve San Bartolo-meo, stavbe v tipičnem romansko-Iombard-skem slogu. Cerkev je bila T priključenem
ji samostanu zidana v prvi polovici 12. stoletja. Ona je sedaj po sovražnih bombnih napadih popolnoma uničena. Enaka usoda je doletela cerkvi Santa Maria Bella Cella priključeni samostan, v katerem so bile freske iz 13. stoletja. Težko škodo je pretrpela v bolnico spremenjena palača Doria iz 16. stoletja, v kateri je bilo tudi mnogo dragocenih fresk, prav tako palača Gremaldi iz 17. stoletja. V Voltiru je bila uničena cerkev San Erasmo,, ki je bila domnevno sezidana po načrtih Berninia in ki je bila znana po bogati notranji dekoraciji in številnih freskah. Poševen stolp v P1 s i je bil po topniškem ognju anglo-amerikanskega topništva težko poŠKodovan. Čeprav v bližini stolpa ni bilo nobenih nemških čet ali drugih vojaških ustanov, se niso ustrašili anglo-severnoamerlkanski kulturni barbari, da so napravili zločin, ki znova označuje njihovo brezobzirno stališče nasproti evropskim kulturnim dobrinam.
Besna soldašeina v Italiji
Italf]anske omožene žene so vrgli iz vozečega vlaka - Florenca odprto mesto
MIlan, 4 avguita. Južnoftalljanslcl časopis »Avanll« objavlja nov dokument nearamne-ga in nasilnega nastopa zavezniških 6et f onem delu Italije, ki ga je zasedel sovražnik; ta nastop se je v tem primeru lzp;evrgel v strašno zločinstvo, katerega žrtev so postale štiri omožene Italijanke z otroci vred. Glede podrobnosti se je zvedelo, da te pet Italijank z večjim Številom otrok dobilo pri zavezniških zasedbenih oblasteh dovoljenje, da smejo potovati v vojaSkem vlaku od juga sem do Rima. V bližini italijanskega glavnega mesta so se začeli v vlaku nahajajoči se maro-kanski vojaki n« nesramen način približevati ženam. Štiri žene so se en rgično branile. Znenada pa so jih Marokanci vrgli iz vozečega vlaka z njihovimi otroci vred. Eno ženo z njenim nekaj let starim otrokom n« roki »o našli ooleo	tirov mrtvo
druga je umrla, ko »o jo prepeljali v bolnii-bIco v Rimu.
Berlin, 4. avgusta. Iz poziva anglo-ameri-škeg« vrhovnega poveljnika v Italiji generala Alexandra prebivalstvu v Florencu, kakor tudi Iz vojaških ukrepov vodstva zavez-nitkih čet, obstreljevanja vodovoda in elektrarne v mestu, ki se je Izvršila 31. julija, se da sklepati, da namerava nasprotnik napraviti Florenco za bojišče in pritegniti v evoje operacije ozemlje mesta.
Da se odstrani vsak nesporazum in jasno ustanovi odgovornost, se z hemške strani s tem znova ugotavlja, da je nemško vrhovno poveljstvo v Italiji že pred dalje časa proglasilo Florenco z ozirom na njene nenadomestljive in vsemu človeštvu svete kulturne zaklade za odprto mesto in tudi vedno postopalo z nio kot tako
vernomerikanskih državah, k|er počivajo zlate rezerve za izvršitev tega pjiklanskaga načrta v trdnjavi Knox, to je izvedel za An* gleško Leon Simon. V komaj 700 letih lO znali brltaniki Zidje, da to prebivalstvo, ki šteje milijon«, spravili pred Sinai.
Sele l«ta 1062. — tako poroča •t«ra kr»>, nI k« — sta obiskal« dva potujoča Zida Aa« gleško, da bi kot oglednika pripravila v*H* ko židovsko preseljevanj« v to obljubljen« deželo, ki ji je bilo do takrat prlzaneleno. Csem let pozneje so ž« bili predstavljeni Wllhelmu I. prvi dvomi Zldje, ki so s« v teh nekaj letih pridobili velik ugled. Obdol-žltve, ki so obstajale proti Zidom v vseh deželah, ki so se jih preje dotaknili, so se tudi tukaj kmalu pojavile: Obdolžili so jih ritualnega umora, oderuštv«, prekoračenj* cen in nepoštene trgovine s ponarejenim blagom; obtožili so jih, da so odvedli etre« ke, cestnega ropa in tatvine, iste obtožbe, ki se tudi dandanes v nezmanjšani sili pojavljajo v vseh državah.
Tako je prišlo tudi v Angliji do najtežjih izgredov proti Zidom: 1181. leta so jih raz-orožill, 1189. l«ta so ž« mor«li prljaVltl drŽavi zlate rezerve, ki so jih bili prigoljufell. 1210. leta so bili v velikih množicah aretirani in končno, ko so se spet pojavile mnoge obdolžltve radi ritualnega umora, so bili leta 1290. izgnani iz dežele. Eduard L je iz. vršil obširno čistko. Kmetskl in rokodelski stan sta se spet razcvetela, dejanje in neha* nje sta povečala ugled, kakor vedno, če so morali Zldje s silo zapustiti neko državo. De leta 1656,, ko so se vnovič priselili prvi ma-ranski žpanski Zidje, je imela Anglija mir pred Zldi. Oliver Cromwell jim je dal, ker j« mislil, da je spoznal v Židih neko posebno od Jahve izvoljeno »versko občino« dovoljenje za vrnitev. Takoj so se ponudili Zidje, d« kupijo za 500.000 funtov katedra* lo Sv. Paula, če bi smeli iz nje napraviti ... sinagogo. Stlri leta potem, ko so dobiti dovoljenje za vrnitev, je narod ponovno zahteval njih Izgon in zaplenltev njihovega premoženja. Nesreča se ni mogla več zaar* žati. Ze leta 1753. je bilo Zidom dovoljeno, da so lahko postali britanski državljani, kar s» je pa po enem letu spet preklicalo.
Ali komaj je Nathan Rothschild dobil Water* loo, je Jud zmagal za vse "čase nad Angleško: leta 1831. so priznali prvega Zida kot »svobodnega« meščana Londona. Leta 1835, so bili imenovani prvi židovski mestni odposlanci in že dve leti potem je bil s hišo Roth-schilda zvezani Moses Monteflori po kraljici Viktoriji povišan v plemstvo. Požldovljenj« in pomešanje britanskega plemstva se je i tem pričelo. Leta 1841. je postal Lyon Salomon prvi židovski baron In pet let pozneje tudi Moses Monteilore.
Ali leto 1858. pomeni preokretnlco v dosedanji židovski zgodovini. Prisega, ki se j« morala položiti na krlstjansko sveto pismo, je bila odpravljena, tako da je Lionel de Rothschild lahko prišel v zbornico kot prvi Zid. Pred 88 letu To je bilo delo krščenega Zida Ditraeilja, poznejšega lorda Beaconsfielda, ki |e začel danainjo zloniatlčno paleetintko politiko imperij« in to Je ■•m,_ kakor Je priznal V številnih knjigah. Imel za smernico svoje zunanje politike.
Od tega časa dalje je imperij prišel na kant. Ko je lord Balfour dne 2. sepetmbra leta 1917. izdal svojo razvpito deklaracijo radi ureditve židovske »domovine« ravno na Lio-nela Walterja Rothschilda, se je pogojno arij-ska Anglija ponižala pred židovsko velefinanco, od katerega ponižanja s« ni več smela In mogla povzdigniti.
Danes je Anglija popolnoma v židovskih lokah.
\'рг1ав nnd Drnrk" NS (JauverUe and Dnickerel KMrntpn OnihH KlflMnfort — Verlanelelters Dr Btnil Heit.i*n - HiiiDjM(>hriftI<>iter' Fried rich Hopatmeti (vprr^ieti. I V Hfrminn .М1тлу«г.
Znrxptf 1*1 Anep'-'anHat« Nr 1 ^flltlff
Roll Lennari
NEZAZELENl GOST
Hi'w*''''"*"
Seveda se je morala udeležiti tucff Barbara.
Kakor otrok je kar c«p«t«la ž« od predhod-neg« v«selj«.
Vsa razburjena je šivala kostum po načrtu, ki si ga je sama zamislila. Samo Kottenkamp je zvedel, kot kaj bo nastopila. Kot ribička, dršeč v roki lovilca metuljev, s katerim j« hotela loviti moške, kakor je rekla.
Kottenkamp nI rekel ničesar.
Živo si je lahko predstavljal, kako te bo to vršilo. Mladi možj • bodo tekali za njo kakor trop lačnih slanikov.
Barbarin kostum je bil iz žlvordečega suk na. ki se je zavijalo okrog glave.
»Rdeče sukno? Mar hočeš s tem dražiti b!k«« I* onomnil Kottenkamp.
»Kakšne bike?« je vprašala Barbara nedolžno. Izbrala si je bila rdečo barvo, ker se fl je podala. In tega jI nI mogel nihče zameriti.
N1 se še rodilo takšno dekle, ki bi se hotelo oblačiti kot pepelčlca.
Raz ramen je padala kakor bluza bivša, v malih kvadratih tkana gardina. Barbare jo je bila spretno in ukusno prlrezala in dala mo* dro barvati. Pod tem je bleščala njena koža. Okrog njenih prs se |e vila na hrbtu za-vozljana svilena ruta. Roke so bile do ramen proste.
»Zeblo te bo«, je Izrazil svojo bojazen Kot tenkamp
»Ne, ne«, je odvrnila Barbara. »Saj je zelo teplo«.	, „
Okrog kolkov )« prišlo drežestno krilce.
S tretnatim viorcem.
Svoj« dolge, če: poletje z«rj«vele noge |e vtaknil* v rdeče škornje, ki *o «e napeto pritiskali m*č
Lotilo ■« je je neumano veselje nad to predpustno veselico In kila je ponosn«, da se bo mogl« prvlkr«t pok«zati v krogu svojih xB«BO»v • Kotteokampom.
Toda Kottenkamp je bil zejo malobeseden
Tri dni pred »Dlonlzovo« veselico Ji je remodel, da se je ne bosta mogla udeležiti.
Barbar« j* bil« popolnem« potrt«. »Z«k«| vender ne??«
Kottenkemp j« mor«l poklicno odpotov«tl.
»Amp«k to vend«r Uhko preloili^l« je skrbelo Barbaro.
»Ne. Nikakor ne«.
Bilo mu je neskončno 'al.
Barbara je bila na mah žalostna In malobe-sedna. Zastonj si je bila **šil« burk«sti, pustolovski kostum. Z«stonj se je bil« veselil« n« »veliko doživetje«. Zestonj je bil« povzročil« radovednost vseh znancev na svojo presenetljivo prikazen. »Oh, pojdi vendar x menoj«, je milo prosila in Ijuoesnivo objela Kot-tenkampa.
»Barbara, bodi vendar pemetn«. Mož Im« poklic. Poklic je važen In Im« prednost. Ti sama vendar zelo čislaš poklic. Zato boŠ tudi razumel«, d« to ne gre. Sed«j pa bodi vendar pametna. Barbara«.
Barbara je povesila glavo in morala biti pametna.
Nato jo je Kottenkomp od strani pogledal in vprašali
»Morda pa bi hotela sama Iti?«
■7 Barbarinih očeh je zableščalo zopet upanje. Bila je naglo navdušena: »Da, potem grem pa sama, kajne?«
Kottenkamp se je prestrašil.
»Sam« hočeš ItH Sem« v п«во1 ntir, m ko stumu v gnečo brez mene In dopustiti, da te nadlegujejo drugI možje? Barbara!! Ali misli* to zares?«
»Ne«.
Sedaj je že popolnoma pozabila na veselico, je rekla.
Kottenkamp je odpotovaL
I kje, še mlilll ni na to.
Zunanje poslovanje je bilo samo pretveza. Hotel je preekusltl, kako daleč je bilo Barbarino srce njegovo
V soboto se je vršila veselica.
Po stopnicah navzgor lO stepale vesele postave v prostore, Is katerih je donela glasba Bakha. Kaker veletek j# :«l*lo vrvenje
židane volje mnoge ljudi in jih razposajeno porivalo naprej. Tu je tekal Indijski fakir poleg španskega torera, veseli pierot je pred očmi Dioniza predrzno segel po voljni pieretkl, oprezni domino je molče plesal z veselo, okroglo Nizozemko, se vnel ob njej in jo potem vlekel s seboj v bar, kjer te je točil sekt...
Kottenkamp je sedel doma.
Proti polnoči si je hotel zavezati okrog vratu ruto s pestrimi kockami In Iti k domu umetnikov, se tam naglo pogreznltl v vese-llčnl vrvež ter ugotoviti, če nI navzoča Barbara.
Potem bi bil pomirjen.
Čakal je brezdelno, da so potekale ure.
Bilo je to neprijetno, kakor v čakalnici zdravnika aH odvetnika.
Navil je radio.
Nato ga je zopet zaprl
Bral je nek časopis.
Pa ga je odložil.
Pogledal je na uro.
Kazalec se je počasi premikal-
Premišljeval je.
Ravnal le ordo. Uboga Barbara je sedela sedaj doma In žalostno mislila nanj, ki je po poslih nekje spotoma.
Nato je bila ura tako daleč. Oblekel il je plašč, vzel svoj klobuk In odšel,
V garderobi doma umetnikov je oddal svoj plašč In stekel svoj žaket. N1 hotel vzbujati posebne pozornosti med slavnostno okrašenimi ljudmi,
Njegovi pogledi so Iskaje švigali po dvo rani. Sel je na galerijo In Imel prijeten razgled
Barbare nI odkril nikjer,
Ze |e začel poslušati glasbo. Čarobno ga je prevzela. Predrzen nasmeh se je pojavil na ustnicah Kottenkampa. Čutil se je treč-nega.
Barbara je bila njegova
Tu ostati ni hotel.
Ne
Ona je sedaj že ležala v peetelji in »pal«.
ledaj bi se bil l«hke i njo zavrtel ep*d«|
v dvorani.
Sedel bi z njo tu zgoraj na galeriji. Razposajeno bi švigali nanj pogledi li obeh nje-nlii OČI. »Sekt, sekt!«
Preden se je odpravil, je hotel »e naglo pohajkovati po druqlh malih prostorih.
Gledal je preoblečene možlčke In ženice, Srčkanll Razgrajajoče družb«! Odrasli ljudje ostanejo vseeno otroci. Enkrat na leto zahtevajo zase pravico, da smejo javno ih popolnoma častno reči: Pust. Kottenkamp je gledal v poredne In srečne obraze. Sallll to se In se smejali, plesali In grullll in za kupami sekta tO te poljubovall. Tu pa lam je šel tudi kak posamezni človek skozi prostore. Ta nI spadal k njim. Zavil se je pač v kak pustolovski kostum, toda jstal je sam, kajti Imel je гмеп obraz. Ta »človek« je morda celč »vikal« dame, ki jih je prosil, tako se jim se veda nI mogel bolj približati.
Glej, to je pust! Tu pridejo predrzni možje. Ti ne vikajo, ampak lokavo tikajo, si zbirajo, ne da bi vprašali, zdaj to zdaj ono (ki prav za prav tUdI samo čaka na to). In jo objamejo z eno roko aH obema rokam«, ter je ne spustijo več. D« cel6 nejlepšo In najbolj divjo pri* mejo brez pomlslelca In si jo oprtljo na ra* mena! V zmagoslavnem sprevodu jo potem odnesejo! V zmagoslavnem sprevodu? Kottenkamp vidi korakati nek zmagoslavni sprevod In odreveni. Kakor bliek ga prešine, In Kottenkamp je kakor ohromel. Ob strani dvorane obstane brez pomoči In brez moči srepo gleda sprevod; Sredi njega zagleda Barbaro.
Toda ona ga niti ne opazi.
Ona sedi na ramenih močnega moža, ki je s svojimi rokami objel njena gola stegna, d# mu ne bi padla dol. Nahajala se |e т spremstvu razuzdane preoblečenih. Bil« * nenavadnem razpoloženju. Tolkla Ц slep# okrog sebe, ker so od vseh ttranl poekuiall, potegniti |o z jahalnega konja. Petem |e naenkrat z nenadnim sunkom zletela nekemu divjemu kovboju v roke, ki je je itlsnll k sebi. In z njim }c plesala.
|D«m Diiho<H|M|
8aie»t»)f, б, Amnmt 1944.
T
КЛКА^АКШШК BOTE
Seite i. •— Kr. 61.
j)er 536. EiAenlaubtrager
hrfalgrclther Panzerkommandeur ausgczcichnct
Fiihrerhauptqiiarticr, 4. August. Der Fiihrcr vcrlwh »m 28, juti das Eitljcniaub zum Ritke;, kreua de; ('lisernen Krenzes an Qbcrst Hermann voo Oppeln-Bronikowski, Kommandpiir fines bcrlin-brandcnburgischcn Panzcrrliegimcnts. als 536. Soldatcn der deutsdien WcbrmacJit,
Ein 22|8hrigcr EKbenlaubtrager
Fuhrei-li«iii)(<|iiarlipr, 4. Aijjf. Dor Fiiliier ■verlleh am 27 Juiii das KiHieiilaiil) zimi Ritt(>rkrpiiz lies Risi riifii Kreiizps an nant d. R. Otto Cartiiis, КошрвпЈсППичт in einer wliweren Pan/.«»ral>lfiluiiff, «1* 535. Sol-daten der dentsdien Wehiinaciit.
Neue Ritterkreuztrager des Heeres
F&hrerhauptqusftier, 4. August. Der Fjjhrer verlieh das Ritterkrcuz des Kise men Kreyzes an Hauptmann Karl Joadiim H o f m a n n, Batail-lonsfljhrer In einem sSchsischcn Panzergrenadler-Regiment: Oberleutnant Rdgar Braun, Kom-paniechef In einem pommerisch-mecklenburgl-schen Fiisilier-Regimept; Oberfahnrich R d h r i g, Zugfiihrer in einer schweren Panzerabteiliing; Unteroffizier Herbert Heim, Truppftihrer In eInem GieRener Grenadier-Regiment. Welter verlieh der Fiihrer auf Vorschlag des Oberbefelils. hab«rs der Luftwaffe Reicfismarschail Goring das Ritterkreuz des Elsernen Kreuzes an General-major R e u li, Kommandeur einer Fliegerdivision.
Ritterkreuz fiir General Raduiegcu
Bukerest, 4. August. Das vom Fuhrer dem rumSniscJien General Fdgar Radulescu verliehenu Ritterkreuz (;Jes Eisernen Kreuzes wurde vom Kommandierenden Genera) einer deutsclien Heeresgruppe im SUdibschnitt der Ostfront Im Rahmen einer soldatischen- Feier liberreicht.
RUHR ZUR DflEUTSCHEW EIMICMEII
VQR I o JAHREN ST ARB HINDENBURG, DER GETREUE ECKHART DES DEUTSCHEN VOLKES
GroOrSubermSdite In Washington
eio^holin, 4. Anjfust. Difi eii({li*die Dp-legation bei den WaHliinifloiier Uesprechun' pen iiber (ion Versudi einer Bogenannlen ^adilvriegsortrunisaiion wird von deniStanis-sekrptar des Foreijrn Office Sir Alexander C-Hdogn geleitct werdun. Vordichtslialber ^Wrd. um die Wirkungen sinus i!iwaiK»'H Mitteifoiges oder irgendweldier HcibunKou von seiten der klp<neren Verbiiiideien ub. zufanKOH. bei den Beleiliijien betont, (lafi os sieh hier nur um den erslen Sdirilt auf der Sudie nach einer Cbereitikunfl zwisdien deu ('rolfroiiditcn iiber die besten Miiulidikciten einer „FriedensverKabruni; nadi Kndc des K riegps".handle.
In London wird anyedeulef, die Sadiver-"'iindigenuntersudiniiif sei im wesenlUdicii 'kranf liinansKelanfcn, d a II die ncuc Ori;a-'ii«aiinn dor alien Clenfer l-ij-'a zienilidi ^'yilidi werdcn ntihse ,,,
Der widitiitste Unlersdiied sel daliin zu *^r»trcben, dafi wirksamere uiilitiirisdie Millet ff?? ..AgKressionsgefahr" (von weni ei);enl-nra.) gesdiaffen werden m till len. Also das ^'9."^®.^oll. wenn es nach den Absidiien jener Miidile Keht, die durt4i diesen Krieg i hren Jinperiallsnuis sidi( rn uiid erweltern wollen. <^iuo versi1U<!ierte Nenanllan« der alien Kri-
unci KriettHHii/.eiielnuisdiinc werden .	den cnflirndx-n I'liinen und Vor#tcU
sollen Mitirlinder der nenen l.ina die n^eute varbiin(1«t<^n Lander werden. Uber den jl*" Verhnndltnipen mit den kleineren "litlauferiK die man dodi 7,11 r Staffaafi be-I'otipt, vnrlantet in London aber nidit das RerinKsle. ZuReiteben wird lediKlidi, dall ''•iRnrlialb der „vior GroHcn" fiine icewinNe ^-nlust s))iirbnr Mil. nKnilidi an|{esiehls der ^^»»lirht. dull tllo VerhandliinKC" xwiNdien GroflniiidiliMi gans! darauf Hl>(iestellt "'••d, die iibriKcn vor vollieoiieuc Tutsiidien itellen.
Zi'lin Jrilire lan« riilicn die «tcil)lidifn Cljeiies(e I'uiil von I lindenhiirgs in ost- -preuHisHier krdc. in dcm synd)<)llinften Feld-liorrnlnrm des Dcnkinnis von Гипncnherp.
Cborlehensgrod stolit diis Bild seiner einzig-arlifren Person I idi Let i vor nns. das si4ioii zu Lel)zeilen uje ein Mylhos iiher seinem Voike sdiwehie niid nns nai4i seinem Tode nodi \ e I ell rn n li rd iger peworden ist. In ilun verkiirpern sieii (lie beslen Tn Ken den (lenlsrfien Soldatentunis. verbnnden mil liefer I.ebenswelslieit lebendigem Veranlwor-liingsgeflihl. nnbedingter Walirlialtigkeil und Irene Als er am 2- Aiifrnsf IQ14 von nns sdiied, hat er den Anfbrutli ries jiinfreti Detilsdilaiuls n<)(Ii milerieben und den Anf-siieg des Reldies zu militarisdier und staal-licher Crolie in seinen Anfangen noch Sfhaiien diirfen.
Als Snroli eincs alladllK^n Gesclilcdites wIIrde run! von BemiecLciidorf und von Hindcnburg am 2. Oktober 1847 in Posen geboren, bewiihrie sich als junker Qffizicr ira Krieee von JSOft bei lioniKftriitz und 1ВГ0 in den blnliifen Kiimpfon von St, Privat. Er war iieuge der Ausiiifnnif des Kaiserreidies im Spiepelsflal zii Versuijles und H'lirde spii-ler in nen Grotten Ceneralslab berufen, wo Selilieffen schoii seine Feldlierrubegabiing erkannle. Kr wirkte dann ini Kric^smini-sterinm und sdiiccj, nnclicjein er alle Riin"-shifen der Offizierslaufbalin erreidit halle,
im Jalire 1911 als Knmnwndierender General des IV. Armeekorps In Magdebiir? au* dem aktiven Dienst aus. Bei Ausbriidi des Welt-krieges stellle «r sieli eofort wieder dem ValerlanH zur Verfllgung. Als die Lape in QslpreuHen bedrohlidi wurde und zwei liber-lepene russisdie lleere in Ostprenllen ein-fielen. Wurde ihm der Oberbefehl iiber die 8. Arniee liberlragen. Generalmajor Lndendorff wnrde ill m als General-
iMiiimiiiiiiiiimnmiiiiiMiMiiiiMiiMiiiiiiiiMimimiMimiMimiiMiinmimiiiiiMiMiiiimmiimiiiiiiimmimiiiimimiiiiiiiiimiMiiiMiiiMiiiiiiiiimiii
PROZESS UM EINE 700-MILLI0NEN.ERBSCHAFT
SKANDAl UM EINE ERBSCH&FTSTEUER-HINTERZIEHUNG DER .EHRSAMEN' GEBHUDER BEMRER6 IN ARGENTINIEN
s^Uibsdicf l)ei(fe!rc'l)Pii. [ii tier S'jilaHif boi laniK'nberg \ernidiloie llindcMibiirp Kiitlc Aiijrust 1414 (lie riissiiidie Niirew-Arinee und schlnp biiici (luruuf bei den Masuristlion Sefin dip Njc>nu4i-Arniee Kcnnpiikiimpfs Die rus-sis(1io DiimpfwHlzp war zum Siphon pcbiacht. Kin dankbarpr Juiiel gin(r dm(4; dus dent-schfi Volk, das mit ri(1itij;rin Instinkt er-kaiinte. dIIH die bpidcn sippreidipn Ih'pr-fiihrpr die wahren Ileldon des Weltkriegps wa ГРП.
Als die Gpsamtloge dps Kriopps immer eriister wurde und panzo Mnlinahtnpn peti offen werden mil Mien, wurde llindenburp ina Jahre 1916 nnstelle von Falkenhayn G(Mieralsiabsdief. Das Hindeiilnirppropramm stellte alle tvriiflo der Nation in den Dienst dos kriepes. Dodi llindeniinrp und Lndendorff waren zu spiit вп die Stella der hiith-sten militiiriKdiPn Verantwortli(bkcit peru-feii worden. Dip groQe dentsdie Friihjahrs-offensive 19)8 fiihrte (rotz pe^waltiper An-fanpserfolpe keine Wendunp der Kriepslnpe mehr herbei. Fine von zersetzenden, volke-fremden Flemputcn irrcpefiihrie Heimnt versapte und schlug dem siegreiihen Heer das Schwert ans der (land,
ITindenburg war in all seinem Denken und Handeln die Verkurpermig deutsclien Soldaiefitums. Sdioli dem Kiuiben war „Sol-dat zu werden kein Knl.siblnll, sondern eine Sclbstverstaiidlidikeii" Soldat spin bedentele ihm mehr itls Muriidiie/en und E.xerzieren. SdiieHen tin d diir(4i dae Gelande pirschen, obwohl audi die iiufieren Formen und Freu-den des Snidatentums ihm ans llerz pewnrh-sen waren. Soldat sein beden lete ihm: Dienst fiir sein Yolk nnd fiir sein Vater-land. Pflidittreue bis ins Kleinste. bis zu m letzten Alemznpe, Kameradsdiaft mit jeder-mnnn, der mit ihm den pleidien Wep sdiritt. Nidits wnrde nnsdililssig hin- und herpo-
In BiiPnofi Aires findct snit Munaten die Vorunlerstu'liiini; iibiM die Iliiiterzichnng einftr Erbsdial'lssiciipr ulatt, wie sie sonsntio-Mcllpr ill ArgtMiiinien luid vielli'iHit in der AVelt noA niilit dtigeweiiun ist. Kine tedini-sclic, KpnimisKion dcg naiionulen Er/.ichungs-riiU'ti. i" dfKKi'ii Kusso die I',rb«cIia[lKKtouorn /U flii'licu pfiP({f;u, nm dunn unf deni I'lilprridiis- nnd iu/iclHlUKSHt'bict Yrr\vei|. dniig %n finden. vcrsndit das wirklidie Kapi-liilsvermii^'cn der beiden Brilder Bemberg wftnigslcn* Bnntii)(*rnd feslzuslellen.
Die BoiTibrrKS wind Abkiiinmiinge puropei-sdipr Jndcn in drpi Cpnorationeii, und Vater Bern burg. Ilauptaktinniir der Birrlirnneriu Qnilnteg bei Впрпо« Aires. «oll bfiiden Soh> nen bei seinom Tod im Jnhrf* 1042 Obor eine Miliiarde Pesos, run d "(M) Millionon Mark, iiinicrlussen lialien. Dn* .SenKalionslilatt ..Cri-lica" kann jedofh nidit nniliin, seiner blllhcnden Phiintasle freien Lunf zn Inssen nnd ftar von 7 Miliinrden гн reden. Ver-niinflig« Finnnzleule hnllon sidh an die.eine .Milliard«, wf.il siq e: fiir unmiiglidi bnlti-'n. dali ein einzelner, nnd sei es antli nodi so ein gerissener jlldisrlier Gesdiiiftsmnnn. melir (lis dienen Belrag dur(4i Bierbrauerei nnd Beteilignngon an andcren Indnsirienntor-nelimen verdienen konnie. Als Erb.sdiafis-sfeiier liaben die Briider Bemlierg mm an
don argentinisdien Slant locliijIiA noun Millioiien Pesos uls Sicurr auf ruiul Iniiifleit Milliouen Pesos Kibsdiaflsstpuer obife'iefi'rt,
D«s eiii/ig Koukrete. was	Vorioidi.
guiig апце!)!, ist die BohiiiipluiiB, cIaK кје von ill I em Vaier mir ruiid 100 Millioneu Peso* poo I bt huttPii Nvovon sie sdioii (lift oidentlidie Firbsdiflflssloiior bo/.alilt litillen, uiid 1'U5'nodiniuls eine riickwirkonde Sleiior, obwohl sio dieses riidcwirkonde Gesefz liiit-lon aiifedilon ktinlien. Der Rest der Vortei-di^nnff ergeht sich in den ilbiidien jiidisdien 1 i rade II von dor ohrsamen Arboit dreicr Gonerationen. die tiionials An la I! %u morali-sdien Bedenkon gepclion, niemals Dritte ge-sdiadipt oder den Landesinteressen zu wider-pehnndelt hatfen, Nidit einmal den lei*es<en Vpr*t()H pegen die Gesetze konnie men die-son biedoren, arboitsamen jiidisdien Ab-kemmlinpen nachweison.
Jodenfalls habon sidi dor arpentinisdie Staat nnd die argcntinisdie Offentlidikeit dieses neuen Falles recht enerpisch angre-nommen nnd die boste arpentinisdie Geeell-sdiaft. die diesen jiidi<<(hon Kmipranlon be-reits Einpanjj versdiafft hatte, wird erken-nen milssen, dnfi mit Reiditum nlAt andi nnhedinpt Anslandipkeit verbnnden zn eein braudit.
AtiMcihiiCliden! Aufheben!
deutsch methodisch und pb aktisch
■ Naniko meledUne In pr«Ktu»o
Auftrtkbe
^ Odgovori na ne«lednj» vprašanja: 1, Wel-iliKj die Haupttelle de« menechllchen KOrpeiB? 2, Womlt lat der Kopf bedecUt?
3.	Wtlche Farbe ktiprten die Haare habenT
4,	Wi# alnd die Haarc der alien Lento 7 5. Wer kalne Haara hat, hat ainc ... 6. Waa mUaaen Kurealehtlye und Weltalchtlfe tragen? 7, Womlt rlechen wlr? 8. Wo*u dlenpn die Zunge iind der OaurnejiT 9 Wo iind die Finger T 30. Wo Bind die ZehenT 11. Wer lat blind? la, Wer lat taiibstiimm?
II. Bataen ai* atatt daa beatlmmlen den unbeatlmmten Artikel;
П. Poatftvlte nameato določnega nedoločni člen In postavite pridevnik v pravilno obliko: 1. Das blonde Haar. 2. Die groBe Glatie. 3. Das eaubere Qealcht. 4. Der groHe Kopf. 3. Der achlechte Zahn. 6, Ich rau& wcgan dtw achIechtPD Шшса кцш Zahn&rzl gehen. 7. Drr аЦВе MuDd. 8. Das п1Ше Kind. 9. Die aUUe PYau. 10. Der brelte RUcken. 11. Daa brelte Fanatar. 13, Die brelte Stralie.
Ш. Prestavi V alovenfifluo: Er bawohnt ein aehttnaa Zlmmar mlt elnem brelten Ва1код, Von der Nordaee In die Oatsee fUhrt ein at'hlffbarer Kanal, Maria empflndet ftlr Ihren Briutlfara eine ћаШо Hebe. Dleaer klelne Be-wnt# hat noch aln klalnes Blnkommen. Bin klalner Dampfcr hat mpl.st eine klelne Be-matZMng. Dtirrh die Tnuern fllhrt rln Imnger Tunnel. lob rlac.he eia glftlgaa Оак, bi'ngen бЦа mir ш«1ва Guintake, Mit dleawn achlech-tam S«Bzl& f&hrt ш«1п Wa^en lUchtt	.
Wbrter
Alpen (w^ — Alpe, planine
anderer, -e, -es, — drug, -a, -o
Alter (e) — staroat
Arm — laket, rokav (rokil
Augenglaa (a) — ofala, očalno ataklo
Ausalcht (w) — razgled
Balkon (m) — balkon
Bauch (m) — trebuh
bedeckt — pokrit
Ben*ln (*) — bencin
Beaatsung (w) — posadka
blind — alep
Brllle (w) — naočniki
Brllcke (w) — moat
Brust (w) — pma
elgen — lasten, -a, -e
Elnkommen (a) — dohodek
empflnden — občutiti
Kllenbogeu (m) — komelae
entwod«r-ođer — all-all
fftrbt-n — barvati
Finger (m) 1— prat
f Ubran — voditi, peljati
Gasmaske (w) — plinska maska
Gaumen (m) — nebo (v uatlh)
Gegftnatand (m) — pradnaat
Geriluach (a) — Jutn
Geachmack (m) — okua
Gaaicht (a) — obraz	•
giftig — strupen, -a, -o
Glatze (w) — pleša
Glled (•) — člen, ud
Haupttell (m) — glavni dal
Hotel (a) — hotel
kabl — gol
Klnn (s) ~ brada, podbradak Kopf (m) — glava KorpMT (%) T— telo
sdiohon Nidus komite ihn aus flcm Gleidi-jjcwidil briiiifcn, Jeficr tiitsdiiuH trug (las GeprSjie absolutcr 1'ieffsidierlieit; das siii (lein Belciliirteii s(1)()n im Gcfiibl mitieilte." Sciti sdiHrf(>r milituiisdicr Hlick, seine uiier-sdiiitterlidie Riilie mpistortpii jede Lage. Das iinljegrcnzie Vpitrauon. das cr im Volit t,I,d llcer hcsafi, liolien die genialen Knt-wilrfe l.iidendiii ffs Wiiklidikcit werden. Sein fester (jlatibc. ..das Plus an innerer Kraft auf deiitsdier Seite. die das Minus an Zalil wieder gtttmadit'. vcrwandelte sie in Siege.
Nadi dem militiirisdien Zusammenbrudi des Reidies blieb llindctihurg auf seinein Po.strii. fiihrte das Fcldheer geordnet in die Heiinat zuriick und leitete noch den Grenz-sdmlz im Osieri pegen polnische ArimaHun;? und Begehrlidikeit, um dann bescheiden auf seinem Alterssitz uach Hannover zuriickzu-kchren.
Aber llindenburps Lebensaufgabe war nodi nidi t bc(4i(|et, 1V23 erging wiederum der Ruf der Nation an ihn niit der Wahl zum Reiditipriisidenten. Fern von allem Ehrgeiz nahm der TZjahrige in einer Zeit tiefsier deulsdier Erniedrigung die Biirde dieses AnUee auf sidi. in der tberzeugung, damit dor Znkunft seines Voike.s zu dienen. Jmmer wieder erliob er als Mahner zur Einigkeit seine Si i HI me in einer Zeit der Spnltungen und Parteiuiigcn. Die grolie gesihiditliche Stunde, die der GeneraIfeldmarsihaII imnier herbeigesehnt hatte, kam. Dom Aufstieg der nutionalsozialistisdien Partei zollte er freu-dig eeine Anerkennung, als er am 30, jSn» ner 1953 Adolf Hitler zum Reidiskanzler er-nannle. Die deutsdie Einigkeit, der Ilcrzeiis« wunsdi des greisen Retteu, wurde im natio« nalnozialistisdien Deutsttiland zur Wirkli(ji» keit. Er ist vor 10 Jahren von uns gcgangen in dem Bewulltsein da H daa Sdiitksal der Nation in besten Hfinden war.
In dem kurz nnih sejnem Ableben ver« iifrentliciiten politisdien Testament sdireibt er u. a.! „Ich danke der Vorsehung, dall sie niidi an meinem Lebensabend die Stunde der Wicdererstarkung hat erleben lassen,.. Mein Kanzler Adolf Hitler und seine Bewe« gnng liaben zn dem groRen Ziele, das dcut-s(he Volk tiber alle Standes- und Klassen« nntersdiiede znr inneren Einheit znsammen-zufiiliren, eineu entscheidenden S(hrilt von historis(her Tragweite getnn ,.. l(h s(heide in der festen Hoffnung, dall, was iih iin Jahre 10(0 ersehnte nnd was in langsanicr Rcifc zu dem '0. jiin ner 103^ fiihrte, zu vol-ler Erflltlung und Vollendnng der geschicht-li(hen Sendung nnseres Vol kes reifen wird."
Diese Zuvcrsi(4)t Hindenburgs ist durtW den inneren und SuReren Aufsiieg des deut-s(hcn Volkjps wShrend der letzten 10 Jahre voll gererhtfertigt worden, Der erneute An-Sturm der Feiiide deutsrher Einheit, Madvt. und Grofie wird an unsorer militHrischen Starke, an nnsercm trchnischen Erfinder-peist und an den (jberlegrnrn seelisrheR Kraften des deutschen Vol kes zerbrechen.
Kuis (m) — tečaj, smer kurzsichtig — kratkoviden Leute (w) — ljudje menschlich — človeški, -a, -o Nachtmahl (•) — večerja Nordaee (w) — Severno morj«
Oatflee (w) — Vshodno morje pauend — primeren, prikladen Pension (w) —penztja, oakrba • hrano In #ta. novanjem
Regenmantel fm) — dežni plalč riechen — njuhati, duhatl Rumpf (m) — trup RUcken (m) — hrbet ,
sauber — člat, -a, »o Schenkel (m) — ategno achiffbar — plovan Sltsplatz (m) — aedai Spelse (w) —. jed Spieler (m) — Igralec Stlrne (w) — Celo stumm — nem, -a, -e taub — gluh, -a, -o taubetumm — gluhonem, -a, -o Teli (m) del telUn — dalitl Ton (m) — avok Tunnel (m) — predor, tunel ungefUhr — pribllino, okoli UnglUck (b) — nesreča
tlberfUllt — prenapolnjen, natrpan Ubrlg — odveč
verlleren — isgubitl verreisen — odpotovati
Volksblldungswerk (#) — ljudsko Izobraževalno delo Wade (w) — meča wahrnehmen — za- (o)pazltl Wange (w) — lice weder - noch — niti - niti veitBlchtlg — dalekovtden wlchtlg — vB*en, -a, -o zart — ljubek, neten Zehe (w) — prst na nogi Zunge (w) — jezik Z wicker Cm) Kipaloik. buoiq^
Ostpreuflen ruhig und entsAIossen
KKnlgKhrr*. 4. Aiipiist. OstpreiiRen. seit Jahrlnindprten pin Bnlhverk deiitsdien Volks-iums, hnt heule wipclpr Vorixistenstellunfj ppgen lien Fpind aus dem Oslcn bozoifen und ist gewillt. die ihm (restplllpn Aiifgoben zu erfUllcn. Das bozetigip die groRe Knnd- ■ gpbung ostprpuRisdier Betricbsgemeinsdiaf-ten. auf der ReidisaiKauisalioiisleiter Dr. Ley und Gauleiter Koch spradien. Dr. Ley war nadi OstpreuRen gekommrn. um zur pesem-len ostpreufiisdien Aibeitersdiaft zu spre-dien nnd im Nnmen dieser Werksdiaffenden dcm Filhfpr pin Trenebekpnnmis der ost-preufiisdipn Bevolkerunff zu iibprniitteln.
Ralffelien-Zentralkasse Karnten, e. G. m. b. ({.
Geschaftsbericht 1943
Aus dcm G«8chaftsberldit dicser dem l«nd-wirtschaftHchen Genossenschaftsw«sen des Gane* Karnten als Geldaugleichstelle dienende Zentral-kasse %eht hervor, daB bel anhaltender, Geld-fliissigkeit ein erhcblicher Zuwachs der ver-anlajten Gel der Im Jahre 1943 neben einer ganz erheblichen Umsatzsteigerung festgestellt werden kann.
Die intensive FGrderwng des Oberwelaungsver« kehrs Im Sektor der landwlrtschaftlichen Kredit« genogsenschaften fiihrte zu einer Umsatzeteige« rung von rund 53 Prozent und hat der einseitlge Hauptbuchumgatz den Betrag von 207 Millionen Rek'hsmark Uberschrltten.
Die Bilanzsumme ist um 55 Prozent auf elnem Betrag von iiber 50 Millionen Reidismark |e-stlcgen.
Die Ausleihungen haben eidi nur unwcgentlich erh&ht. Der groHte Teil der Neuiufliisse fand seine Wiederveranlagung In einer fiinfaisproien-tlien Steigerung der Bankguthaben, die einem Betrag von 24.8 Millionen Reidismark erreicht haben, und in einer weiteren Steigernng dca WertpapierbeRltzes, der mit iiber 20,500.000 RM zu nennen ist. •
Die liqulden Mittel betragen 9S Prozent der Geeamtverbindlichkeiten. Die Rlidtlagen habem sIch auf 465,000 RM erhdht. Der auggewiesene Relngewinn von 64.202 RM wird neben einer vierprozentigen Verzinsung der Geachiifteantelle zur weiteren Steigerung der Reierven verwandt und ein Betrag von 3364 RM auf neue Rechnung vorMtraMn.
Von der Abheltung einer CleneraWersammlung wird in diesem Jahre gwnaK Verordnung vom 23. Deaember 1943 unter Zuatimmung des Reidis-AbiUad KBommei.
Stran 4 — eter. §1.
KAKAWAWKKir ВОТК
МмФт, *.	MM«
V besnenju obrambne bitke na Tzbodu ( zrcalo časa )
Veliki boji se razširjajo na nadaljnje odseke - Boji % vdrlimi sovražnikovimi silami - Duh naših voiakov pri obrambi
РК »Halo ... odgovorite vendari« Polkovni pobočnik sliši zamolklo šumenje v ikolki jasno bičajoče pokanje. Spet je tu glas telefonista; »Gospod Oberleutnant... Sovjeti so predrli. So že na bunkarju... Sedaj streljajo skozi šipe v bunkar ...« knak ... knak ... miri Grobna tišina.
Alarmi Takoj naprej z rezervno četo I Z enim skokom je Oberleutnant izven svojega bunkerja, skoči nekaj korakov do poveljni-kovega bunkerja. Oberst W. je že večkrat doživel take ure v bojih na Vzhodu in tudi obvladal, zato nosi Ritterkreuz (viteiki križec). Nekaj minut ropota njegov voz skozi gozd. Četrta ura je zjutraj, svetlo kakor pri dnevu ali med debli se pode goste meglene koprene, mlečnate barve, leno, nepredirno V šumenje motorja se meša ropot in pokanje topovskih udarcev, streli lastnih baterij. Tukaj je gozd pri kraju, svobodna ploskev )e belo megleno jezero in nad njim se vijejo nizke temne sence. Padajo s tulečimi ropotajočimi motorji kakor ptice roparice. Bombe detonirajo in vmes pokajo udarci krovnih topov. Sovjetski bo^ni letalci, pet, deset, dvanajst, se jih vije nad ozkim mestom HKL. Ogenj strojnic ropota od vseh strani. In zemlja te survkovito trese pod edarci granat. Hrup motorjev z desne. Mali voz poveljnika skače čez luknje in hribčke čez polje. Nasproti mu pride nekaj tovornA v o* Ж* zenma četa pripelje.
»Spr*daj j«
Oberst prevzame vodstvo. Tam spredaj kakor v petlu, аИ tovarifti #o v nevarnosti, sovražnik je predrl. Iz megl« udarjarjo rdeč* žareči ognji. In tukaj spet te spušča deset, dvanajst bojnth letalcev v mlečno kopreno. Tam gori sije sonce, tukaj nad nižino je rs« pokrito z meglo. Bombe treskajo, zveneče pokanje krovnega orožja se glasi vmes. Črni stebri dima stoje nad St. Hlodi in ruševine se vrtinčijo vse vprek. Oberst bliskovit« po-mi'SH, potem reče; »Skozil« In to povelje razreši napetost: »Ono je geslo cbneva, boja. In prihrume z vozom v gorečo vas, skozi detonacije in brneče izstrelke. Spredaj poveljnik, stoječ, mahajoč, potegne we ■ seboj. 2ivi pridejo skozi, oni so zavarovani proti smrti. In tukaj so tudi tovariši strelskega bataljona. Da v gosti megH #o prišli Sovjeti čez reko, kratek udaren ogenj topov in mnogih metalcev granat na naše položaje, potem so bili skoz, v vasi, na žitnih poljih, v bataljonskem poveljniškem stanu v dolinici, streljajoč, lučajoč ročne granate, tuleč.
Kittmeister A., poveljnik atreleev, neustrašen in vzdržljiv v vsakem položaju, jezen radi uspelega vdora vodi svoje može in prispelo rezervno četo ▼ nasprotni napad. Oni skačejo in streljajo in jih »pet zgrabi hladni ogenj neštetih, pretrpellh bojev. Dalje. Vsem naprej poveljnilc Rittmeieter A. Vreščajoč udarec prav de nJega, ko se oblak razprši, se je Kittmeister zrušil. Takoj }• mrtev. Konjeniška smrt pred sovražnikom, hrabra in v izpolnitvi dolžnosti..
Izpad uspe
Srdito se nadaljuje boj. Tudi mladi pobočnik je padel. Povsod istočasno je poveljnik polka, on je duša odpora, neizdržljivega nasprotnega napada. On odreja pojačanja in uporabo težkega orožja, ima prikimanje in smehljaj v resnem obrazu, vzpodbujajoče besedo za vsakega. To je stari bojni duh gre-nadirjev in strelcev. Oni vržejo sovražnika iz polj, iz njegovih gnezd proti pokopališču. Z novimi močmi šine sovražnik iz megle ven, je hinoma soe» v ^ '-'u HK'. • f ilh r>o41h
v hišah, v parku. Vleče težke strojnice na kolesih s seboj, siU z oklopnimi puškami po cestah, nabija z ognjenimi udarci metalcev granat po grenadirjih in strelcih in vse pokrije z množičnimi streli strojnic. In vedno spet prihrume črne sence boj-nih letalcev, se spuščajo globoko proti zemlji, mečejo bombe in streljajo s kovnim orožjem. AU gre-nadirji se ne dajo zastrašiti, velika potrata se tukaj brezuspešno zapravlja. Branilci se vzdignejo, napadejo, jurišajo. Tako so se med seboj zagrizli, da jih napadalni polet žene za bežečimi Sovjeti, da se zaustavijo v lastnem minskem polju. Mečejo ročne granate za sovražnikom, pritisnejo ga z udarci MPi k zemlji.
Sovražni napadi in lastni nasprotni napadi se menjavajo. Daleč od HKL ležeče vaško oporišče W. St. je v največji stiski. Ogenj sovražnega topništva ga krije. Ves je v plamenu. Municije primanjkuje io v divjem napadu se vedno spet zaletavajo Sovjeti proti oporišču. Topništvo pomaga odrezanim bojevnikom, pionirjem, grenadirjem in strelcem z ognjenimi udarol v nared stoječe sovražne čete, v vrste napadalcev. Ali oporišče je izgubljeno. Hlastno požrejo plameni s slano pokrite koče, udarjajo sovražne granat« na
postojanke, se vedno bolj približujejo napadalci. Oberst se pogovarja s svojim poboč-nikom, on hoče sam tja, ali pobočnik tako dolgo prosi, da on dobi nalog. Prepeljejo se čez reko, sel z motornim kolesom leži z glavo na krmilu, pobočnik se sklanja naprej. Ropotajoče skače motorno kolo po ravnini, ki j« popolnoma brez kritja. Množinski streli MPI in strojnic brenče nad njimi. Udarci metalcev granat grabijo po njih. Slišita brenčečo, tulečo smrt, ali morata na ono stran. Pred njima je zapora, skozi katero nihče ne more. Motorno kolo vržeta v grmovje in se 4>laBita naprej. Korak za korakom, trdovratno, zasopla... Misel: Tam preko... Povelj«. Tovariši. In res jima uspe. Kratek razgovor na oni strani z vodjo obkoljenih. Oni naj predrejo, nimajo več municije, ena stot-nija bi napravila nasprotni prodor, topništvo bo streljalo zaporni ogenj. Pritisk rok. Nazaj. Pobočnik in njegov sel se trudoma vračata, vse gre po želji. Izpad uspe. HKL sprejme spet tovariše, oni so se z ranjenci in vsem orožjem vrnili. Tam zadaj izgorevajo hiše v rdečem plamenu, se razleti most nad reko, se razkolje nasip po dobro pripravljeni raNtrelitvi. HKL je spet trdno v naših rokah. Krlegsberichter Justus Erhardt.
Priiawna dolžnost za žene do SO. leta
Nova odredba u totalizacilo lašlh vojnih naporov
BcrUn. 4. *vgu#ta. Po odrecfei proti navi-dein»mu delu |e izšla nadaljnja odredba za totalizacijo naših vojnih naporov in dobila zakonsko moč V sporazumu z Reichsbevoll-michtigten Mr den totalen Kriegseinsatz, (državnim poverjenikom za totalno vojno službo), Reichsministrom dr. Goebbelsom, je GeneralbevollmAchtigter fflr den Arbeitsein-satz (glavni poverjenik za delovno službo) Gauleiter Sauekel izdi^ odrec&o, ki povišuj« za prijavo obvezno starost ženskih d«-lomlh moA od *5. na 90. l«to starosti. V«« žene nad dovršenim 45. in ne dovršenim SO. letom so na podlagi nov« edradb« podvržen« prijavni dolžnosti, ki je doslej veljala s* ženske do dovršenega 45. leta.
Velik del izmed njih je ž« pop<^noma ▼ delovni službi. Druge, gre tukaj za več eU-setti«oč, se bodo sedaj takoj prijavile pri Arbeits&mter (uradih dela), da bodo uvrščene v delovni proce«. Roke, do katerih se morajo javiti, bodo objavili krajevni Arb«it«-šmter po lepakih in v časopisju.
Z uporabo zanesljivih moči pri Arbeits-
Smter i* preikrbljeno za to., da b« dobila vsaka izmed teh, ki so sedaj po novih predpisih obvezane prijavi да delo, res vojno-važno zaposlitev, ki ustr»za njeni zmožnosti in močem. Neprimerne trdote naj po možnosti izostanejo. Povišanje starosti za ženske delovne obveznike je naredba, ki se je vedno bolj pričakovala v vseh krogih prebivalstva. Na tisoče žen nad 45 let, da cel6 nad 50 in dO let starih, je deloma že od začetka vojne prostovoljno ▼ delovni službi in pri-Bpevajo večkrat z znatnimi osebnimi žrtvami k skupnim vojnim naporom naroda. Nepravičnost, ki j* njim nasproti obstajala s tem, da so žene enake starosti ali še cel6 mlajše v primeru z njimi skorajda živele kakor v miru, je s to naredbo odstranjena. Nemške žene, ki, ne da so bile po zakonu k temu prisiljene, že v pretežni večini posvečajo vso svojo moč in požrtvovalno pripravljenost za delo življenski moči našega naroda, bodo v novi odredbi videle vzpodbudo, da še bolj povečajo vojne napore dotlej, da bo zmaga naša.
Avtomobilska nesreča Rommela pri iračnem mapa##
ОммгаМвМамгасћаЦ izven	me«
vanioiti.
Ж#гМа, 4. avg. Gemer*l!*k*mar*chaM Rom
mel se je 17. julija.v Franciji radi zračnega napada z avtomobilom ponesrečil ter je bil ranjen in dobil pretres možganov. Njegovo stanj* j* zadovoljivo, življenjske nevarnosti ni.
Nevtralnost Švice
■•m. 4. avgusta. Državniki in visoki vojaki so v torek na narodni praznik še enkrat orisali sedanji položaj Švice. Predsednik zveze Stampfli je rekel, da nevtralnost S vice ni slučajno stališče, impak zgodovinska obveza. ki ne daje nikomur pravice, da bi tudi le dvomil o nieni iskrenosti in nedotaklji-
vosti. Izrekel je svoje upanje, da «* bo ta jasna nevtralnost rMpektlrala vedno In od vseh strani. En del junija meseca vpoklicanih vojakov so sedaj lahko zopet odpustili, kakor sporoča dnevno povelje vrhovnega poveljnika švicarske armade generala Guisana.
Izdajalci
Berilu, 4. avgueta. Pri udeležencih poskusa puča, ki jih je dr. Goebbels omenil v svojem radijskem govoru 20. julija, gre 1. za Generala der Inianterie Obrlcht, ki je bil ustreljen po prekem sodu, 2. za bivšega Generalstabs-cheia Generalobertta Beoka, ki se je pri aretaciji sam ustrelil in 3. za Generalobereta Hoepperja, ki j* bil aretiran in čaka na obsodbo.
IVIOC 1 Erik9 / la|a!(ka hamareska. Spisal FeM«. lalph Lrkaa
Vrnivil z dopusta, •• )« prijavil G«-fr*lt*r pri kompanijl, vodu, v stanovanjikem bunkarju »Zum mUden Landser«, doldtr ni končno dospel do samostojnega oporišča mVs* mine«, Je rekel, ko Je pomislil na tako hitre minuli dopust, kmalu pa se Ja počutil zopet kakor doma.
»In kako Je bilo z ljubeznijo. Kari?« ga Je vprašal nek prijatelj, ko so zvečer sedeli pri vinu in klobasi.
»Kavalir uživa in molči«. Je razložil Ge ireiter.
»Pripoveduj, ali boš ustreljen«, J* menil Stabsgefreiter.
»Nekaj lahke erotike, če že drugače nial nič s seboj prinesel z dopusta.«
»To nima z erotiko prav nobenega opravka«, je rekel Kari In ugriznil v svojo klobaso, »razen tega je vse skupaj nedolžne. Ampak navsezadnje pripovedujem že lahko. Eno noč sva spala skupaj jaz in moja sestrič-na Erika «
»Cujmo. čujmol«
»No, no«, je nadaljeval Geireiter, »ampak prava sestrična tudi prav za prav nI. MoJ stric, brat mojega očeta, se je poročil z mlado vdovo, katera je pripeljala Eriko s seboj v zakon Med dopustom sem torej obiskal tistega strica. Dolgo časa ga še nisem videl In mala Erika se je razvila v veliko, lepo dekle. Vsi so bili veseli mojega obiska in pri njih sem moral počakati večerje. Stric J* prinesel par zaprašenih steklenic iz kleti In me potem sploh ni več hotel izpustiti, ker sem se pripeljal s kolesom in sem Imel okoli 20 kilometrov do doma V mali hišici Je bilo zelo malo prostora «
»Torej mora Kari spati pri meni«, Je pred lagala Erika.
»Seveda«, je menila teta, »to bi bile eolno mogoče Jaz mu bom tmkot- pripravila na dl vanu posteljo « •
»Erika Je odšla poprej, ostali smo sedeli še nekaj časa skupaj. K* petem BtlahM odi-
dem v Erikino sobo, ta še al spala. Slekel sem se v temi in sem zlezel pod odeje. Erika Je pripovedovala in pripovedovala in tisto nič nI mislila na »panje. Temperamentna, kakor je bila, Je poskočila iz postelje in se usedla k meni na divan «
»Dečko, dečko«, Je zadonel medklic.
»Cisto nič dečko, dečko«. Je nadaljevel Geireiter. »Cez nekaj časa sem Jo poslal zopet nazaj v posteljo, ppprej sem JI pa seveda moral dati poljubček za lahko noč. Obrnil sem se na drugo stran in takoj zaspal.«
»Ali sleparl«, Je menil Unterofficie«'«, аД1 J* res neumen. Kako Je bile potem zjutraj?«
»Zjutraj Je hotela neumna deklica na vsak način k meni v posteljo.«
»In ti #i seveda rekel ne?«
»Točno, točno, se čudovito ujema«.
»To zgodbico si si iziaielll«, )e tfdH nekdo izmed njegovih prijateljev.
»Nikakor ne,« Je odvrnil Kari, »častna beseda, da Je bilo ravno tako, kakor tem vam pripovedoval. So namreč tudi pošteni ljudje na svetu. In razen tega«, — |e pokimal resno Geireiter.
»In razen tega?« Je hotel nekdo vedeM.
»Razen tega je Erika stara šel# eaem let.«
Karla se potem poštene »abunkall.
Čebele
Pravijo, da so čebele vioc družbe. Vsa« panj Je miniaturna država. Isto pravijo o mravljah. Toda to velja bolj za čebele, kajti čebeke so popolnejši, razvitejši in peatrejši vzor, zato moramo m teliti, da so čebele v razvoju na višji stopnji nego mravlje.
Ker ima vsaka še tako urejena družba kak tno bolezen more tudi čebele mučiti neko potrebno zlo To zlo so troti. Na prvi pogled jih komaj razločimo od čebel. So čokati, zate mea#fetme4#1 ter iploh ae daJado в1б т pa-
nju. Samo žro ter uživajo, čebele pa garajo, da potijo vosek. Čebele prinašajo med, gradijo sat — troti pa žro in ee družijo.
Toda zmota bi bila misel, da trote pete veet ali da jih muči zaveet njih nekoristnosti. Nič resi Na to troti sploh ne mislijo. Prepričani so o svojem višjem poslanstvu ter imajo za popolnoma pravilno, da se čebele mučijo za njih hrano in da so pitani in debeli.
Tako se godi v panju vso pomlad in po letje. Čebele delajo, troti pa žro od Jutra do večera. Zvečer, ko ee čebelje ljudstvo zbere doma, odmeva v panju zadovcrfjno brenča nje. Ponoči se brenčanje razgublja, dokler elednjič vse ne zaepi. Popolna harmonija.
Toda veake reči Je enkrat konec.
Ko se poletje bliža konou in ko čebele v panjih začutijo bližino prvega mrzlega dežja, postanejo nenavadno nemirne. VznemirjeM tekajo ob satovju, štejejo zaloge in »rencijo, brenčijo... Iz panja odlete na pašo, t^a tam Je le malo hrene. Čebele se vračajo »ko-raj prazne. Zd&J se jim ne mudi več У panj, ustavljajo se pred odprtino na deščici in kramljajo. Njih kretnje so nervozne, njih capljanje nemirno. Nezadovoljne ao in vznemirjene. Ako zvečer prisluškuješ ob panju, boš opazil, da njih brenčanje nI več tako »kladno in uepavajoče. Podobno Je šu menju drevee, ko maje veier njih veje.
Nenadno izgube čebele potrpežljivo« In se upro.
V panju je revolucija. Čebele se zbirajo, se gluhe za proteste. No penijo se več za višje poslanetvo trotov. Zagrabijo Jih za vrat ter Jih pomečejo iz panja. Pred odprtino postavijo močnelše straže, ki ne dovolijo nobe nemu trotu vrnitve.
Ko so troti spoznali, da Je zaman v#»k na por, postanejo malodušni In aprevidijo, da je njih višje poslanetvo problematično In po polnoma odvisno od volje čebel Otožno reslcrnlrani se podajo v svojo usodo Bedno «e opotekajo po crnojišču in gnojnic)
Brez dvoma: Čebele so vzorne žuželke.
h Vrba.
Fflhrer je državnemu predsedniku Birme Dr. Ba Mawu brzojavno sporočil svoje čestitke o priliki obletnice proglasitve birmanske neodvisnosti.
Reuter javlja, da je bil admiral sir Brune A. Fraser kot naslednik sira Jamesa F. So-mervilliesa postavljen z vrhovnega poveljnika britanskega zračnega brodovja.
V	Finskem morskem zalivu so po poročil« oborožene sile z dne 1. avgusta uničili dve sovjetska čolna pospravil ača in eno strežno ladjo, ki so bili zadeti z minami. V istem odseku morja so stražne ladje vojne mornarice in lovski letalci sestrelili v ponedeljek 10 sovjetskih bombnikov. Oddelki bojnih 1» talcev so ob težiščih z dobrim učinkom posegli v boje na kopnem in uničili nad 300 sovražnih letal.
Brezposelnost v po sovražniku zasedeni Italiji zavzema vedno več': . bseg, V dveh mesecih so po poročilih južnoitalijanskih listov odpustili iz tovarn 800.000 delavcev, ne da bi jim dali kakšno podporo aH nakaza* kakšno drugo delovno mesto. V industriji Je popolna zmeda.
Julija meseca je zračno orožje, kakor po> roča OKW dne 2. avgusta, uničilo 18M an-glo ameriških letal, med njimi 1236 štirimo-tornih bombnikov. Samo nad ozemljem Red-cha so bila v zračnih bojih In po protiletal« skem topništvu sestreljena 104 zračna letala.
Nemški torpedni letalci so po poročila oborožene sile od srede napadli nek sovražni konvoj pred severnoairikanstko obalo. Zadete so bili uničevalno štiri tovorne ladje ■ 26.000 brt in en rušilec. Razen tega Je bilo s torpedi pogodenih nadaljnjih sedem trgovskih ladij s skupno 49.000 brt.
Kakor poroča Reuter iz Melbourne ee )e v Portlandu razširila stavka mesarjev na radarje, delavce plinarne in druge deiavee Ф Portlandu in v okoliških mestih. Miniatrsld predsednik Curtin je izdal povelje, a ke-terim se stavkajoči na »everu. Jugu In zapadu pozivajo, da v četrtek zjutraj zoipet povzamejo svoje delo.	.
Kakor poroča Domej, je vlada države Thai v torek objavila postavitev majorja KevHa Abroinongesesa za vodjo novega siamskega kabineta. Nadalje Je bil objavljen odstop princa Dibabhe, kot predsednika regemWke-ga »veta.
V	romunskem tisku se pojavljajo predlogi in nasveti, naj bi se od letošnjega žitnega pridelka, ki obeta zelo dobro, porabite večje količine za proizvodnjo raznih testenin. Romunija ima močno razvito industrijo za proizvodnjo testenin in ta proizvodnja Je bal v vojni dobi zelo priporočljiva, ker ni težav pri vskladiščenju in transportih. Predlogi tu« di naglašajo, da bi bil s povečano proizvod« njo testenin najbolje in najhitreje uporab« l<en večji del žitnega pridelka.
Sprememba voastra na FlnsKem
Htlsinki, 4. avgusta. Predsednik republika^ Risto Ryti, je pismeno »poročil vladi, da •• je odločil, omogočiti v teh uaodnlh čaaib koncentracijo najviij« izvršne oblaati m* 1* v področju vojne, ampak tudi civilne vprav« v eni roki in (Vložiti »lužbo predsednika publike.
Na to odločitev je vplivala tudi okolnoat, da njegovo zdravje radi večletne, večkrat podaljšane uradne »lužbe ni bilo več do* raslo zahtevam, ki so mu bile stavljeo*.
Ministrski predsednik Linkomies, ki ]• prebral pismo državnega predsednika Rytija pred državnim zborom, je sporočil, da »• j* finski maršal, baron Mannerheim, po vlade izjavil pripravljenega, da e* »tavl M razpolago svoji državi za službo državne^« predsednika. Vlada je prišla do zaključka, da volitve niso potrebne, temveč da se mora služba predsednika republike neposredno
brez volitev zaupati maršalu Mannerheimu.
Državnemu zboru Je bil predložen ustMzea zakonski osnutek. Ministrski predsednik izjavil željo vlade, da naj diržavnl zlw enoglasno In hitro odobri odločit^ * *'
Takoj po potrditvi zakone bi novi predsednik republike prevzel službe. K*r ima general Mannerheim kot poveljnik vo^k# težko breme in veliko odgovoruoat, bi м morala, kakor je rekel mlnistrekl pir#d»#d. nlk, zadeva tako urediti, da bi različno od ustave imel pravico, da bi neke naloge kot državni predsediilk prenesel na mlntetreko-ga predsednika. Na kraju tvojih izvajanj t« izrazil ministrski predsednik zahvalo iinsko-9' „ odstopivšemu državnemu pred« sedniku Rytiju za njegove dragocene in z« Finsko nepogrešljive uspehe, ki jih je RyU dosegel v najtežjih časih, ki jih je doslej doživel finski narod. Ministrski predsednik cenil nenavadno sposobnost, vzorno new-strašljivost in nesebičnost Rytlja, čegar da-lekovidnost brez predsodkov, povezma i nepodkupljivo stvarnostjo, bo za vedno njegovo osebnost uvrstila med najbolj znamenite mo#»	nnroH*
laži okrog Žarah leander '
Stockholm, 4. avg. Stockholmski čaaop*# »Ny Dag« je pred kratkim objavil »intei^u# z Žarah Leander, ki je vseboval trditve, ki bi utegnile škodovatf rgledu znane Igralke. Med tem so p. že dognali, da je ta objav« ponarejena in da njih vsebina ne «atrai« dejstvom. Ta škandalozni primer je preprW čevalen dokat, kako nesramno služIjo nekateri švedski časopisi, ki jih plačujejo eo« vražniki NemčHe. bretvwstn^mu ščuvamN orott Belrh"
Olpiem.
C. KRONFUSS
Hlm^mnturt, BahnhotwtraH* " Vnmtim
s. avfuet* 1M4.
K A RAW 4 N K S N BO T E
stran 5. — Ste%% 61.
IVoredbf proli iratnemn Imrjn za kiiielijo In polle
Obnašanje na polju - Opazovalne straže varujejo pred presenečenji
Kr«ia iiirainburg
Kra.inbor(. Dv» gad]« pika Petra Ai-ber)a. petletnega fantka iz Krainburga je gad usekal v deano nogo. Na dvorKčti domaCiJe pa je v levo nogo pičil gad IGletnega posestni kovega sina Lesjaka.
Kralnbilrg. (Slovo od zaslužnega SA. - M a n n ».) SA- Scharftihrer Franko Anton je umrl pri izvrševanju svoje službe za Fiihrerja in Reich. Celokupna SA-Stanđarte Kralnburg, uslužbenstvo obrata, v katerem je deloval, kakor obratno vodstvo in večji del krainburSkega preblvaletva eo spremili vedno za eluSbo vnetega tovariša do groba. SA-Sturmfilhrer Steinlechner se je poslovil na grobu s prisrčnimi zahvalnimi in poslovinlnimi beeeđeml r Imenu njegovih tovarišev pri SA.
Kr«U Radmaimsdor:
Kronau. (Valka kronika). Julija me-feca Se je * Kronauu rodila Alolsia Blenkuech in v Waldu Anna Maria SmoleJ. Umrl nI nihće. — Prcjinji teden je bilo svojemu namenu izročeno krasno Javno kopališče »Jasna«, ko ga Je občina za silo prlpremlla. Mraz zadnje ilme, zlaatl pa vandaletvo otrok in na žalost tudi odrailih *ta moCno zdelala precej odročno napravo. Ko so bile odpravljene naj-hujše škode, Je prevzela upravo kopališča go-«Pa Prestorjeva. Kopališče Je sedaj kljub deževnemu in za kopanje malo pripravnemu poletju dobro obiskano. • Saj tudi Kronauu edino nudi priliko za kopanje na planem.
VVooheiner Felstriz. (Manifeitacija zvestobe.) V odkritosrčnem veselju in hva-ležnoeti zaradi čudežne rešitve Fiihrerja RO dali duška »vojim občutkom nemški uslužbenci v Wocheiner Feistriz dne 21. julija v manifestaciji zveetobe. Izpovedali eo avojo voljo, da bodo delali x vso silo in bojno odločnostjo in se bojevali^ da pribore končno zmago.
Kr*it Stein
^hwartenberg. (Poučno predavanj e.) Pred kratkim je bilo v Schwarzenbergu poučno predavanje za nemške uslližbenče, ki jim je predaval Krelepropagandalelter Pg". Burger iz Krainburga. Njegova izvajanja so bila zelo poučna. Pg. Burger je opisal položaj na vaeh frontah kakor tudi orožje »V 1« in njegovo važnost, kakor tudi delovanje stranke v petem letu vojne. Njegova izvajanja so bila od «tranl nemških uslužbencev sprejeta z velikim navdušenjem. Poučno predavanje se je zaključilo a trikratnim SI eg Hell na našega Fiihrerja in z Deutschland Lied.
Schwarzenberg. (Zborovanje.) Pred ne-"lavnim Je bil tu drugI shod za Gorenjce, ki jim Je govoril ii-Oberecberfubrer Pg. Hum-nier o pomenu in -posledicah treh let boljše-vi%ma nn GorenJ.ckpm: Kako besni in je za-
Sovražnl letalci ne mečejo samo zažigalnih In razstrelilnih bomb. temveč lete v nizkem poletu nftd vasmi, podeželaklml ceitami In po. Iji in obstreljujejo brezobzirno e krovnim orožjem može, žene in otroke, ki gredo za miroljubnim delom. Glede vprašanja protiletalske-ga obnašanja na deželi »e dajo Izvesti sledeča pravila. Po radijskem poročilu o zračnem položaju se oznani sovražno zračno delovanje v podeželski občini. Ako je po objavljenem poletu računati z možnostjo nevarnosti za območje, naj bi se takoj postavile opazovalne straže, če že načeloma ni vpeljana po krajevnem vodji zračne varnosti oziroma njegovem zastopniku ali po deželnem vodji zračne varnosti, opazovalna služba. Na vsak način se nemoteno nadaljuje z delom. Oe se da iz približanja letal, ki se morajo med zračnim alarmom smatrati kot sovražna, zaključiti na napad, se delo prekine m poišče zaklonišče.
Na kmetijah se ravno teko nujno nadaljuje a delom. Ako se v?led priViIižeri^ kt«i ^i) i.
krivil toliko umorov, skrunitev In oUveclb gorenjskih mož in žen. Nadalje je opisal, kako se morajo mnogi pridni možje, očetje In elnovl Gorenjske ločiti od svojih družin, da bi si rešili golo življenje: ne mnogi aH že vseeno lepo število jih je zgrabilo za orožje, da se skupaj z nemškimi uslužbenci bojujejo proti boljševizmu. Mnogo Jih še danes tava v temi; ti ne vedo, ali bi šli pot svobode, kar jim je obljubil Gauleiter po amnestija ali pot pogina. Gauleiter je obljubil v.«ak»mu izdajalcu to. kar mu pripada, in miroljubnim boljšo bodočnost. Izvajanja Pg. Hummerja so bila sprejeta od gorenjskega prebivalstva z velikim navdušenjem, in shod je bil zaključen z mnogimi pesmimi svobode slovensk'h domobrancev.
Rodbiniko kronika iz Gorenjike
Kreis krainhur^
Zirklaoh. Rojstva v mesecu juliju. Cyrill trranltsch, BelschPld, Cyrill Martinlak Dwo-rie, Johann Rebernik, Apne-Raune, Anna Mar-tiniak, St. MarUn, Felix Permos(y, Zirklach. — Umrli so; Johann Sluga, Dworie, .lohann Hotschewer, Grad, Franz Permoser, Zirklach, Franz Jeritsch, Stetaneberg, Johann Naglltsch, Unterfemig Anna Schura, Oberfernig, Anton. Kandolf, Grad.
St. A'eit a. d. Sawe. Rojstva meseca julija: Franz Kaatelltz, Unterpirnitsch, Anton Bu-tschan, Tezen, franz Orechek, St. Veit. a. d. Sawe. Viktor Matachek. Oberpirnitsoh, Franz Kogou-schek, Unterpirnitsch, Andreas Pipan, Weichseldorf, Anna Dollner, Tazen. — Umrli so: Fran-^!=ka Rebol,, Rt. Mmrtin am G. Albin
ognja protiletalskega topništva itd. računa z možnostjo napada, naj opazovale« opozori na zračnovarno obnašanje. Poiščejo se zaklonišča aH varnosthl rovi, stanovanjske stavbe, hlevi in skednji se morajo nadzirati bodisi iz nekega kritja ali pa po kontrolnih pohodih. Za cdatra-nitev morebitne škode se morajo takoj porabiti vsi, ki se nahajajo na dvoriSCu, ako oni ne zadostujejo. se morajo najhitreje poklicati tudi oni. ki so na polju.
Ako se letalci spuste nizko, se mora takoj poiskati kritje i tem, da se vležemo na zemljo tam, kjer se pač nahajamo, najbolje seveda v kotanjah, cestnih jarkih in temu stično. Izraba senčnih mest se svetuje, v kolikor se to lahko s*o"i brez izgube časa. Posebna oprez- ' nost s postavitvijo opazovalnih straž ee pri večjem zbiranju na polju ali travniku priporoča. Bele naglavne rute in svetla obleke pri ženskah sf ne priporoča. Da bi se preprečile čim vr-č;e izgube pri konjih in živini, je važno, lis .=•-■> p —na več pašnikov.
Kolb,	Brigitte Schwab, roj. Ro-
muald, Tazen, Josef Nanut, Tazen, Marianne Snoi, roj. Kermel, Tazen, Johann Nachtlgal, Mlttergamling, Marianne Sormann, Skarutech-na Msria, Marinka Skalar. Medno, Roealle Ukentk, Stanesohitz, Maria Woechitz, roj. Der-ma.stia, Obeipirnitach.
Laak a- «1. Zaier. Meseca juUja so se naro-dlli: Daniela Loger, Terne, Marta Helene Sta-letz, Zauchen, Anna Brenk Schutna, Vinzenz Debenetz, Ratendorf. Bernharde Jenko, Gode-schitz, Anna Bradeschko, St. Barbara, Antonia Rechonz, Oberteichting, Vinzenz Lukan-tschitsch, Gostetschv;, Ludwig Kiischer, Draga, Peter Trobetz, Schwa rzenberg Margarethe Kaltnecker, Planica, Emilie Beneditschitsch, Dorfern. Franz Hafner, Laak, Anna Jugowitz, Gođeechltz. — Umrli so: Johann Markel, Laak, Katharina Kermel, Ratendorf, Maria Wilfaa, Mitterfelchting, Jakob Jurca KlRđle, Maria Martlnjak Oberdorf, Marianne Tu-schek, Altlack, Joeef Nowak, Veldee-Retschitz, Cyrill Strlltsch, Dobratschewo.
Kreis Radiuannisdorf
VeklM- JuUja meseca so se narodili: Marie-f^ulee-Gleella Zechner, Johann Knaflitsch, Ma-ria-Margarete Krlstans. Margarete Preletz, Anna Marold, Vinsenz.Boris Polack in Boschi-dar Pug el. — Umrli so; Franzlska Supan-tsch'.tsch, Wiktor Eohmez. — Porodili eo se; Florlan Orel in Christine Siipanetz, Rudolf Wanleck in Helene Drager, Helmuth Primus in Herta Mislitsch Johann Perko in Maria SahrniU.
»Samooskrba« OF-arskih banditov Lastno poročilo. vH. Radmaniisdcrf, 4. avgusta. Kakor smo
poročali že v zadnji številki naSega lista je vodstvo OF pred kratkim, ker je izgubilo velike zaloge živil, dovolilo posameznim tolpam samooskrbo. To novo naredbo oskrbe je tudi že občutilo prebivalstvo radmannsdorskega Krei-sa, zlasti v samotnih vaseh. Tako so 22. julija priSH v HeiUgenkreuB štirje banditi k neki kmetici in se ^oskrbeli« pri njej z vsem, kar je imela ona in njena rodbina posteljnih odej in posteljnega perila. Dne 24. julija je v Vel-bnu hodila neka manjša tolpa od hiše do hiše in se »oskrbovala« z raznimi živili.
Tolpe OF so tudi prej, brez posebnega dovoljenja oblasti, rade ropale, kar so mogle doseči. Sedaj pa smejo ropati na »legalen način«, ti j. predrzneje in v večji izmeri. Roparski komunistični gospodarski sistem OF določa, đSi mora vsako reformo trpeti miroljubno prebivalstvo. Koliko čafa pa še bodemo trpeli te roparske pohode OF?
fFo svetu
v Baiigkoku, »mestu oljk« se nahaja »Pagoda dragulja«, t. j. približno 50 cm visok kip Buddhe, sivozelene barve. Poleg mnogih drugih tukaj nahajajočih se kipov Buddhe iz zlata, slo-novine, srebra, brona, kamna in porcelana napravi zelo neznaten vtis, a vendar je neizmerne vrednosti: obstoji namreč iz enega edinega smaragda. Dragoceni komad, ki Izhaja Iz Kitajske, smatrajo za talisman dežele.
V neki pekarni v Stoekholmu so odkrili zanimivo najdbo V zaprti posodi so našli omot kruha, ki je bil namenjen za preskrbo znane Andrejeve ekspedicije na Severni tečaj v letu 1897. kruh je potemtakem ležal 47 let v Škatli in je ostal tako rekoč svež ter popolnoma užiten.
Nove karte za otroške čevlje
Kakor je bilo objavljeno Se pri, predhodnem naznanilu glede nove Reichskleiderkarte (državne .oblačilne nakaznice), bo tudi peta Reichskleiderkarta opremljena s karto za otroške čevlje. Gemelnschaft Sehuhe Je seda) 24. julija izdala natančnejšo odredbo o karti za otroške čevlje. Karto za otroške čevlje dobe otroci od dovršenega 1. do dovršenega 3. leta starosti, kakor tudi dečki in deklice od 3. do dovršenega И. leta starosti. Izdana bo v zvezi s peto Reichskleiderkarto. Karta za otrotoe čevlje (Kincjerschuhkarte") vsebuje več kontrolnih odrezkov. Na odrezek Ila se od 1. avgusta naprej dobi lahko en par drugih Čevljev, to so lahki čevlji za na ulico, ali, v kolikor je še zaloge, gumijeve galoše. Kontrolni odrezek la opravičuje 1. oktobra 1944. leta do prejema enega para usnjenih čevljev za na ujipo.
јМГИСНК	i
Sor,ta1verticherungiik.HKso fin die b«'sol/.tpn GfMete liarnten* nnrt Kratns In Krainbiir*:
Oflentlfdie Zahlunesaufforderung
Bis ziun 8. August 1944 die ћ1а elnschlielSllch Ende Juli 194^ faillg gewordenen Beltrilge zu zahlen. Wenn die Zahlung durch mehr als 7 Tage verzogert wlrd, wird ein Saumniszuschlag von 2 v. H. der ruckstandigen Beitrage er-hoben. Arbsltgebern denen die Kasse eine BeltragSrechnung iibersendet, wlrd bis zum Erhalt der Beitragsrechnung
Zahlungeaufsohub gew&hrt.
Arbeltgeber (mlt Ausnahme der landwirtschaftlichen), die bieher noch keine Beitragsrechnung fUr Mai und Juni 1944 «>haHen baben, und landwlrtschaftliche Arbeitgeber, denen bUhsr noch kf'r- Beitragsrechnung fiir April bis Junl 1944 ^Ugekommen 1st, mllssen bel der Kasse Auskunft Uber ihre Zahlungsverpflichtung einholen. Nicht fristgerecht elngezahlte Beltr*ge unterllegen der zwangswelsen Einbringung. Klagenfurt, 8. August 1944.
Dsr Letter:
Anton Trop|X>r, Verwaltungsdirektor
Welter* ElniK!hrtlnkun|f In der Brfordening von Fahrradem.
Wegen starker t^berfUllung der Geptlckwagen Sieht sich (lie Relchsbahndlrektlon Villach gezwungen, die Beforderung der FahrrHder noch welter elniuschranken. Um Zugverspa-tunjen zu vermeiden und kriegs- und lebenswichtlge GUter hevorrugt befOrdern zu kOnnen, dUrfen bel personenfUhrenden Ziigen auf BJntfernungen bis zu 15 Kilometern Fahrrader zur ■Beforderung mlt Fahrradkarte, Gep&ckmchein und Eilfracht-brief nlcht angenommen werden.
Von dleser Be#chrlLnkung slnd Berufsfahrer und Wehr-•nachtangehttrige ausgenommen.
■ N&her* AuskUnfte geben die AMertigungestellso. .
HAlchshahndlrektlon Vlllach.
Behanntmfidiiing!
^lleferung df OroBabiw-hiittt« der R«lchsfettkart«n fUr die ee. Zutfllun%Npt»rlO<le.
Das Landeeerntlhrungsamt KKrnten glbt fUr den Reichs-KKinten und a Is Referat Emllhrung und Landwirtschaft ?*• CdZ fUr die besetzten Gebiete KHrntens und Krains be-
4n:
Auf die Abschnitte A 1 und A 2 der Relchsfottkarlen der Zutftllungsperlode fUr die Uber 14' Jahre alten Versor-. ''ijsberechtigtcn werden je 100 Granun Schweinefleisch oder ^ 8o Qramm Flelschschmalz durch P^elschhauer ausgegebcn.
die Abschnltt# B, C und D der Reichsfettkarten fUr Er-^'cheene und auf die Abschnitte B, C D, E und F der ^•tchsfettkarten fUr Jugendllche von 14 bis 18 Jahrea wer-J*** In der 66 ZutellungHpsrlode Je Abschnltt 12B Gramm j^'^tter aiisgegeben. Dim elnzelneti Abschnitte felten In Jener zum Warenbezug. welche auf den Ahschnitten abge-'iifkt 1st. Rlne Vorbestellung 1st nicht notig. Klagenfurt, dan 1. August 1944.
TmmAs
■Ua
■4
Kohicn als waschezerstorer?
Unnotigcs Kochen schod*t dar vVdsche. Es geniigr, s!e 15 Minuten Ziehen zu lasten. Notwendig ober i$» immef grundlichei, d. h. ge-nOgend longet Einweichen. Man sport dodurch.Woschouivef und Arbeit.
HenRo
zum Einweichen und VVasserenthSrten.
^дШ-ШјТР
dam lit тШ fur dm Wnkrdelfim^imdden kgtinaimifeckinafiigui
ттШ!
InGaiarttolhaltenfidiReriiberlldlir!

jBlHhit
Hsti'Huber^
siels QHsmden in Bebt&uch I
Wie bitte, ausgereehnetjetzt, wo wir Watchmlttel eparen njussen? Ja, gertde: Wenn njfi" Huber das eine Hemd "*ati lUftet das tndere gut aus und giattet elch wieder. SO bleiban — da Herr Huber aucn sonst jede vermeidbare BescntnutzungderWaachevtf-
mvidatbeide Hemden viel [linger Mubar. — F#in hat eich Herr Huber das auigetufteltl
. wi^Sr* VieSelfenftane
^nkt es Dir!
Leset den Sarawanhen Bote
W* Aph«it*lipaft Meat iat WMlbMtt flirt. 4u y	trlMltMimtisMn. All«r*
■JP	"if WeiMr UnillB'.lcll-
S *!..****" iMiii« Am«i»n Y»rte»-"•«. U«it Mil litKtc lllr efMI« FUllt ™ »Nem Mr иивг« SelttI«!) ►«• »(Himmi Audi CHINOIOL ktm dei-»«» nuT	«t>(ettb«i wtrdtt.
JE| Ni ee nam 4e zacelila rana »rčnlh bolečin, Чг ko na« je 16. Vil- *4. ponovno dohitel mmrtni Ml In n*m neenMill prMuloetn« vent, da je sledil evojemu ljubemu bratu Rafltotu na* drugI nad vae ljubljeni la dobroarčni ain, brat rvak in atric
Adalbert Jan,
OelreUer
v najlepAi cvetoči mladoetl >1 i*t, 36. Junija Je na Vzhodu r-atUnll »voje trudn« oči in ##. v Večnosti z njim združil.
Ljubi Bertl! V nadih srcih oatanei nepozaben, čeprav se potrti poslavljamo od tvojega daljnega, osamljenega groba.
Cllll, Lalbach. R&b*n»berg. Marburf. Win-dischlandsberg. Wind. Feietrtt*, Gra*, Villaob. V globoki talenti: Kari In ThereaU Jan, starti, Kari, Ani, Kka, Dolfi, Atffl, Poldl, bratje In Mciitre, Maria, Dvukinja, Tone In Fraiiit, aveka, ■Itirček, nečak, Helena In Anka, nečakinji, In oatAto aorodittvo.


1 Cm
O J
°4.
*	. Wie fčinigi
man Mop, Sphuhputz-und Staublappcn'/*
Weichen Sie dieSechen 24 Sfun-den In gebrauchfer HenkO'Losunp tin.und stompfen Sie die Stuck* 6Her kreftifn durch. Donn geht ♦ost oiler Schmuf? nerous.und Ihre Reinigungslappen sind Ichnell wicdcr gcbrauchsfertig,
Henko
zum Einweichen und Wasserenlharten.
20 JAHRE WUSTENROTER BAUSPAREN
AuikunH und i>'ilpro*Mkt leutungsstttiU KUf«nfuri, Demgais« I, Rul 261) Marburg ; Drau, Sdiillcritra^« #
1st alles in Ordnung
Sof^. Јо& (mm Ićeek^efdt ја|) Лм wnj W#f iplitti^fđ
Моп rel^ It ji wunJ sonst m јег Host und kfOucht јолт dutk meek
Hansaplasi
POZORI
NE POŠILJAJTE V PISMIH DENARJA!
Pošil]atel|l plemenih naročil za o^laae - prilegajo platnom večkrat denarne zneske. Opozarjamo na t«, da Je to prepovedano In da razen tega povzroča znatno več dela pri obračunanju. Ker ee z ozlrom na razpoložljivi prostor oglasi itak ne morejo takoj objaviti, ee s tem ne prihrani nič Caea. PofilJIte torej zaželeno besedilo oglaaa in «e lati dan dobite od na* naš naprejftnjl račun. Sloer pa priporočamo, da predaatc oglaee našim poalovalnlcam.
»KARAVVANKEN BOTE« A nzeigenabteilung.
Oesundhelt
Jedes Arzoetmittel v*rk6rpeft dte Erfohrungen d«r Anit«, dt* Irkenntni&se der Fofscher, die l#l*fungen mod. loboroteri«n. V«mou«n zu ihn#n trhdht Ihr« Wirkung,d«rWillezurGtiurv dung be&chieufugt sle. Im Krieo wiro d(#*#f Will# zur. PflidHI
AS TA
ARZNEIMITTEL
0«r Erfola )*d«f Mehrlalshjnq ■och e«iteigert durch h»u»haH«ii. dan Vtrbreuch der*«»uglen O0W, Wenn «l«»h#lb niamand m«hr kniML •k #f braucM, dann wardan nicM w«ti<M «lla% sondam aNa aamw#
sMtfoT.ttc.'test
Maigandam Mafi* ha^attalH аМ.
mrmol-werk dualxhmikau
StFM в. — Mevti M.
K A Ж A W A K K C ir BOTC
S. »TgiMta 1944.
Siđktspiete
AUgemeine FUmtreuband O- m. b. H.
Zweigstelle SUdost
ASSLING
4., 5., e., 7.. 8., 9.. 10. ym.
Der weisee Traum Jugendiiche unter 14Јаћгев aietat sngvlaMen!
KRAINBURG
4., 5., 6., 7. УШ.
Der ewige Klang Jiigendliche unter 14 Jahren zMcht sugelaseen! 8., 9.. 10. vni.
Der iaufende Berg FUr Jug»nd3icA« zugelBMMi!
LAAK
4., 5., 6. vm.
Kmizert in Tirol FUr Jugendllche zugelassen:
8., 9., 10. VIII.
UngekiiBt soli man nicht schiafen gehn
FUr Jugendllche nicht zugelasfen!
RADMANNSDORF 4., 5., 6., 7. vm.
Miinchhausen
FUr Jugendliche nicht artigelaeeen!
9., 10. Vin.
VergiBmeinnicht Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaMen!
VBLDES
4., 5., 6., 7. vm.
Zirkue Renz
FUr Jugendliche zugeiaeeen:
8, 9., 10. \^II.
Operette
FUt lusRMdlirbe nicht zTigelaiaen!
NEUMARK'n.
B., e. vm.
... mid die Musik s|)ielt 4ака FUr Jugendliche nicht sugelaeies! 10. A4II.
Giofietaidtinriodie
Ftkr JiigendMcdie nicht »ugelaadea!
STEIN
4., б., 6., 7. vm.
... and die Muelk qpielt dazu Ffif Jugendliche nioht augieiasem! 8., 10. ГШ.
Hetmatland lugeadllche unter 14 Jahren nicđit wfetaaien
ST. VEIT
5., 6. vm.
Peteiie
- FUr JugetKBiche aieht aogeUesen! LITTAI
5., e. vm.
Der Mustergatte
FUr JugendUciM nioht zugelaaeen!
9., 10. Vni.
... reitct fiir Deutschland
Fur Jugen<fiiohe sugeiaasen!
•VflESS
5., 6. vm.
Kongo-ExpreB
Fur Jugendliche augelas.s^n:
SCHWARZENBAP"
5., 6. vm.
Bal pare
FUr Jugendliche nicht zugelaeSfcn!
tlUU oglasi
amiidier sonntaBsiiieiBt
Krainburgi
Am e. August: Dr. Paul Pan-ze, Krainburg, Schillerstraeee 17 Fernruf 151.
Slnibo dobi
Mizarski ponMk^ik, ki bi bil zmožen aamoetojnega vodstva man)6e delavnice, pp6tm tn za neelJiT, ae Išče. Naalov v K. B. Kraintnirg: pod >Pf>St<»n starejši mizar«.	3754—1
1Ш
a v najem
Mizarska delavnica ob glavni cesti na prometnem kraju, no.
Ли Jedem FIlm die Oeatnche VVochenschaii
Beerenobsianbau in ObeiHkrain
Grebeo Sie Ihre Bestellungen von Ribisel- (schwarz und rot), Staohelibeer-, Himbeer- unđ Brombeerpflanaen eowie y<m WeioiMelkirschen fiir die Pflanzung in die-sem Herbet mogHchst bald bei den Gemeindeobstwar-ten, bei der Gartenbauberatungeetelle In Krainburg oder bei ime auf.
Von Biren Obstwarten oder von uns erhalten Sie auch die BroschUre >Neuzeitlicher Beerenobstbau« von H. Plock, Marburg a. d Drau, in deutscher oder elo-wenischer Sprache.
PfMderer Obstwerk Oberkrain, Podnart.
Nasadi raznih jagod na Gorenjskem
Naročila raznih vrst jagodnih sadik in sicer za črni in rdeči ribizel, koamulje, maline, k opine in višnje za letošnjo jesensko saditev odcjajte čim preje občinskim ali sreskim sadjarjem, ali pri Gartenbauberatungsstelle v Krainburgu ali pa pri nas.
Pri občinskih sadjarjih in pri nas dobite tudi najnovejšo brošuro »Moderni jagodni nasadit od H. Plocka iz Marburga a. d Drau V nemćkem ali pa slovenskem jeziku.
Pfleiderer Obetwerk Oberkrain. Podnart.
Raiffeisen^Zentralkasse Karnte«, e. G. m. b. н.
Klaven I' ur t« $#и<(кагЛег РХа#ж S
X k I i V Ч
Bilanz am 31. Dezember 194$
Г a 9 g i v a
1. Hai>eenb«etand iind Guthnben aut Rcichs-bankglro u. Postscheckkonto (Barreeerve)
9. Schecke, fiinige Zhie- and DKidenden-•chein« .......
S. BeetAnd»wech«<4
•) Wecheel (ohne b).....
Davon Bind Wecheel, die dem * 13 Abs. 1 Nr. 1 dee Gesetzee Uber die Deutsche Reichebank entsprechen (Handelswech-eel nach 5 16 Abs. 2 KWG.) RM 13.043.58 b) VorechuBwecheel ....
i. Wertpaplefe soweit nicht hi 9 enthalten) *) Anleihen und Schatzanweleungen dee Reichs und der Lander
b)	»onstige verzinsllche Wertpapiere (Pfandbrlefe *. i.) . ' .
c)	eonstlge Wertpapiere .
In der Gesamtsumme 4 mind enthalten; Wertpajpiert die die Relchabank beleihen đarf . ' .	. RM 30,220.257.75
Š. Bmnkgnthaben
a)	mit einer Fftlligkelt bi« zu 3 Monaten гл) bei genossenschiiftlichen Zentral-
kreditinstituten RM 8,341.002.31 bb) bei sonet.Kreditinet. R№45i_M^
Vee der Gesamtsumme a sind taglich fal-(Noetroguthaben) . RM 4,792.933.89
b)	Ifijigerfristige Guthsben bei genoesen-echaftlichen Zentralkredltinetituten
e. Schuldner
ft.) Kredltinstitute
aa) in laufend. Rechnung RM 42.098.— bb) festbefriet. Darlehen RM
und^ Rent<>n«rhulden,
9.
10.
11. 12.
13.
H) eonetlge Schvldner
aa) In laufd. Rechnung RM 1,605.932.25 bb) feetbefrlet. Darlehen 1,073.118.73 cc) Warenf orderimgen RM - - . -
Hypotheken, Grand-KiHifgelder u. dpi.
Durrhlanfende Kredite (nur Treuhandge-achtifte')	.
BeteHigungen......
(}rundstttcke und Oeb&nde
a)	unbebaute Grundetlicke
b)	bebautjs GrundstUcke
aa) dem Geechaftehetrieb der Genee-seiuichaft dienende RM 77.000.— bb) Bonstige .	. РШ_- ■
Betrieba- und GeachftftMUMtnttung
Sonntige .\ktiva.....
PoMen, die der Rfrhn. Abgrem*. dlrnrn
RM
13.048.M
г9,в50.9>1в.аб ■ ■ —.AT
«1.Т02.Мв.8Р
1«.000.000.
42.09«.—

77.000.
Summe der Aktiva
RM 1,087.852.46
11.380.93
18.043.58
Зв,М0.Мв.4.2
24,T»2.99e,8ie
1.	Glaiibiger
a)	aufgenommene Gelder und Kredite bei eonstigen, Stellen.....
b)	Einlagen deutacher Kreditinatltute . . RM 47,277.338.^
ej aonstige Gl&ubiger . RM ' 1,26^.6^3,чп
Von der Summe der Buch^ta'oen b unci c entfallen auf
aa> jederzeit fail. Gelder 33,841.636.40 bb) feete Gelder und Gelder auf , KUndigung . RM 14,704.3»5.a5
2.	Durohlaufwde Kredite (nur Treuhandye-ech&fte).......
3.	Gewchaftegiithabe«
a) der verbleibenden MittfUeder b> der auuwcheldendSn Mltylledfr
*. Kdcklagen nach g 11 KWG.
a)	gee»tzli(đie Rucklagen
b)	eo^ige RUcklagen na<A i 11 KWG
5. НопвИке RUckliijfWi.....
e. RUckKtellungen
7.	WertberlehMpiinK*p«)*t*m . , . .
8.	Sonetige PaeitivB ......
9.	Po#tem, die der Reehn.-AbRTenc. (Heneti
10.	Reingewinn
Gewinnvortrag a urn d«m Vorjahr Gewina 1943 • , . . .
Ј,та1.143.9в
в.Мб.М
«l.ft89.W
вт.воз—
rr.ooo.-2,— 148.вв2.»3
413.044.35
60,151,309..57.
RM
21.75в.« <S.!S4«.<W?.S6
378.300,—
1.300.—
160.000.— 240.000.—
S.756.(»7 40.445.ei
Summ? der Passivi
RM
tS.SeT.TSS.M
wi.9M.oe
274.400.—
400.000.— 66.000.— .66,!)80.в2 55.938.67 6.012.98 106.80
64.302.58
•'i". I ">1 309,57
A u f w p n d « п e • r.
Gewinn- und ¥erlu»trediiiun|K 4943
1.	ForeolUlche uiid lachliche (Jnkoeten
3.	Geeetzlich« soKiale AbgAben
8.	et«aern......
4.	AbM'hrRibungea und ZttwelMef«M aa
Wfwtberiohttgrnnjfepoet«!:
auf Anlageverm&gea	.
5 ZuwHrnungem an iweok^ebnod. Rttoklag e. Sonmtlge Aufwenitun;(4i . . . . 7. Relngewlnni
Qewlnn-Vortrag an* detn Vorjahr Opwinn 1943	■
Siimmp cIPI Auf\v6nrt»jnsfp»*
RM
S.TSe.»7 e0.445.ei
RM 154.186.88 4.9вђ.44 31.M9.43
*.039.14 М.ООО.-Т.Т4в.в8
64.202.5«
1.	UewlnnvortraK ач« dem Vorjmhr . ,
2.	Brtrt*e »«» ZlneMi und Pwlelonen . ,
3.	ErMir« »tM BftelUfungen . . , ,
4.	SetMtiKe BrH***	.....
5.	AeBerordentHche Ertr*«« n«d ZuvewdimM
RM
3.7&6.M 266.721.54 4.150—
e.eis.u
16.641.13
>97
Summe der
W.783 lo
KlA^eaiurt, uri Aiaiz 1^4.
Kaiff*lNen-%entralk»s»e Kami i n •Ingeifagen« GenoMienachaft mit beichrUnkter Haitung Orlmiehi.tB	в«1вовг
VI, stavba za 6 delavcev in z 2 strojema ter vsem orodjem in skobelniki ne odda v najfm takoj. Informacije pri J. Botii, Krainbiir^, Am Strand 29.
3755-8
Išče v najem
Uam^ka oblarila, skoraj nova, dobi oseba, ali najemodajalec, ki preskrbi ves dan odsotnemu gospodu sobico v Krainburgu ali bližini. Ponudbe na K. B., Krainburg pod »I^epa nagrada« 374.5-4
_Prodam_
Bika, pinrga^^ke pneme, 15 mesecev starega, prodani. — Franziska Babnik, Trata 12. Laak.Z	3748-6
Kupim_
Kupim do 600 kg sena ali ota-ve. Plačam po dogovoru. — Kozlan Johann, Fleischhauer, ABling, Hermann-Goring-Stra-Be 32.	3762—7
Kuhinjsko kredenco kiipim."^ Ponudbe na K. B., Krainburg.
3747-7
Menjam
Prašičke, 6 tednov stare, lepe, dam za slamoreznico, k oslini- -CO ali sejalnico — eventueIiH» praSidke prodam. Naslov pri K. B. Krainburg pod »Ugo<toa prilika«.	3753—15
Koncertne citre s Solo zamenjam za polovično vijoUno. — Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3768—15.
Skoro nove rjave^damskT^^^ I je danrf za prav dober Športni otroški voziček. Ponudbe na K. B., Krainburg pod »Nujno rabim« 3750-16.
Zamenjam večjo, rabljeno sicer dobro (Aranjeno Diname na ietoemerni tok. Rabim pa. za izmenični tok 15—20 PS. Naslov v upravi Karaw. Bote, Klagenfurt pod *t. 5831-15.
Izgubljeno
v četrtek 37. 7. sem v Krainburgu od Wassertuma do kolodvora izgubila Kennkarto z ne. kaj slikami. Najditelja prosim, da Kennkarto Vme naslovnici »li na K. B. krainburg proU primerni napram.
v nedeljo 30. 7. sem pozabila na Brezjah v gostilni Finžgar črno ročno torblcx> z 40.— RM gotovine, legitimacijo na ime jaučič Joeeflne in dr. Najditelj naj torbico in legitimacijo vrne naslovnici, denar pa si naj obdrži za nagrado. 3772-22
V ponedeljek 31. julija sem v Krainburgu na potu od lagera Dedek, Neu« Helmat preko mostu. Adolf Hitler Platz, La-yergaese do zaklonišča na Jelenovem klancu izgubil usnjeno rjavo listnico z živilskimi kartami na ime Polenschek, Brp-xo>ica 24. Najditelja prosim, da mi karte vme gg. trgovo« pa opozarjam na prevzem br" dokazov imena. Prlno»ii"®
bi nagrado.
3788-22
Bazno
s	fttevilko Kar. Bole
naj dvignejo bivši naročniki časopis — proti plačilu 1 RM na mesec v Ober WessnJtz pri м:о.чре.1 Schink Walentini, Ober. wesenitz St. 13. — Za Unter M'eesnltz, pa pri gospodični Hil-cli Rakovec St. 18. — Uprava.
Nabava izitaza prednikov. Preskrba listin Karnilienforschungeinstitut^ Graz, Grieskal 60.
5844-23
PRBSELITEV STAVBENE PISARNE
јат1ја
LayerK»»*e 13 na VeldcHeritraMe 11 v Krainburgu
podjetnik
PAUL BREN