//f^P u&uce..* du NO. 190 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 4, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX De Gaulle je odredil ustvarilev prehodne uprave v — Alžiriji Predsednik [francoske republike je sklenil ustvariti pi'ehodno vlado in upravo v Alžiriji, ;ki [naj pripravi vse potrebno za ljudsko glasovanje. j PARIZ, Fr. — Charles De Gaulle, predsednik francoske re. publike, je objavil javnosti, da je sklenil dati Alžiriji prehodno vlado z njenimi lastnimi policijskimi Bilami! ki naj uvede v deželi zasilen red in mir ter pripravi tla za ljudsko glasovanje, 'ki bo odločilo o njeni bodočnosti. Pozval je upornike, naj prehodno vlado podprejo, francoske koloniste pa, naj se sprijaznijo z neodvisno Alžirijo in pomaga. Jo pri njenem ustvarjanju. De Gaulle ne dvomi, da se bodo Alžirci odločili za popolno neodvisnost, upa pa še vedno, do bo neodvisna Alžirija obdr-žola tesne vezi s Francijo. Svoje politične nasprotnike je opozoril, naj mu ne delajo težav, ko je odložil polnomočja, ki jih daje ustava, ker bo segel zopet p0 njih, če bo ogrožena varnost Francije. Francoski kolonisti v Alžiriji so še vedno proti neodvisnosti Alžirije in so se skoraj polnoštevilno odzvali pozivu k polurnemu štrajku, ki ga je proglasi desničarska organizacija. Now grobovi Joseph Jerse Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl doma na 6819 Bayliss Ave., 78 let stari Joseph Jerse, rojen v Žužemberku, od koder je prišel 1. 1903. Več let je delal pri American Steel and Wire Co., zadnjih 13 let je bil v pokoju. Bil je 50 let član Catholic Order of Foresters. Tukaj zapušča ženo Marjano, hčer Vero Nosan, sinova Williama in Josepha ter šest vnukov in vnukinj, v Los Angelesu, Calif., brata Louisa Jerse, v starem kraju pa sestro Rozo Zupančič. Brata John in Anton sta umrla. Pogreb bo v petek dopoldne ob desetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. ----o---- NAGLA RAST SACRAMENTO, Calif. — od leta 1940 do 1950 povečalo za Prebivalstvo Kalifornije se je :koro pet milijonov oseb. NI VELIKOUPANJA! _ v 1 Tajna armadna Tara Singfi končal post AMRITSAR, Ind. — Vodja bojevite Akali Dal stranke Ta-ra Singh je po 48 dneh končal P°lst, ko mu je predsednik vla-e Nehru obljubil, da bo ime-n°val posebno komisijo, ki bo Preiskala pritožbe Sikhov. r^ara Singh je začel svojo gla. °vno stavko 15. avgusta z izja-Vo’ da bo gladoval, dokler ne bo E,tl ij®ka zvezna vlada izpolnila ^ahteve Sikhov po lastni državi njihovim lastnim jezikom. 0k ru je to zahtevo zavrnil in ' stojala je nevarnost, da se bo gladovna stavka Tare končala s smrtjo. Stari vodnik Sikhov je končno ^ Pustil, ko je videl, da ne more aaeči svojega cilja, »na Nehru- teikl° ^r,0l^nj° in Obljubo ter prekinil ^0ne^eijek gladovanje pre. Predsednik Nemške zvezne republike zahteva poruše-nje pregrade med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. BONN, Nem. — Predsednik Nemške zvezne republike Heinrich Luebke se je kljub temu, da mu ustava priznava komaj kaj več pravic kot predstavništvo države, izkazal za močnega moža. V Berlinu je ostro prijel gen. L. Claya zaradi njegove pripombe v privatnem razgovoru s časnikarji, da se bo morala Nemčija sprijazniti s “stvarnim” stanjem. Clayu je poleg tega, kot zastopniku predsednika ZDA Ken-nedya dejal, da mora Zahod zahtevati od komunistov, da pregrado, ki so jo postavili med o-bema deloma Berlina podro, predno se bodo z njimi začeli u-radno razgovarjati. Da bi zahodne sile v resnici stavile tak pogoj, nemara ne verjame nihče niti Razgovori v Laosu se bodo začeli v petek! Trije ilaoški /princi se bodo v petek sestali in poskusili sestaviti novo skupno vlado, ki naj jamči nevtralnost države. VIENTIANE Laos. — Pred-sednik kraljeve vlade Bun Um, vodja nevtralcev princ Suvana Puma in vodja komunističnih partizanov princ Sufanuvong so ise domenili, da se bodo v petek začeli znova razgovarjati o sestavi nove skupne vlade, ki naj konča državljansko vojno. Sestanek bo v Ban Namone, nedaleč od tod na robu ozemlja pod nadzorstvom vladnih čet. Nevtralni princ Suvana zahteva za svojo skupino polovico vseh ministerskih mest v vladi, drugo polovico pa naj si razdeli med seboj skupina okoli princa Bun Uma in skupina rdečega princa Suvanuvonga. Zadnji stavi enako zahtevo, le da naj bi polovico ministrskih mest v via. di pripadlo njegovi skupini. Vse tri skupine se med tem pripravljajo na možnost obnove bojev. Ruska letala dovažajo stalno komunističnim četam vojne potrebščine in orožje, vojaški stro. kovnjaki iz Sev. Vietnama pa jih vežbajo. Združene države se prizadevajo, da bi ojačile kraljevo vojsko, ki je v bojih spomladi in poleti pokazala kaj malo bojnega duha. Zahodne sile so baje odločene v slučaju obnove vojne braniti vsaj dolino reke Mekong, pa četudi s svojimi lastnimi silami. Sovjetski zastopniki v Vietianu opozarjajo, da bodo v takem slučaju poslali v Laos svoje čete rdeči Kitajci. Poljska se je umirila VARŠAVA, Polj. — Nemir in preplah, ki sta zajela Poljsko pred nekaj tedni zaradi mednarodne napetosti, sta preminula. Kače pred trgovinami so izginile in v trgovinah je zopet dosti sladkorja, soli in moke. Preplah je zajel Poljsko sredi avgusta, ko so komunisti ločili Zahodni Berlin od Vzhodnega z žično ograjo, še povečal se je, ko je Sovjetska zveza obnovila preskuse atomskega orožja in je začela Poljska izvajati delno mobilizacijo. Naporom vlade in partije se je posrečilo ljudstvo vsaj začasno pomiriti. Rdeči krepijo ogrado okoli Zahod. Berlina Malaja in Singapor se °govorila o /združitvi KUALA LAMPUA, Malaja. — Sin dn‘ika vlada Malaje in . gaporja sta se, po dveh dneh tcd^0vorov koncem preteklega •j na siPorazumela in imenova-ki b0,Sdbno 8-čl a niško komisijo, ok ,° *l2delala načrt za združitev y Področij do julija 1963. Po Jmi?lu dogovora bo Malaja bo j ru^tvi skrbela za obrambo oh Varnoslt Singapor ja, ta pa hiiih Janil avtonomijo v vpraša-delavstva in šolstva. V Clevelandu bodo izdelovali move puške CLEVELAND, O. — Armada je naročila nove puške M14 pri Thompson Ramo Wooldridge Inc. Tovarna jih bo začela dobavljati oboroženim silam nekako eno leto potem, ko bo pogodba o naročilu podpisana. Skupno naročilo znaša za enkrat nekaj nad 15 milijonov do-v ooklici larjev. Nove puške bodo nado-predsednika zahodnonemške re-, mestile stare iz druge svetovne vojne, pa tudi puškomitraljeze in lahke strojnice. -------o------- Ob pregradi postavljajo stra-žne istolpe in bivališča za straže. Pregrada naj bi tako dobila značaj stalnosti. BERLIN, Nem. — Vzhodna Nemčija je začela pregrado med obema deloma Berlina utrjevati in ji dajati s tem značaj stalnosti. Poglabljajo in širijo jarke, za žično ograjo pa grade utrdbe s strašnimi stolpi jn bunkerji. Uradniki v Vzhodnem Berlinu so nekemu časnikarju, ki jih je vprašal po namenu novih utrje-valnih del ob pregradi, odgovorili, da bo ograda Berlina nekaj stalnega in jo je zato treba temu primerno urediti. Zahodnonemške oblasti so objavile, da je od srede avgusta pobegnilo na zahod blizu 300 vz. hodnonemških mejnih stražarjev.. Včeraj zjutraj se je prebil preko pregrade voznik velikega motornega žerjava, ki je pomagal pri gradnji pregraje. V jutranjem mraku se je vtihotapil v kabino in pognal proti pregra. di, ki jo je v zaletu prebil, čeprav je straža streljala nanj s strojnico. E. J. TURK IN J. A. FAKULT STA ZMAGALA BREZ TEŽAV Pri včerajšnjih primarnih volitvah v mestni svet Clevelanda, ki so bile zelo živahne, je bilo 19 članov sveta izvoljenih, ker so dobili nad 50 odstotkov vseh oddanih glasov, med njimi sta Edmund J. Turk v pretežno slovenski 23. var-di in John A. Fakult v pretežno slovenski 32. vardi. CLEVELAND, O. — Primarne volitve običajno niso posebno živahne in ostre, letos so bile nekatere varde v tem pogledu prava izjema, med temi je bila tudi pretežno slovenska 23. varda, kjer so se za zaupanje volivcev potegovali štirje Slovenci, en Hrvat in en Anglež. Kljub izrednim naporom tekmecev in njihovih podpornikov je Edmund J. Turk zmagal prepričevalno, ko je dobil nad 58 odstotkov vseh oddanih glasov. Precej ostra je bila borba tudi v pretežno slovenski 32. vardi, kjer je dosedanji sposobni član mestnega sveta J. A. Fakult z lahkoto porazil svoja tekmeca. V splošnem so se dosedanji člani sveta dobro odrezali, saj jih je 19 od 33 dobilo absolutno večino in bodo pri glavnih volitvah v novembru sami na volivnicah. ____ Med zmagovalci sta predsednik mestnega sveta Jack P. Russell in vodnik demokratske večine v svetu Charles V. Carr. Vodnik republikanske manjšine v svetu Richard M. Masterson se bo moral pri glavnih volitvah v novembru pomeriti s svojim demokratskim tekmecem Wil-liamom M c W i 11 lam. Republikanci so izgubili v 30. vardi, kjer je mestni odbornik Leo Dombrowski zasedel šele tretje mesto za dvema demokratoma. publike. Vlade zahodnih sil bi bile morda še pripravljene nastopiti odločneje proti Sovjetski zvezi, toda javnost ne kaže nikjer prave volje za obrambo Berlina in nemške pravice do zedinjenja. VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV Kanadčan svetovni prvak v /oranju > GRIGNON, Fr. — William Dixon, 26 let stari Kanadčan iz Bramptona v Ontario, je preteklo nedeljo osvojil svetovno prvenstvo v oranju. Dosegel 144.11 točk od 200 možnih. Dixon je sosed James Ecclesa, ter Wright 118 in Anthony J. Champa 93 glasov. Edmund J. Turk V 23. vardi je volilo skupno 4,241 volivcev. E. J. Turk, dosedanji član mestnega sveta, ki so ga podpirali demokratski klub varde, veterani, AFL-CIO, posebni kampanjski odbor Dru-žabno-kulturnega kluba Baragovega doma in oba angleška Je dnevnika v mestu, je dobil 2,394 glasov ali 58.1 odstotka, Emil Golub, ki so ga podpirali neka- ki si je leta 1953 pridobil sve-|teri znani posamezniki, je dobil tovno prvenstvo v oranju. Druy 1.138 glasov, Anthony Nosan, ki go mesto je zasedel Novozeland- ga je priporočala Citizens Lea-čan Elans Alan Magson, tretje gue, je dobil 383 glasov; Henry pa Norvežan Hans O. Sylling. Zupančič jih je dobil 115, Ches Vremenski prerok pravi: je. [J.?,0 in malo tople- aJvišja temperatura 60. Angleška delavska stranka za “stvarno ’ politiko v Nemčiji Iz Clevelanda in okolice Odvetniški izpit je napravil— Joseph R. Stampfel, sin Josepha in Mary Stampfel s Hillcrest Dr. na Richmond Hts., je opravil odvetniški izpit. Študiral je na Western Reserve, kjer je dobil baccalaureat iz znanosti, pravne študije pa je dovršil na John Marshall Law School. Novi odvetnik je vnuk Antona Mostarja s 6307 Bonna Ave. ter Josepha Stampfela z Way Ave. Čestitamo! Shod Tretjega reda— Zaradi zlate maše msgr. J. Omana v nedeljo, 8. oktobra, bo shod Tretjega reda v nedeljo, 15. oktobra, ob dveh popoldne v cerkvi sv. Lovrenca. Rokoborba— Jutri in jutri teden v Clevelandu ne bo nastopov poklicnih rokoborcev, ker ni za to primernega prostora. V Areni nastopajo umetni drsaici in drsalke, v Public Hallu pa je trgovinska razstava. Naslednji nastop bo šele 19. oktobra. Krvave klobase— Mesarija in trgovina Albina Resnika na 3583 E. 81 St. izdeluje zopet krvave in riževe klobase. Na zalogi imajo stalno tudi doma prekajeno meso. — Podrobnosti v oglasu! Zadušnica— j Jutri ob 6:15 bo v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. sv. maša za pok. Jakoba Popek ob 2. obletnici smrti. John A. Fakult V 32. vardi je dobil dosedanji član sveta John A. Fakult 1,824 glasov, njegova tekmeca pa: Edward F. Lapuh (dem.) 416, Nancy O. Harrington (rep.) 231 glasov. V 28. vardi, kjer živi tudi veliko število Slovencev, je Anthony Peck dobil 1,558 glasov. Charles L. Flynn 1,524, Frank Kuvajt hoče v IH LAGOS, Nig. — Kuvajtski minister Abdul Azisi ki Je prišel sem zaradi razgovorov o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnosov med Kuvajtom in Nigerijo, je izjavil, da bo Kuvajt še tekom sedanjega zasedanja gla. vne skupščine Združenih naro- A. Lazar 292, John Juby 225, dov zalpr0sj] za sprejem vanje. Eugene Rako 155 in John F. Mi-1 . J BLACKPOOL, Vel. Brit. — V ponedeljek so se zbrali tu delegati Delavske stranke (Labor Party) na svoje letno zborovanje. Poleg razprave o domačih vprašanjih je posebno zanimiva debata o resoluciji, ki zahteva priznanje “stvarnega stanja” v Nemčiji, s priznanjem vzhodne nemške meje na Odri in Nisi in demilitarizacijo srednje Evrope v smislu načrta, ki ga je pred leti predložil poljski zunanji minister Rapacki. Resolucijo je izdelal sam izvršni odbor stranke in predstavlja dejansko mišljenje njenega voditelja Hugha Gaitskel-la in njegovih ožjih sodelavcev. Delavska stranka je doslej stala na načelu samoodločbe nemškega naroda potom svobodnih volitev, ki naj bi privedle do združitve Nemčije. Nova “stvarna” politika je še vedno ohranila kot zadnji cilj združitev Nemčije, trdi pa, da sedanje zahodno vztrajanje na zahtevo po svobodnih volitvah v obeh Nemčijah ne more u-speti. V Vel. Britaniji se je v zadnjem času začelo močno uveljavljati prepričanje, ki je našlo izraz tudi v resoluciji Delavske stranke, da je namreč nemško vprašanje mogoče rešiti le v o-zračju zmanjšane mednarodne napetosti v Srednji Evropi. To je mogoče doseči s priznanjem razdelitve Nemčije V dve državi in z zahodnonemške odpovedjo stremljenju po vrnitvi Slezi j e in Pomorjanske ter drugega o-zemlja, ki je po drugi svetovni vojni pripadlo Poljski, k Nemčiji. Zmanjšanje vojaških sil sredi Evrope vzdolž železne zavese bi pred njo naj bi bil po mnenju zmanjšalo možnost oboroženega teh ljudi važno dejstvo v sov-spopada. Poljski zunanji mini-]jetski politiki, ster Adam Rapacki je pred časom predložil, naj bi se države Srednje Evrope odrekle atomskemu orožju in omejile svoje oborožene sile, ki naj bi bile podvržene mednarodnemu nadzoru. Zahodne sile so bile voljne o predlogu razpravljati, čeprav ga je Zah. Nemčija v načelu odklonila, ker naj bi oviral in zavlačeval nemško stremljenje po državnem zedinjenju. V krogih Delavske stranke prevladuje prepričanje, da bo z manjšanjem mednarodne napetosti prišel čas, ko bosta mogli Zahodna in Vzhodna Nemčija sami reševati svoja vprašanja in doseči združitev Nemčije na temelju, ki ji ne bo dajal možnosti nove izredne vojaške moči in obnove napadalnosti. Strah chaelis 128. Glavna pozornost je sedaj o-brnjena na županske volitve v decembru, ko si bosta stala nasproti sedanji župan demokrat Anthony Celebrezze in republikanka Albina Cermak. Borba u-tegne biti zanimiva, čeprav je demokrat A. Celebrezze gotov svoje zmage. -----o------ Argentina utegne prelomiti odnose s Kubo WASHINGTON, D.C. — Objava dokumentov, ki kažejo, da je bila Castrova vlada na Kubi povezana s poskusom prevrata v Argentini, utegne pripraviti argentinsko vlado do prekinitve diplomatskih odnosov s Castrovo vlado. Kuvajt je mala država ob vzhodnem bregu Iranskega zaliva, ki je znana po velikanskih ležiščih petroleja. Do preteklega Ju. nija je bila pod anglpškim varu. štvom, tedaj pa je dosegla neodvisnost. Po njej stega roke Irak, pa tudi drugi sosedje. V juliju so morali za njeno varstvo poslati Angleži tja svoje čete. Te so v zadnjem času nadomestile čete Arabske lige, vendar je kuvajtski vladar izjavil, da oobramibna pogodba z Anglijo še vedno velja. Na splošno resolucija ni naletela na večji odpor in kritiko. Glavni razlog proti njej je nje- Dokumente je odnesel iz ku_ na objava v času, ko se zahodne banskega poslaništva v Buenos sile pripravljajo na razgovore n I ^jresu nek kubanski diplomat, tem vprašanju s Sovjetsko zvezo. Njena objava je brez dvoma oslabila ne samo stališče Vel. Britanije, ampak vsega zahodnega bloka. Naletela je na močno razočaranje tudi pri nemških socialnih demokratih, ki so na zborovanju zastopani po svojih delegatih. Angleška delavska stranka je v opoziciji, ne predstavlja torej mišljenja vlade, toda njeno stališče igra važno vlogo v angleški javnosti, v katere imenu dejansko zahteva popuščanje Sovjetski zvezi. ki je zapustil Castra. “Daily Worker” bo postal zopet dnevnik NEW YORK, N.Y. — Glavno komunistično glasilo v naši deželi je Daily Worker. Bil je dolgo časa dnevnik, pa je začel hirati. Leta 1958 je bil že tednik, pozneje je začel izhajati dvakrat na teden. Sedaj ga hočejo komunisti zopet spremeniti v dnevnik, kajti “ameriški delavec potrebuje vsak dan komunistično interpretacijo dnevnih dogodkov”. Zadnje vesti W A S III N G T ON, D.C. — O-brambno tajništvo je poklicalo v vojaško službo 7l(i zdravnikov, zobozdravnikov in veterinarjev. NEW YORK, N.Y. — Kanadski zunanji minister Howard Green je včeraj pred glavno skupščino ZN dejal, da nosijo sicer glavno odgovornost za Berlin štiri zasedbene sile, da pa morajo temu vprašanju, ki resno ogroža svetovni mir, posvetiti vso pozor nost tudi Združeni narodi. CLEVELAND, O. — Štrajka pri Ford Motor Co. se udeležuje tudi okoli 13,000 delavcev v severovzhodnem Ohiu, ki izgube dnevno na plačah nad $258,000. Sedanji sp lošni štrajk pri Fordu je prvi od 1. 1941. HramUflKŽ DOMOVINA, OCTOBER 4, 1961 Ameriška Domovina agsrlLjJ'm. ^ ^ jz'^yra'rijLdLa^?^ t(l 17 St. Ctalr Ave. KEnderson 1-062S - Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto bodo, ki bi mogli verjeti, da si bo Moskva vzela k srcu vse 's0 trije: sladikomi lepe nauke iz Kennedyevega govora. Ravno narobe: iz j^Ika-pineaples Kennedyevega govora je zvedela za cilj naše politike in za j letovišča. trst, ananas da se podamo na kratki izlet v in turizem- Cleveland. SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 190 Wed., Oct. 4, 1961 Zgovornost v naši zunanji politiki Vsi diplomatje brez izjeme so proti zgovornosti v zunanji politiki. Govori lahko o njej vsakdo, samo tisti naj se ne oglašajo, ki delajo zunanjo politiko ali vsaj sodelujejo pri njej. V Ameriki je to načelo začela zanemarjati že Wilsonova administracija, nadaljevale so to taktiko vse poznejše administracije, Kennedyeva pa jo je začela kar smatrati za orodje dobre zunanje politike. Da zgovornost v zunanji politiki ne donaša sadov, ne bi mogel oporekati nihče. Kennedy je na primer z zgovornostjo prelepil naše napake v politiki do Laosa in južnega Vietnama, zabrisal vse sledove naše napačne politike do Kube in prikril neuspehe v Kongu. Toda zgovornost ima lahko tudi slabe posledice za našo zunanjo politiko. Ni meseca, da se ne bi kdo v tujini spod-tikal nad zgovornostjo naših diplomatov in tistih, ki sodelujejo pri formiranju naše zunanje politike. Samo par vzgledov iz prav zadnjih časov: Bog ve, kaj je padlo v glavo državnemu tajniku Rus-ku, da je v nekem govoru začel poudarjati potrebo, da mora pokojni Hammarskjoeld dobiti čim preje vsaj začasnega 'naslednika kot generalnega tajnika ZN. S svojimi izvajanji ni povedal nič novega, ni odkril nobene poti, kako priti do tega cilja, zato pa je po nepotrebnem razburil celo vrsto diplomatov iz nevtralnih držav, ki skušajo pridobiti simpatije moskovskih diplomatov do tega ali onega kandidata. Rusk mora gotovo vedeti, da imajo nevtralni diplomatje pri Gromikovu ali Hruščevu več vpliva kot on ali njegovo državno tajništvo, in da bodo torej lažje prišli do kompromisa. čemu torej obešati zadevo na veliki zvon in delati nevtralnim diplomatom težave V Moskvi bodo namreč prišli v svojem slepem nezaupanju do vsega, kar se godi v svobodnem svetu, do prepričanja, da hočejo nevtralni diplomatje dobiti takega začasnega naslednika, ki bi bil po volji naši administraciji. Še nazornejši primer prevelike zgovornosti je dal Lucius Clay. Clay je 1. 1948 v dnevih zadnje berlinske krize organiziral in vodil oskrbo Berlina potom letal. Postal je znan po vsem svetu, pri Nemcih je pa tudi priljubljen. Zato ga je Kennedy imenoval za svojega osebnega zastopnika v Berlinu. Mož je že zelo v letih. Kdo bi mu zameril, da je na neki družabni prireditvi v Berlinu rekel, da se bo sedaj morala Zapadna Nemčija sprijazniti “s stvarnim položajem” v srednji Evropi, to je, da bo morala začeti plačevati politične račune za zadnjo zgubljeno vojno v obliki koncesij glede meje na rekah Odra-Nisa, priznanja komunističnega režima v Vzhodni Nemčiji, omejitvi prometne svobode v Zapadnem Berlinu itd. Ko so za to zvedeli v Nemčiji, je zagrmelo. Bonnska vlada je takoj ostro protestirala v Washingtonu, Clay je moral sklicati tiskovno konferenco in zanikati vse, kar je preje govoril na družabnem sestanku. Incident je s tem poravnan, toda njegove posledice so ostale. Adenauer sestavlja sedaj koalicijsko vlado. Gotovo ne bo imel po izjavi generala Claya lažjega stališča, kajti kdo naj gre z njim v politično kompanijo in prevzame politično odgovornost za koncesije, ki jih napovedujejo že naprej Amerikanci? Zrcalo naše zgovornosti je zadnji Kennedyev govor pred generalno skupščino ZN. Kennedy je govoril v glavnem sledečim skupinam gledalcev in poslušalcev: našemu domačemu občinstvu, tujemu javnemu mnenju, nevtralcem in komunistom. Na kakšen odmev je naletel? Domača javnost je brez izjeme odobravala vse misli Kennedyevega govora. Le nekateri so imeli pomisleke, čemu tak govor ravno sedaj in v ravno tej obliki. V govoru ni nobenih novih idej, ki ne bi naša javnost o njih že debatirala z večjo ali manjšo vnemo. Kennedyeva propaganda hoče seveda napraviti iz govora velik dogodek v mednarodni politiki, kar seveda ne bo oviralo republikancev, da ne bi padli po kočljivih Kennedyevih trditvah, ki jih v govoru ni ravno malo. Glavno orožje v republikanskih rokah bo trditev, da je za dosego ciljev, ki jih postavlja Kennedyev govor, potreben pristanek komunističnih držav. Tega ne bo od nikoder, ako smemo kaj verjeti dosedanjih skušnjam. Kennedyev govor je naslovljen tudi na nevtralce. Ker so na primer v ZN po številu najmočnejši, naj začno prevzemati za ZN tudi odgovornost, ki pada na pleča vsaki večini v svobodno izbranih parlamentih. To se pravi, Amerika vodi samo še tisti del svobodnega sveta, ki drži z njo, to pa je v veliki manjšini. Kaj pa, ako bo nova večina v ZN začela uveljavljati sklepe v duhu beograjske nevtralnosti? AJi naj pri tem Amerika molči in plačuje? Mislimo, da bi bilo treba dodati v govoru, da bodo morali nevtralci ležati tako, kot si bodo postlali, torej ne več na žimnicah, ki jih do sedaj kupujejo z dolarskimi darili. Kennedyev govor je namenjen tudi Moskvi. Le redki taktike naše administracije v zunanji politiki. Ne bo ji težko napraviti načrt, kako bojkotirati ameriško politiko, ne pa, kako sodelovati z Washingtonom. Zato se s pravico sprašujemo, kakšen sad bo rodil ta najnovejši cvet ameriške zgovornosti v naši zunanji politiki. Lahko nam bo pustil vtis, da je ameriška zunanja politika v vseh točkah pravilno izbrana in da torej lahko mirno počivamo, dokler nam administracija ne poskrbi za nov sad naše zgovornosti. BESEDA IZ NARODA Honolulu na Havajskih otokih Tu smo pristali potniki naše ladje v petek 22. septembra zjutraj ob 8. uri. Po voznem načrtu ostanemo do polnoči. Havajski otoki so biseri, ki so padli naravnost iz rok božjega Stvarnika. Od Kalifornije so oddaljeni nelkaj več kot 2000 milj. Havaji (Hawaii) so bili trikrat odkriti. Neki Hawaii-loa, tako pravijo Polinežanj, je pristal s svojim čolnom canoe, že pred tisoč leti na otokih, zato se otoki imenujejo po njem. Španci trdijo, da so oni prišli prvi v te kraje leta 1555. Toda modema zgodovina pa trdi, da je kapetan James Cook leta 1778 odkril otoke in jih je imenoval ali krstil za “Sandwich” otoke, ker je bil on sponzor ekspedicije. Kapetan Cook je bil ubit v boju ladijske posadke in domačinov iz Kalalake. kua na Havajskih otokih. Kapetan George Vancouver je leta 1793 pripeljal prvo govedo in prve ovce na otoke. Leta 1795 je havajski poglavar Kamehameha spravil vse otoke pod svojo oblast. To Je pet večjih otokov: Hawaii, Maui, Molokai, Oahu in Kauai in več manjših otokov: Nihau, Lanai, Kahoolawe in druge. Kamehameha in njegovi nasledniki so vladali otoke celo stoletje, preden je ozemlje pripadlo Združe. nim državam Amerike. Misijonarji so prišli na otoke v letih od 1820 do 1823. Dne 31. avgusta je Kamehameha III. razglasil Honolulu za glavno me. sto otokov in za glavno mesto kraljestva. Prej je bilo glavno mesto Lahaina na otoku Maui. Kralj Kamehameha je bil tisti, ki je dal Havajem narodno geslo: “življenje dežele je ovekovečeno v pravičnosti!” Leta 1850 je bilo na otokih 84,000 prebivalcev, ljudsko štetje’ 1. januarja 1959 pa je pokazalo število 600,000 prebivalcev. Prva posadka požarne hrambe v Honolulu in prva cev javnega vodovoda, zdravstvenega odbora n prva trgovska zbornca, vse to je imelo svoj začetek v zgodovinskem letu 1850. Leta 1852 je prišel prvi Kitajec na Havaje, leta 1885 pa prvi Japonec. Še le v letih 1905 do 1914 so prispeli Portugalci, Španci in Rusi. Druge narodnosti so začele Obilno svoje naseljevanje v letih po prvi svetovni vojni in danes živi na Havajih nad pol milijona ljudi naj. 'bolj pisanih narodov in rodov. Havajska mornarhija je bila jem. Nekateri vrhovi teh gora so enako stari, kot Kauai in Maui. Nekateri otoki na Havajih pa se še formirajo in dobivajo vedno novo obliko, ko se vulkanska žrela od časa do časa odpro in začno bruhati iz sebe. Manj. ši otoki v tej vrsti so oddaljeni od prvega skoraj 1500 milj, glavni otoki pa so posejani v dolžini 300 milj. Vsi večji otoki v tem območju merijo 6,435 kvadratnih milj, ali 4,118,000 akrov. Ozemlje teh otokov je približno tako obširno kot tri ameriške države skupaj: Delaware, Con-neotiout in Rhode Island. Otoki imajo morskega obrežja 971 milj. Mauna Kea — Bela gora na Havajskem otoku je 13,784 čevljev nad morsko gladino in je tudi najvišja gora vseh otokov — nekako 1090 m višja kot Triglav. Temperatura je na otokih zelo zmerna: v Honolulu se suče temperatura okrog 70 stopinj v februarju in okrog 78 v avgustu. Severno vzhodni veter vedno pihlja skozi vse leto. Na najbolj vetrovnih točkah imajo kar precej dežja. V splošnem pa je zima čas dežja, navadno pa ni nobenega meseca brez dežja. Megle ni v nižavah, visoke gore so pa večkrat pokrite z oblaki. Oloik Hawaii je največji med vsemi in meri 4,030 kvadratnih milj. Leži najbolj na jugu. Vsi drugi otoki so znatno manjši. Ognjeniki ali vulkani NA HAVAJIH: Havajski vulka. ni so najbolj glasni in šumni na svetu, pa napravijo najmanj škode. Ko se Vulkan odpre in začne delovati, bruhati, takrat prebivalci od vseh strani pribite skupaj, da prizor opazujejo. Veliko legend ali pravljic je združenih s havajskimi ognjeniki. Havajci pravijo, da se je bog ogna, Pele, vrnil v deželo, kadar se zasveti iz vulkanovega žrela, živi vulkani so samo nekateri: tako Mauna Loa-Dolga gora in KUauea (zgovarjati je treba samoglasnik posebej: Ki-la-u-e-a! Oba ta dva ognjenika sta na otoku Hawaii. Dolga gora se je zadnjikrat odprla ravno pared desetimi leti, 1. junija Pridelava sladkorja leta 1959 je bila vredna $146,000,000. Ananas jabolka $124,000,000. Otoke je ono leto obiskalo 240,000 turistov, ki so prinesli $101 milijon h gospodarstvu otokov. Sladkorna industrija je bila pričeta na otokih že leta 1835, ko je Ladd & Co. pričel s nasadi sladkornega trsta v Koloa, na otoku Kauai. Danes pridelajo Havaji eno četrtino sladkorja v Združenih Državah. Industrija ananas jabolk se je pričela na otokih leta 1903, ko so pridelali oz. odposlali 1,893 velikih zabojev tega sadja. Danes pridelajo Havaji 75% svetovne produkcije tega blaga in sicer 16 milijonov velikih zabojev konserviranih ananaš jabolk. Za turizem je na otokih silno lepo vse urejeno. Ko še ladja ne pride s potniki v pristanišče, se ji že pripelje nasproti velik čoln z muzikanti in pevci ter plesalkami in že celo uro pred pristankom ladje prepevajo, muzicirajo ter plešejo v dvoranah, na verandah in na krovu ladje. Havajec nikdar ne zapre ust: kar naprej poje in se smeje. Pa visi: moški in ženske, mlado in (Dalje na 3. strani) -------O-------- Prodaja peciva Cleveland, O. — Podružnice Slov. ženske zveze pripravljajo za nedeljo, 15. oktobra, veliko prodajo domačega peciva v dvorani 'sv. Vida na Glass Ave. Izvrstne kuharice pod vodstvom Mrs. Mary Otoničar bodo kazale, kako se pripravi pecivo vseh vrst. Opoldne bo na razpolago izborno kosilo in prigrizek za zmerno ceno. Popoldne bodo pod vodstvom Mrs. Frances Sietz nastopile deklice vežbalne-ga krožka in male plesalke v narodnih nošah ter skupina deklic, ki bodo vrtile palice (baton twirlers). Naprodaj bo tudi več krasnih ročnih del, predpasnikov, prtičkov itd. Nekaj posebnega bo Stojnica, ki jo bodo imele v oskr. bi deklice. Vsi ste prisrčno vabljeni in vsi dobrodošli. Vstop bo prost! Za odbor: Ella Starin. Cleveland je velik dar ameri-kamskem Slovencem, že več desetletij je to mesto slovensko g. Smoliču Jožetu, ki nas je potem po bližnjicah vodil do pristave. Naši družbi sta se pridružila poleg Ludvika in Štefana Vesela še tretji brat Milan in njegova prijazna žena Mari- središče v Ameriki, kjer se roja. ja. Ko smo v tej veseli drušči-ki in rojakinje nenehno borijo‘ni prispeli na prostrano Sloven-za obstanek in lepše življenje sko pristavo, smo imeli priliko na neštetih vejah človeškega | srečati in se prijateljsko razgo- udejstvovanja. To mesto je središče slovenskega borbenega političnega življenja, je središče gospodarskega, kulturnega in družabnega slovenskega življenja v Ameriki. Radi ogromne- varjati z mnogimi rojaki in rojakinjami, prijatelji ter znanci. V tej prijetni slovenski družbi smo se imenitno zabavali. — Počutili smo se kakor doma. Za ta lep in prijateljski slovenski ga dela in uspeha, ki so ga in ga popoldan na Slovenski pristavi, Slavčki pripravljajo koncert ■Cleveland, O. — Lepa je slovenska pesem, saj njeni mili glasovi segajo v dušo in srce vsakogar! S temi občutki se pripravljamo člani pevskega dru- inm td ut tu oo j . • štva “Slavček” pod vodstvom. 1951. Bruhala je ael.h 23 dn, m. M Savernjk J naš jubi[ejni, je v tem času nabruhala v zgo- d J J še opravljajo naši rojaki in rojakinje v korist vseh Slovencev širom Amerike, se mi z vso hva-ležinoatjo vedno spominjamo a-meriške bele Ljubljane ter vse naše rojake in rojakinje v nji prisrčno pozdravljamo. m Točno ob 7 uri zj. smo odpotovali iz Milwaukee. Ker pa je še pred odhodom župnik p. Claude Okorn želel nam srečno pot in ravno tako tudi žene odhajajočih mož, smo bili prepričani, da bomo srečno prišli v Cleveland in se tudi zdravi in zadovoljni vrnili v Milwaukee. Seveda smo imeli v preizkušeni in previdni šoferki Frances odlično voznico. Šlo je vse kot “po ^norci.” * Kot je običaj, je slovo od dragih vedno nekaj neprijetnega. Zato je bila v avtu skoraj dve uri popolna tišina. Opazil sem pri vseh treh zakonskih možeh, da jih nekaj pri srcu žuli, neka misel — res ni lepo, da gremo sami. Prvi se je ojunačil Mejač F. rekoč: Ah, enkrat na leto pa grem lahko sam, posebno, ko grem še na občni zbor.” Še ni končal svojih besed je že vskočil Jakoš I. ter dejal: “Šur, kaj bi hodile vedno z nami. Saj imajo vse doma, bodo že vzdržale teh 'par dni.” Razumljivo, da je Vesel L. obema pritrdil, samo dodal je :“Se bodo vsaj malo oda-hnile.” Po tej spovedi, ko Jim je bila vest bolj čista, so postali bolj veseli in zgovorni, tako da je bila vožnja prijetna in bolj kratkočasna. • Med vožnjo je imel velike sti-nosti z najbolj žlahtnim delom telesa Ludvik, ki nam je takole razložil vzroke te neprijetnosti: “Če izpiješ par steklenic piva pred vožnjo, se pir med vožnjo izpremeni v vodo. In ker vemo, da telo ne prenese preveč vode, jo je treba iztočiti. Na turnpike jo lahko iztočiš samo v restavracijah. Razumeli smo njegovo in našo željo ter ustavili pred restavracijo. Ko smo se odahnili, ■okrepčali in pretegnili naše kosti, smo nadaljevali vožnjo proti Clevelandu. Za izhodno točko dovini največjo množino lave. Dolga gora je naj večja gora na svetu, ki stoji prosto, osamljena. Njen vrh je visok 13,680 čevljev. Kilauea pa je bruhala proti koncu leta 1959. Najslavnejši izbruh vulkana Kilauea je bil leta 1790. Ravno takrat je peljal kralj Keoua svojo vojsiko preko gore na jug. Eksplozija ali izbruh je pobil del njegove vojske. Sledovi sto. sem, zato se tudi trudimo, da bi jo čim bolje podali. To ljubezen do nje so vlili v naša srca pokojni škof dr. Gregorij Rožman, ko so nas pred 5 leti začeli vzpodbujati k petju. Prevzvišenega ni več, a njihove pobude in očetovske besede še vedno živijo med nami! Trdo in vstrajno delamo za naš koncert ob 5. obletnici obstoja. Verjemite, da ni lahko, ker smo še mladi in razvedrani! Edino, kar nas vnema in druži, je ljubezen do naše prelepe domovine. Podprite naše napore in odzo-vite se našemu valbilu na kon- končana 1893, ko je bil kraljici pin j, koder so hodili vojaki, se LMiuokolani odvzet kraljevi se-j vidijo v strnjeni lavi še danes.— dež in so Havaji bili razglašeni Po vseh otokih pa je brez števi. za republiko. Leta 1898 je bil la spečih ognjenikov. Haleaka-izglasovan sklep, da se Havaji la — hiša sonca je največji spe-prlključijo Združenim državam.'či vulkan na svetu. Visok je Predsednik Eisenhower pa je 21. 10,025 čevljev in njegovo žre-avgusta 1959 da so Havaji 50. država Združe- spečem ognjeniku je polno prav ne Amerike. :ljic, ki jih stare matere pripo- KAKŠNI SO HAVAJI: Ha-' vedujejo svojim vnučkom. Od vajski otoki so dolga vrsta vul- tega ognjenika je odvisno, ali I V”CIUU 111 VU1JU. n 'kanskih gora. V predzgodovin, sončni žarki delujejo ali ne. Ta na®6&a delovanja, skih časih se je odprlo velikan- ognjenik dela noč in naredi dan sko žrelo v Tihem morju. Mor- ker v tem ognjeniku ima svoj sko dno je dobilo skoraj 2000 , dom; pol-bog, Maui. Ta pol-bog milj dolgo razpoko in skozi to je tudi, pravjo, razmetal Havaj-razpoko je naravna sila name- sike otoke po Tihem morju, ki tala velikanske množine goreče morajo ostati za vedno tam ka- točno ob 4 pop. ustavili pred Er. štetovo gostilno. * Po malem okrepčilu pri Eršte-tu smo se podali k Veselu štefa-jnu in njegovi smehljajoči ženi Angeli, ki sta nas prijateljsko sprejela in pogostila. Po kratkem pomen/ku glede občnega zbora, prenočišča, se je vsak podal na obisk prijateljev in znancev. vsem prisrčna hvala! V Lepa, 76 akrov obsegajoča Slovenska pristava z ravnicami in košatim gozdom z raznimi vrstami dreves je, oz. bo središče slovenskega clevelandskega delovanja v poletnih mesecih. Delavni in pridni člani tega slovenskega zemljišča so pod vodstvom predsednika J. Slaka uspeli v kratkem času poravnati že skoraj ves dolg. Delavne roke članov so s prostovoljnim delom uredile in očistile velik del gozda za razne prireditve, kakor tudi prostor za parkiranje avtomobilov. Razumljivo je, da ta pristava še ni dokončno urejena. Veliko bo še dela in tudi stroškov. Toda prepričan sem, da bodo clevelandski rojaki z ljubeznijo do te pristave, pridnimi rokami in denarno podporo članov in prijateljev, pogumno prebredli vse težave. Prepričan sem tudi, da bo ta pristava, ko bo dokončno po lepih načrtih urejena, ponos in veselje vseh Slovencev v Ameriki. Prijatelji iz Milwaukee Vam za to slovensko zemljišče prijateljsko častltamo ter Vam želimo na j večjega uspeha. * V ponedeljek, na Delavski dan, dopoldne sva z gdč. Frances obiskala go. Marijo Motoh, ki je bila te tri dni na “odihu,” kajti njen mož Frank, je bil na športnem potovanju. Po prijateljskem razgovoru in slovesu sva se odpeljala na St. Clair Ave na obisk k uredniku AD. g. Vinku j ki je bil v družbi z našim odličnim gospodarskim strokovnjakom in prijaznim g. Ivanom Av. senefcom v pisarni AD. Od tam smo zavili k sosedu na nemško pivo. Kasneje sta se pridružila še nasmejana ga. Mara in g. Ja' nez Grum iz Milwaukee. Vesel' in prijeten razgovor z izvrstnim prigrizkom smo končali na domu urednika in gostoljubne 'ge-Mare Lipovčeve. Ko je bilo najprijetnejše, smo se morali posloviti od te vesele slovenske družbe. Za lope urice, vsem prija' teljska hvala! * Na stanovanju Štefan Vesela so nas čakali “Milwaučani” pripravljeni za odhod. Toda pr6^ odhodom smo bili počaščeni zopet z odličnim kosilom, ki ga J0 pripravila ga. Angela. Brata Štefan in Milan sta posnela nekaj fotografskih posnetkov. Zahvalili smo se za vso gostoljubnost Veselove družine in točno ob 4:15 smo se poslovili od Cie-velandčanov. Odbrzeli smo proti Ohio Turnpike ter po zabavni vožnji dospeli v Milwaukee brez vsake nezgode nekaj P° polnoči. Še pred občnim zborom sem obiskal na stanovanju urednika Vinlka in njegovo ženo Maro, ki mi je postregla z raznimi dobro. ! tami. Po kratkem in prijetnem 4. uri popoldne v novi šolski i raZf<.>Vt”'“ ‘V? ^ dvorani pri Sv. Vidu. Z Vašo ^°dala °bc?1 ^ v Baragovjje zbrrhtala, nas pomočjo 'bomo potem z nevo vnemo in voljo nastopili 6. leto Ko smo prispeli na dom MeJa' ča Franca, nam je njegova žena ga. Minka še v spečem stanju ter nas samo g e Franc vpraša^ odprla vrata dala, tako da je podpisal razglas,' lo meri 21 milj v obsegu. O tem ! ^ert dne 22', ?kt°bra 196L. ob ,p,01, razgovoru sva'se z urednik!'AD I “Kaj me ne poznaš več? Ko se je povabila na dom. O poteku občnega zbora1 čašo razgovora. Nato smo c ho sigurno poročal clevelandski peljali domov Jakoša lva ’ depisnik. Po končanem zboru kjer nam je njegova žena ^ je bil prijateljski sestanek v kle. j Vida postregla s prigrizkom^ ti Baragovega doma, nadaljeval'kavo. Tudi ga. Justa Vesel na pa se je pri Erštetu in po poli-'je postregla s pekočo tekoč1 ’ cijski uri še v privatnih hišah ko smo pripeljali domov njene ko je aVW Slavko Zupan. Dva dni v Clevelandu Milwaukee, Wis. — ob priliki Delavskega praznika in radi ob. do rane1 zore. Po opravljeni moža Ludvika, stal v garaži v Šele „ . mirnem stanj Je- se je vr- ski dolžnosti in po izvrstnem do. pega izleta nedeljski vel’-'sem se zavedel, da je Cleveland. °dU in žareče lave. Ta lava je pozi.; mor jh je postavi. Območje vul.1 čnega zbora ZSPB, ki dala velikanske gore, katerih kana Waaleale je najvlažnejši šil v soboto, 2. septembra, v Cie- mačem kosilu, ki ga je pripravi čni voznici Frances, vese naj višji, vrh je 32,000 čevljev: 'kraj ha zemlji, na svetu. ! Velandu, smrt se Frances Zuzek, la ga- Angela Vesel, smo se od- bi v avtu ter prijateljem v 118,000 čevljev pod morsko gla- EKONOMSKI POLOŽAJ HA. Mejač Franc, Jakoš Ivan, Vesel 'pravili proti Slovenski pristavi, velandu, najlepša hvala tei ^ dino, 14,000 čevljev pa nad mor- VAJEV: Glavni viri dohodkov Ludvik in Galič Lojze, odločili, med potjo smo se ustavili še pri zdravljeni! ji druŽ-Cle' S3 VMBflj SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO ... s Cunard veleladjami do Cherbourga Za udobno 5-dnevno potovanje v Jugoslavijo to zimo—mogoče da preživite Božič z vašimi dragimi—potujte s stabilizirano opremljeno Queen Elizabeth ali Queen Mary! Vaše ladijske počitnice se zaključijo s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in priliko, da spotoma obiščete Pariz. Vaša karta vključuje Cunardovo izvrstno postrežbo in hrano (glejte za Vaša priljubljena jugoslovanska jedila!) in zabavo na ladji, kakor tudi 275 funtov proste prtljage. Prihranite na znižanih sezonskih cenah in 10% popustu vožnje tja in nazaj. Prihranite še več . . . preživite 21 polnih dni v Evropi ... s Cunardovim novim Izletniškim planom za potovanje tja in nazaj, ki velja za vsa potovanja v Evropo med 1. novembrom in 28. februarjem. Izletniške cene v 1961, do Cherbourga in nazaj: Turistični razred od $301; Kabinski razred od $396; Prvi razred od $617 (cene malo višje v 1962; vse cene z dodatno francosko pristaniščno takso.) wmmmmmmmm m mmsmmm ' ' - . * ^ ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA čas I. Razred II. Razred Beograd 31 ur $36.70 $23.85 Zagreb 24 ur $33.50 $21.70 Ljubljana 21 ur $32.10 $20.65 DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO! Cunardova predplačana služba je priročna, zanesljiva. Pomaga vam z ureditvijo vseh podrobnosti odhoda, prihoda, potnega prostora — nudi osebno pomoč emigrantom. Znižane cone /a bona fide emigrante na Vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra. Ctl?iJARD I I 1 Obiščite vašega lokalne ja potniškega agenta, da vam posreduje potovanje prav do vašega cilja! France Bevki Smrt pred hišo Brdarice ni bilo. Jože je slo-ob peči, glavo je bil položil sklenjeni roki in je ni dvignil. Ko je Brdarja popustila pr-va groza privida smrti pred hišo, je stopil dva opotekajoča se koraka bliže. “Kako mu je?” Mislil je, da spi. Zaplotnica si je obrisala sol-z° in mu dejala: “Bolje mu ne bo nikoli več”. Razumel je. Razumel je tes-nobo svojega srca, hojo za seboj, ki je bila od nevidnega člo-Veka in smrt pred hišo. Pest se je vrnila v prsi, stiska je srce ter je zagazila v erlo. Solz ni bilo, žalost je bila. Položil je steklenico na mizo-dejal otročje: “Tu so zdravila”. Preko obraza ene izmed žensk se je pomaknil lahek nasmeh. Nato je šel Brdar s počasni-nn koraki do postelje in pogle-Qal sina. Njegov obraz je bil bled in miren, nežen usmev je ležal na njegovih ustnah. Počasi je dvignil Brdar pa-Kc in se je prikrižal, nato je Pokleknil poleg postelje in naslonil čelo na les. Ustnice se niso premaknile, °ei so se zameglile, v prsih se ie premikalo . . . 14. Naslednji večer so pri Gra-Panju nosili balo, pri Brdarju s° kropili. Slednji vrisk je pomračil Brdarju čelo, slednji strel Je Pretrgal srce. •Adi sem kdaj vprašal, kako ■l0 Za druge?” je pomislil in Pagnil glaVo. Ljudi je bilo mnogo. Sedeli Po vseh klopeh, deske so Unesli v hišo in naredili nove loPi, polna jih je bila veža, še pred hišo so sedeli. ^ Okna so odprli, da je planil lak v zatohlo sobo. Ljudje so ^e.vorili pritajeno, skoro šepe-Ue, Poklekali so in molili ter Usedali drug k drugemu. Pojočim glasom je odmolil HONOLULU NA HAVAJSKIH OTOKIH (Nadaljevanje z 2. strani) staro. Tudi njihov jezik je jezik smeha: Havaji, Kamehame-ha, Lunaliloj Kalakuau, Liholi-i ho, Hanaialkamalama — to lah-Ijudje, ki so prišli ta večer in k0 izgovoriš le, alko se zraven ; komaj tisoč kilometrov od sever-j nega tečaja in je od leta 1920 | pod norveško odpravo, j Na pogled bi se zdelo otočje, ških, švedskih, švicarskih in poljskih; proučevale so ledenike, na ‘ neraziskanih področjih pa so geologi brskali tudi za rudnimi ležišči. Premog so odkrili na Spitz-bergih v začetku našega stoletja. Med prvo svetovno vojno je ameriška rudniška družba prodala svoje pravice Norvežanom, po prvi vojni pa so Rusi kupili številne angleške, norveške in nizozemske rudnike ter v njihovi bližini ustanovili tri rudarska naselja. Za severozahodni del Sovjetske zveze so ti premogovniki še posebnega pomena, saj je do doneškega premogovnega bazena 3,600 in do premogovnikov pri Vorkuti 2,400 km, med- ga drugi dan ne bodo poznali več. Okleščen hrast, gol od korenin do vrha, ranjen v stržen, v bistvo življenja . . . Zamajal se je. Kar je spalo skozi vse udarce v njem in se razodevalo samo v nemi žalosti brez vnanjih znakov, se je prelomilo. Bruhnilo je iz njega kakor vulkan. Zaplakal je v sredi sobe stoje, kakor da joče prvič v življenju. Ljudje so obstrmeli, pesem je utihnila; pesem, grižljaji v ustih so zastali. Brdar plaka? Od kje so prišle solze med ta pleča, kje je srce, ki jih je porodilo? On pa je del roko na oči kakor otroci, prsi mu je hotelo pretrgati. Nekdo Se je dvignil , in mu dal prostor, da je sedel in oprl glavo na mizo. Jokal je glasno, zateglo tuleče kot pes; šele čez pol ure se je umiril v splošni tišini; polovica navzočih je imela solze v očeh. Bil je zlomljen . . . 15. Brdar se ni udeležil pogreba, ostal je pri Brdarici, ki je zbolela in morala leči v posteljo. Tudi ne bi mogel prenesti zagrebanja rakve in pogledov ljudi, ki so ga videli jokati. Ko so se mu udrle enkrat solze, je mislil da mu ne bodo prenehale teči. Teža let se je mešala v prsih in se izlivala v solzah čez lica. Še ta dan se je stežka ubranil solz. Stiskal je ustnice in krčil obraz; pred ženo ni hotel kazati žalosti. Zgodilo se je, da so šli pogrebci iz cerkve, dva para svatov pa v cerkev. Ko so zapele grude prsti na les, je ^fiplakal ženski glas z visokim glasom. Minka je stala s svojim otrokom ob grobu. Edino bitje, ki je jokalo ob njem. Otrok je vzel kepo prsti in jo je vsul na krsto. “Ali je atek? ” je dejal. Mati je v solzah prikimala in ga je obrisala. “Pa zakaj so ga deli v zemljo?” Dete ni dobilo odgovora. S pogrebci hkrati so prihajali v Vzglavnik tudi svati. Brdar je slišal pesem in vrisk in ni mogel prestati. Kot izgubljeno dete je taval po hi-je prinesla poln ši, rad bi se bil umaknil, da bi lit-3a’S in i?a začela de-|ne slišal veselja, ki je prodira- 1 filed ljudi, vsakemu kos,'lo do njega. 8akemu smeješ. Kdaj bo spet gostoljubna? Tako je spraševal v Ijubljan-Kar poskusi! - ze to j &kem (lDelu„ pred časom ne,ki pesem slisati, se izplača priti na ] N_ j 0 Kranijskl i; znanem Havaje. Zdi se mi, da sem mno-1 letovišču na Gorenjskem. Zakaj go priiddbil, ko sem opazoval ta vanje in žrtve, zahtevala je smeh Havajcev. Kar nalezljiv je. Havajcem pa veliko dobička prinese, kot bi vsakemu, če bi se več smejal. Le tiste ponarejene resnobe ne, le tiste nas Bog obvari! Za turizem imajo v Honolulu tudi posebno organizacijo, ki šteje 135 članov. Ti skrbijo za vse mogoče panoge tujskega prometa. V Honolulu imajo štiri velikanske svetovno znane hotele. Manjših vse polno. Hrana je posebno izbrana, postrežba: vse z nasmehom. Kaj so si izmislili zadnji čas?! Na najbolj prometnem kraju mesta so postavili nebotičnih; vse stav. be nadkriljiuje. Za kaj rabijo stavbo? Vsa nadstropja sama restavracija in vsa stavba se počasi suče. Gostje sedijo pri mizah in imajo vsakih deset minut drugačen razgled: zdaj na odprto morje, zdaj na morski zaliv, kjer je pristanišče, zdaj po prelepem obmorskem mestu in končno pogled na visoke' gore, ki so v ozadju mestu Honolulu, ki šteje zdaj 325,000 prebivalcev. Drugi manjši vir dohodkov Havajcem so: lesna industrija, ki se je začela lepo razvijati, potem manufaktura. Zelo je razširjeno takozvano Lauhala pletilstvo, kar delajo po domovih star ^ožni so iz samotne soseščine so Venec> s P0J0čim glasom še mU oc*Kovarjali, kakor da bi ^ molitvi plakali. Zn ° z.ac^nJem očenašu in krile ',e obesila pesem, ki se s v bridkem nasprotju križala “Pesmijo svatov pri sosedu. jaUj*:e bratje, čujte sestre, LXOrri moral mlad umret ...” faplotnica nismo zadovoljni s Kranjsko goro? Kaj ni slovela nekoč kot eno izmed znanih naših letovišč? In — ne moremo reči, da tudi danes ne slovi. Samo — ne po svoji urejenosti, ampak po čudoviti legi, naravnih lepotah, gorenjski mikavnosti. V jasnih zimskih dneh prihiti na njena bela pobočja na tisoče ljudi. In poleti, ko toplo sonce obliva mirni gorski svet, nikoli ne usahne reka ljubiteljev naših planin, ki vre v Kranjsko goro in se razliva naprej med sive vrhove julijskih očancev. Pisec se pritožuje, da je v tem kraju samo en hotel z vsega skupaj 20 ležišči in en sam gostinski prostor “Kavarna Slavec,” med tem ko je bilo pred drugo dar so si ga v zgodovini lastili kri in trpljenje, požgane domo- številni narodi, nekoč zaradi ve in opustošena polja. Vendar množice kitov in mrožev, v no-nam vsega tega ni bilo žal, saj vejšem času pa zavoljo bogatih smo poznali cilj v daljavi . . .” premogovnikov. V sedemnaj-Nobene besede o okupatorju, stem stoletju na primer so poštne o narodno-osvobodilni borbi, Ijali Nizozemci vsako poletje da. ampak samo o revoluciji, ki je leč na sever po 30 svojih vojnih zahtevala ogromne žrtve, da je ladij, ki sov arovale njihove ki-mogla Sloveniji vsiliti komuni- tolovce pred angleškimi, iran-zem, kot nekdaj Rusiji. Človek ' eolskimi in nemškimi, sčasoma se čudi hinavščini titovskih agi.' pa so na enem izmed severnih tatorjev. Doma v Sloveniji ve-! otokov zgradili celo mestece, ki do, da njihovim lažem o osvobo- je dobilo svojemu namenu ustre-dilni borbi nihče ne verjame, zno one: Smeereniburg (smeer zato so jih opustili, v tujini, kjer , _ maščoba). k, ga večinoma pokriva debela tem ^ ,ahko prlpeIjejo v odeja večnega leda, komaj vred-!34 urah p s 3^ v no mednarodnih pravd, in ven. Murmansk. Močni ledolomilci zagotavljajo tovornim ladjam prosto pot skoraj vse leto, čeprav je na Spitzbergih od oktobra do marca arktična noč. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. MALI OGLASI I Otočje, ki je površinsko enako Nizozemski in Belgiji, leži približno sredi poti med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ker je led de- je še1 vedno nekaj “koristnih budal,” pa nam še vedno pojo staro pesem narodnih herojev in osvobodilnih borcev . . . Pri vsem tem jih ni niti prehudo — sram! bel povprečno po 300 m, pravijo j “Kompas” |pia tak! , da bi lahko uredili v dobrih treh ; Ljubljansko “Delo” prinaša letih za vsa letala uporabno le-dopis, ki lepo pojasnjuje pošlo- tališče. Zaradi Zalivskega toka vanje znane potniške pisarne v so skalnata obalna področja v Ljubljani KOMPAS (nekdanji zahodnem delu otočja nezamr-svetovno vojno tam 15 gostin. Putnik), ki se je poslužujejo tu. znjena. Na otokih živi okqli 3700 iških obratov, kjer so gostje lah.idi ameriški obiskovalci Sloveni, ljudi od tega 2700 ruskih rudarje. Ta vzorna pisarna je sveto- jev, ki delajo v premogovnikih vala skupini izletnikov v Grči-1 po dve leti. jo, naj se peljejo v Celje, kjer! Lansko poletje sta poslali dve bodo dobili neposredno zvezo z petrolejski družbi na Spitzberge vlakom do Atqn, ker da take svoje geologe, ki so zbirali vzor. zveze iz Ljubljane ni. Vodniki ' ce kamenin in tehtali verjetnost izleta s tako rešitvijo niso bili naftnih ležišč. Razen tega se je zadovoljni, pa so šli povprašat | lani zvrsstilo na Spitzbergih kar na glavni železniško postajo,; 22 odprav, med drugim angle-kjer so jim povedali, da imajo | neposredno zvezo iz Ljubljane' do Aten z Jug osla vij a-Expres-som, katerega del pripno v Za- ko dobili prenočišče pa tudi hrano in vsakovrstna okrepčila ob vsakem času. Pri tem je število gostov naraslo na dvojno predvojno . . . Vsekakor lepa podoba “napredka”! Pisec je s svojimi pripombami zadel žebelj na glavo! Kolesa cenejša Domača proizvodnja koles je narasla v zadnjih štirih letih od 66,000 na 191,000, kar popolnoma zadošča domačim potrebam. Za. DELO DOBIJO Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe s kopalnico in garažo se oddajo na E. 160 cesti, blizu Holmes Ave. Kličite LI 1-3336. , (192) Sobe se odda L. 55 St. in St. Clair Ave. — 4 neopremljene sobe, kopalnica, gorkota, vroča voda. $45 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (X) Iščemo gospodinjsko pomočnico, na vzhodni strani, pol tedna. Kličite SK 2-3099. (192) Stanovanje se odda Štiri sobe s kopalnico se oddajo odraslim za $45 mesečno na 1214 Norwood Rd., zgoraj. -091) večina z rokami in zato te stvari j čela se je dvigati tudi kakovost grehu na Balkan-Express. še boljše prodajo. Havajci so mojstri v raznih dekorativnih delih, ki imajo silno žive barve: robci, prti, preproge, zavese. Nad pol milijona zabojev raznega tropičnega cvetja pošljejo Havajci vsako leto z otokov predvsem v Ameriko. — živinoreja in žetev jim prineseta letno 35 milijonov dol., kave izvozijo letno za šest milijonov dolarjev. Dežela sama je polna samih nasprotij, kontrastov: Tu vidiš trde gore lave, to je resnična puščava, potem vidiš nepredirne gozdove, prava džungla; malo naprej se ti blišči pesek na obrežju Tihega morja, prekrasni za- izldelka, ko se mora boriti za trg.! Vodja izletnikov Tako je tovarna Rog že v maju! sporočil Kompasu, Delo dobe 5-sobno stanovanje in hrano je to vest]debi upokojeni par v zameno kjer pa solza malo pomoč v kuhinji in zu- znižala ceno za 8 do 13 Odstotkov. Njenemu zgledu so morale slediti tudi druge tovarne koles (biciklov). Rogovo kolo vrste “Turing” stane sedaj 26,000 dinarjev, kolikor znaša mesečna plača strokovnega delavca v sedanji Jugoslaviji. Odkrita beseda “Novice,” ki izhajajo v Kočev- bili. silno užaljeni in zagotavlja-J naj. li, da to ne more biti res, “ker ni1 Sprejme se tudi kuharica za v nobenem voznem redu zapisa- restavracijo z istimi ugodnost-no.” Ponovno vprašanje na že- mi in tedensko plačo $30. Kli-lezniški direkciji je pokazalo, da cite ali pišite na: M. Strasner, so imeli na glavni postaji prav, R.D. 1, Saegertown, Pa., teh pri Kompasu pa ne. Neposred-;3840. na zveza Ljubljane z Atenami j---------------------- obstoja namreč že nad štiri leta I L>eio dobi Stanovanje se odda štiri sobe. kuhinja in kopalnica, opremljeno ali neopremljeno se odda pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave. —(190) Naprodaj G. E. hladilnik $20.00 in 21” Zenith televižen $40.00. Kličite IV 1-8062. (191) ju so v svoji izdaji od 26. avgusta letos zapisale v uredniški be-jUami imeniten — Kompas! sedi: “Če je hotela naša ljudska re- J volucija, porojena iz najglobljih | želja množic po ekonomski, na- S ne pa bi pri Kompasu za njo ve. ikonski par srednje starosti, deli. — Vsekakor imajo v Ljub- ali ženska za gospodinjstvo in j skrb za na pol invalida. Stano-i vanje, v dobrem zdravju, Naprodaj Dvodružinska hiša, 3 minute (193) jod slovenske cerkve Marije Vnebovzete. Cena $15,500. Kličite UL 1-2127. (190) Rudnik blizu iečsjg livi, kopališča. Najbolj znano je cionalni in socialni svobodi,' Spitzlbergi; Vikingi so jih v svetovno letovišče Waikiki, ne zmagati, je bilo treba pritegniti dvanajstem stoletju označevali daleč od Honolulu. Z vrha go- najširše množice ... In revo- j kot Svalbard (deželo z mrzlo re Nuuanu Pali je edinstven lucija, ki se je rodila v krvi, do,; obalo), sedanje ime pa jim je dal konec 16. stoletja Nizozemec Barents. Obe imeni dobro pona-P. Odilo OFM. neverjetne napore, samozataje-1 zarja ta arktično otčoje, ki leži razgled na svetu. Bog, kako si segla v njej svoj vrh in zmagala, mogočen v svojem stvarstvu! je zahtevala od naših narodov hi z Za verne duše v vicah 2a spomin pokojnega. in .jl^ar *e Prinesel kozarček steklenico. Prj vratih je za-111 nalival čel -10veka, 1Va'to in Ko od človeka do vsakemu za božjo Za spomin na rajnega, ui iJe nadl vsem, je stal sre-kj0* ln -ie gledal, če je še ha ’ v1 m dobil pijače ali kru-Po i U ,e?°ve oči so zablodile Po] Uideh> hi so se tiščali drug j drugega in čudno se mu isb-,0^0 P1’* srcu- Stal je sredi di °* Zgubljena ovca, kot itn-,0. .blez korenik in se ni hej., v clm °Pi'eti. Ubog, kakor j>an t’ *)lez obstanka kakor ci-šel nV se je, da bi na- kj n10?101’ in sedel k človeku, n-jj M ^ L ko oprl svojo dušo Nik°8'ar ni bilo, sami Šel je pod streho. V pažu je bila v podobi srca izrezana odprtina; skozi to je uprl pogled na skupino treh hiš in ,v nižino. Harmonika se .je bližala in oznanjala novo življenje in nov rod. Kako bo čez petdeset let pod to streho, kako bo pri sosedih ? Nihče ne ve, zakaj roka, ki piše usodo, je nema in stokrat pravična. (Konec prihodnjič) Za dobro voljo Jutranja bledica “Tohiček, danes si nenavadno bel v obraz! Ali si bolan?” “Ne, danes me je mama sama umila!” dan prosto v tednu. 701 St. en E. 254 (190.) ž enske dobijo delo Stanovanje se odda Štirisobno neopremljeno stanovanje, zgoraj, se odda zakoncema srednje starosti. Vprašajte na 1407 E. 41 St. —(191) Perica Mora biti izkušena v likanju. Priporočila. Kličite EV 1-3131. (191) Stanovanje se odda Štiri sobe zgoraj se oddajo odraslim ali zakoncema z enim o-trokom, na 8408 Sowinski Avenue. —(191) Išče se ženska, da bi skrbela za otroka in opravljala lahko hišno delo. Stanovanje in hrana. Parma Heights. VI. 2-4687 po 6. uri pop. (191) Soba se odda Zelo lepa opremljena spalna soba se odda moškemu, ki dela. Kličite HE 1-6671. (X) Gospodinje v Nevvburgu — pozor! Začeli smo izdelovati riževe in krvave klobase, prav dobre. ; Sveže in doma sušeno meso ved- PO VRVEH—Vojaki posebnega oddelka južnovietnamske vojske za boj prati'partizanom na poti preko reke po mostu iz vrvi. Posebne skupine vezbajo ameriškis trokovnjaki za gverilsko vojnd.. ..Hoitiunistični gverilci se pripravljajo baje na splošen napad na vladne položaje, da bi se polastili oblasti v deželi... Združene države so odločene to preprečiti, če treba tudi z lastnimi oboroženimi silami. Delo dobi Iščemo kuharico za kuhanje j' v gostilni, na 40. cesti, blizu St.inQ v zal°gL Vse vrste g™cerije. Clair Ave. Kličite EN 1-9385. ,Naše vesel^e je' g°sPodinie za-