Priporočilni .seznam mladinskih knjig: izbor iz let 1991-1997. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1998. Vegri, Saša: Seznam izbranih knjig od leta 1948 do 1990 za branje v prostem času. Revija Šolska knjižnica, oktober, 1991. Vojko Zadravec SIJ VEČERNICE IN ZRELOST ZLATE HRUŠKE NA ISTEM NEBU Nagrada/priznanje je v svoji formi javni izrek družbe, da je kulturna stvaritev pomembna za njeno preživetje. Po svojem namenu pa ene nagrade želijo zgolj opozoriti javnost na vrhunski prispevek h kulturi in se zanj avtorju primerno zahvaliti, druge pa želijo javnost spodbuditi k napredovanju v kulturnem in občečloveškem življenju ali ustvarjalce spodbuditi k ustvarjanju. Tako kot večina nagrad tudi nagrada večernica in priznanje zlata hruška delujeta kot prepleta obeh opcij; želita prepoznati izjemnost in želita biti družbeno koristni. S soočenjem tistega, kar sta obe nagradi razglasili kot dobro in najboljše čtivo za naše otroke in mladino, bomo skušali osvetliti njun medsebojni odnos in njuno orodnost, ki jo ponujata zlasti vzgoji in izobraževanju v koristno uporabo, vsej družbi pa kot kulturni kažipot. Pregled podobnosti in razlik med večernico in zlato hruško, nas najprej opozori na formalno razliko: večernica je poleg priznanja (nominacije) tudi nagrada, zlata hruška pa ima dve kategoriji priznanj, od katerih je ena znak za kakovost knjige, druga pa priznanje založbi. Drugače pa imata precej podobna izhodišča: - obe sta se omejili na ustvarjalnost za mladino; - obe iščeta vrhunsko ustvarjalnost preteklega leta; - obe načeloma vključujeta v svoj izbor vse izdaje ne glede na založbo, kraj izida ali status avtorja; - obe imata v svojem ustanovitvenem cilju tudi ravno pravo mešanico zahvale (prepoznavanja odličnosti) in spodbude (kulturno in izobraževalno poslanstvo). Imata pa tudi nekaj vsebinskih razlik: - področje ocenjevanja: večernica zajema samo leposlovne izdaje; zlata hruška poleg teh obsega tudi poučne knjige; - kulturološka razsežnost: večernica zajema samo dela, ki so izvorno ustvarjena v slovenščini in s tem promovira domačo literarno ustvarjalnost; zlata hruška zajema vse, kar je ustvarjeno v slovenskem jeziku, torej tudi prevode in s tem promovira intelektualno moč domačega jezika; 100 - komunikacijska razsežnost: večernica obravnava predvsem leposlovno pripoved/izpoved v obliki besedne komunikacijske ravni in s tem promovira vse vidike umetnosti in modrosti besede; zlata hruška je pozorna na knjigo kot celoto in s tem promovira vse vidike posebnega nosilca človeške kulture - knjige, v kateri se združujejo besedna, likovna in obrtna umetnost v enovito celoto. Nagrado večernica so leta 1996 ustanovili Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, revija Otrok in knjiga in Časopisno založniško podjetje Večer, ki nagrado tudi podeljuje. Prva večernica je bila podeljena leta 1997 (za leto 1996). Večernica se podeljuje izvirnemu pesniškemu, proznemu ali dramskemu besedilu za otroke in mladino v slovenskem jeziku, ki je v preteklem letu izšlo v knjižni obliki pri kateri od založb ali v samozaložbi v Sloveniji ali v tujini. Petčlanska žirija, ki jo sestavljajo vrhunski strokovnjak za mladinsko književnost, ki ga predlaga Podjetje za promocijo kulture FRANC-FRANC d.o.o., predstavnik revije Otrok in knjiga, predstavnik ČZP Večer, predstavnik Društva slovenskih pisateljev in predstavnik Društva bibliotekarjev Slovenije v sodelovanju s Slovensko sekcijo Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), izbere najprej pet finalistov, na zadnji seji pa izmed nominirancev s tajnim glasovanjem izbere nagrajenca. ČZP Večer nagrado, ki je tudi finančna, tradicionalno podeljujejo na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (pred združevanjem knjižnic Pionirska knjižnica) je svojo besedo o vrednotenju letne produkcije knjig za otroke in mladino zastavila že za produkcijo 1970/71 (Šircelj, 1972 v Otrok in knjiga). Namen tega in vseh kasnejših izborov (gl. članek Ide Mlakar v tej številki revije) je bil javnosti predstaviti najboljše knjige za otroke in mladino in jih priporočati v branje. Z naraščanjem produkcije knjig za mladino je tudi Pionirska v svojih letnih publikacijah zaostrovala kriterije izbora oz. predstavljanja razlik med kvalitetnimi in manj kvalitetnimi knjigami. Leta 2003 je uvedla znak za opozorilo na najboljše knjige (© ne prezrite), leta 2005 je v svoj uredniški odbor prvič vključila še zunanje strokovnjake, leta 2008 je znak © zamenjala z znakom zlata hruška in uvedla interno ocenjevanje knjig od 1-5, leta 2010 pa je ocenjevanje v priročniku Ozvezdje Knjiga tudi objavila in izpeljala fizično označevanje najboljših knjig v knjižnicah z znakom zlata hruška. To leto je izpeljala tudi prvo podelitev priznanja zlata hruška trem najbolj izstopajočim izdajam preteklega leta za mladino. Predvsem zaradi naštetih razlik obe priznanji/nagradi opravljata pomembno poslanstvo na področju mladinske knjige, spodbujanja ustvarjanja in branja dobre literature. V določenih prerezih pa se obe nagradi vendarle pokrivata (slovenski avtorji, leposlovje, kvaliteta, mladinska literatura) in v teh prekrivanjih, ki niso nebistvena, saj ujamejo vsaj del istih avtorjev in naslovov knjig, ju lahko primerjamo in analiziramo. Prejemniki nagrade večernica v priporočilih Pionirske in drugače: 100 Za leto Z večernico nagrajeno delo Založba Vrednotenje pionirske Druge nagrade Št. natisov Izšlo v letih 1996 Tone Pavček: Majnice Mladika izbrana A 3 1996, 2007, 2010 1997 Desa Muck: Lažniva Suzi MK izbrana B 3 1997, 2001, 2006 1998 Janja Vidmar: Princeska z napako DZS anotirana c 5 1998, 2000, 2002, 2004, 2005 1999 Polonca Kovač: Kaja in njena družina MK anotirana 1 1999 2000 Feri Lainšček: Mislice Franc Franc /* 4 2000, 2001, 2005, 2007 2001 Matjaž Pikalo: Luža Prešernova anotirana D 2 2001, 2003 2002 Marjana Moškrič: Ledene magnolije cankarjeva © ne prezrite E 3 2002, 2004, 2007 2003 Slavko Pregl: Srebro iz modre špilje MK priporočena E 2 2003, 2005 2004 Igor Karlovšek: Gimnazijec MK priporočeno 3 2004, 2005, 2006 2005 Dušan Dim: Distorzija cankarjeva priporočeno 3 2005, 2007, 2008 2006 Irena Velikonja: Poletje na okenski polici DZS priporočeno 2 2006, 2008 Majda Koren: Eva in kozel MK © ne prezrite E 1 2006 2007 Ervin Fritz: Vrane MK zlata hruška 2 2007, 2008 2008 Janja Vidmar: Pink Didakta zlata hruška 2 2008, 2010 2009 bina Štampe Žmavc: Cesar in roža Miš priporočeno 2 2009, 2011 Legenda: A = plaketa Hinka Smrekarja; B = moja njljubša knjiga; c = besede brez meja; D = častna lista IBBY; E=desetnica * Knjiga je prišla v knjižnico z enoletno zamudo, zato ni bila vključena v seznam; zaradi takega in podobnih razlogov zadnja leta preverjamo vse zapise v katalogu cOBISS/OPAc. Obdobje med leti 1996 in 2001 za direktno primerjavo ni primerno, saj je Pionirska v tem času v objavljene sezname vključevala le izbrane naslove (v današnjem jeziku: dobre in najboljše skupaj) in je zato v izboru ni prepoznavna ločnica med dobrimi in najboljšimi, kar bi bilo sicer primerljivo s finalistkami večernice, ne pa tudi z nagrajenimi naslovi. 100 Kljub temu da so se kriteriji vrednotenja v Priročniku vsako leto dograjevali, se za knjige, ki so izšle od leta 2002 dalje, lahko razumeta vrednotenji priporočeno oz. ocena 4 - zelo dobro enakovredno stopnji finalista nagrade večernica, vrednotenji J ne prezrite in zlata hruška (ocena 5) pa enakovredno stopnji nagrade večernica. Zato bomo pri predstavljanju razmerij vrednotenj upoštevali le dela, ki so izšla od 2002 dalje. Če vrednotenje teh del prevedemo v pogojno ustrezne ocene, predstavljajo: - finalisti večernice in samo priporočene knjige Pionirske = »oceno« 4, - nagrada večernica in znak J ter zlata hruška = »oceno« 5. Vrednotenje večernica Pionirska Cesar in roža 5 4 Distorzija 5 4 Eva in kozel. 5 5 Gimnazijec 5 4 Pink 5 5 Poletje na okenski polici 5 4 Srebro iz modre špilje 5 4 Vrane 5 5 Ledene magnolije 5 5 skupaj 100 % 89 % Primerjava vrednotenj kaže, da se vrednotenje Pionirske bistveno ne razlikuje od vrednotenja večernice in če upoštevamo manevrski prostor večernice, ki vrednoti le izvirno slovensko leposlovje, medtem ko ima Pionirska na drugi strani vso produkcijo, v katero so vključeni tudi prevodi v slovenščino, je razlika 11 % razložljiva. Biti izbran med finaliste nagrade večernica je skoraj tako pomembno kot prejeti nagrado. Tudi uredniški odbor priročnika razume dela, ki jim da oceno 4, za finaliste zlate hruške. Zato ju lahko primerjamo: Za leto Finalisti večernice / vrednotenje Pionirske 2002 Trnovska mafija / 5 Njune zgodbe / 5 Muc Langus in / 4 Izginjevalec čarovnic / 5 Ledene magnolije / 5 2003 Anica in velike .skrbi / 5 Mrožek dobi očala / 5 Prijatelja / 5 Pogašeni zmaj / 5 Srebro iz modre špilje / 5 2004 Anica in velika skrivnost / 5 Na drugi strani / 5 Dražen in jaz / 3 Velike oči male budilke / 3 Gimnazijec / 4 2005 Spričevalo / 4 Fantje iz gline / 3 Izkop /3 Tri pike / 4 Distorzija / 4 100 Za leto Finalisti večernice / vrednotenje Pionirske 2006 Zverinice / 4 Trst v žepu / 3 Uspavanka za ml. očka / 3 Poletje na okenski polici / 4 Eva in kozel / 5 2007 Na zeleno vejo / 4 Kako je Oskar postal detektiv / 3 Štiri črne mravljice / 5 Hektor in mala šola / 4 Vrane / 5 2008 Polnočna kukavica / 4 Alica v nori deželi / 4 Vprašanja srca / 5 Leto v znamenju polža / 3 Pink / 5 2009 Kraljičin lipicanec / 4 Hotel .sem samo / 4 Mi, Kosovirji / 4 Hektor in male ljubezni / 4 Cesar in roža / 4 Primerjava vrednotenj pokaže veliko soglasje med vrednotenjem večernice in vrednotenjem Pionirske, razlika (1 %) pa pomeni sklop vidikov (še vse druge kvalitete, ki so poleg besedilnih pomembne za celostno življenje knjige), ki se združijo ob pregledu celotne letne produkcije in vplivajo na vrednotenje Pionirske. Ker pa Pionirska pri vrednotenju letne produkcije upošteva vse dosegljive naslove in ker nima številčne omejitve, se število promoviranih naslovov razlikuje od števila naslovov, ki nosijo častni naziv nominiranke ali nagrajenke večernice, kar je povsem razumljivo iz narave nagrad samih. Zato je za isto obdobje (2002-2009) zanimiva primerjava vrednotenj in promocije tudi v obrnjenem redu (seveda s soočenjem podatkov iste vrste: slovenski avtorji izvirnega leposlovja) in pogledamo, katere naslove slovenskih avtorjev leposlovja poleg tistih, ki se ujemajo z nomi-niranimi in nagrajenimi s strani večernice, je Pionirska še promovirala s svojim vrednotenjem v Priročnikih. slovensko izvirno avtorsko leposlovje za otroke in mladino (priporočene, finalistke oz. nagrajene med leti 2002 in 2009) Vrednotenje Pionirska večer-nica Vrednotenje Pionirska večer-nica Alica v nori deželi 4 4 Majhnice in majnice 5 5 Anica in grozovitež 5 Mednarodni živalski slovar 5 Anica in Jakob 5 Mi, Kosovirji 4 4 Anica in materinski dan 5 Mrožek dobi očala 5 4 Anica in počitnice 5 Muc Langus in čarovnička ... 4 4 Anica in prva ljubezen 5 Na drugi strani 5 4 Anica in športni dan 5 Na zeleno vejo 4 4 Anica in velika skrivnost 5 4 Narišimo črke 5 Anica in velike skrbi 5 4 Naročje kamenčkov 5 Anica in zajček 5 Nekje sredi vročine 5 Antonov cirkus 5 Njune zgodbe 5 4 100 slovensko izvirno avtorsko leposlovje za otroke in mladino (priporočene, finalistke oz. nagrajene med leti 2002 in 2009) Vrednotenje Pionir- večer- Vrednotenje Pionir- večer- ska nica ska nica Bobek in barčica 5 Pink 5 5 Cesar in roža 4 5 Počečkani ropar 5 Čarobni mlinček 5 Pogašeni zmaj 5 4 Čarobni svet brezove ulice 5 Poletje na okenski polici 4 5 Čudežni vrt 5 Polnočna kukavica 4 4 Deževnikarji 5 Polž Vladimir gre na štop 5 Dinozavri?! 5 Prijatelja 5 4 Distorzija 4 5 Pripovedka iz Karnija 5 Dražen in jaz 3 4 Punčka in velikan 5 Eva in kozel 5 5 Skrivnost mlečne čokolade 5 Fant z rdečo kapico 5 Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu 5 Fantje iz gline 3 4 Spričevalo 4 4 Gimnazijec 4 5 Srebro iz modre špilje 5 5 Hektor in mala šola 4 4 Srečni dnevi 5 Hektor in male ljubezni 4 4 Svetlanine pravljice 5 Hotel sem samo 4 4 Škrat s prevelikimi ušesi 5 Iščemo hišico 5 Škrat Zguba in kameleon 5 Izginjevalec čarovnic 5 4 Štiri črne mravljice 5 4 Izkop 3 4 Tri pesnitve 5 Jakobova lestev 5 Tri pike 4 4 Kako je Oskar postal detektiv 3 4 Trnovska mafija 5 4 Kako sta Bibi in Gusti porahl-jala prepir 5 Trst v žepu 3 4 Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost 5 Uganke 5 Kako sta se gospod in gospa pomirila 5 Uspavanka za mladega očka 3 4 Klobuk gospoda Konstantina 5 Velike oči male budilke 3 4 Kraljičin lipicanec 4 4 Vesoljne sanje 5 Kriško kraške 5 Vprašanja srca 5 4 Laž in njen ženin 5 Vrane 5 5 Ledene magnolije 5 5 Zakaj so sloni rahlospeči 5 Leteča ladja 5 Zakaj? 5 Leto v znamenju polža 3 4 Zverinice 4 4 Mačji recepti z mišjo prilogo 5 Živalska abeceda 5 100 Slovensko izvirno avtorsko leposlovje: priporočene, finalistke in nagrajene, 2002-2009 Vrednotenje Pionirska večernica Delež Skupaj naslovov: 86 40 delež naslovov od Pionirske: 46,5 % Povprečna ocena: 4,63 4,23 delež soglasja s Pionirsko: 91,3 % Pomembno sporočilo te primerjave je, da vlada med obema visoka stopnja soglasja o tem, kaj je dobra knjiga za otroke in mladino. Tista majhna nume-rična razlika, ki obstaja, je razložljiva s pozitivnima konceptoma obeh vrednotenj. Obe ustanovi torej opravljata vsaka s svojo promocijsko ustanovo (večernico in zlato hruško) povsem različni in nenadomestljivi poslanstvi. Večernica ima specializirano žirijo, ki ji ustanovitelji podelijo mandat za strokovno presojo o kvaliteti slovenskega izvirnega leposlovnega besedila. Žirija se lahko tej nalogi posveti osvobojena vseh drugih presoj, razen jezikovni in literarni. Na podlagi presoje te žirije ustanovitelj izkaže avtorju častno in denarno »zahvalo« za njegov kulturni prispevek družbi, čast nagrade pa javnost opozori na kvaliteto branja, obenem pa da primeren signal vsem ustvarjalcem v slovenskem jeziku, da je njihovo početje častno in koristno. Gre torej za promocijo literarne stvaritve, ki jo rodi v Prešernovo svobodo povzdignjen slovenski intelekt. Zlata hruška ima profesionalno skupino, specializirano za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Presojanje kvalitete knjige kot celote je ena od poklicnih zadolžitev ustanove. Njihove odločitve neposredno zadevajo bolj založnike in izdajatelje, posredno pa tudi avtorje vseh vrst (besedil, ilustracije, prevoda, ureditve). Na podlagi presoje tega uredniškega odbora knjižničarstvo v Sloveniji ponuja v branje in dokupuje z znakom zlata hruška ocenjene knjige, častnost zlate hruške pa prepoznavajo tudi založbe in avtorji, ki s tem sprejemajo signal, da je le najboljše dobro za otroke in da je dobro založniško in avtorsko delo častno in koristno. Gre torej za promocijo slovenskega jezika in slovenske ilustracije, ki zmoreta pripovedovati vse, kar si imamo ljudje kjerkoli na tem planetu pripovedovati, in za promocijo Trubarjeve dediščine odličnosti založniškega odnosa do slovenskega jezika. Kakor je za poslanstvo obeh ustanov dragoceno in nujno, da ohranjata pri vrednotenju slovenskih mladinskih del popolno neodvisnost, je razveseljiva ne le soglasnost rezultatov ampak tudi medsebojna podpora obeh promocij. (Objavljeno tudi v Večeru, 22. 9. 2011) 100