^^Dvojna številka 1 ' \ •—3=:- i obGinski praznik* rojstni dan Janeza Trdine ' Ob prazniku Občine Mengeš in razglasitvi Mengša za mesto Vas vljudno V. vabimo na osrednjo slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in Trdinove nagrade, ki bo 29. maja 2006 ob 20. uri v atriju gradu Jablje. Slavnostni govornik bo minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ^^^ ' priznanja bo^podelil ^župjan mag. Tómaž Štebe. Kulturni program bo dbiikova^Simfap^i orkester Dom"žale-Kamnik z dirigentom Simonom, Qvsršakom. . • ' Vljudno vabljeni! , ' ^ Občina Mengeš - A - * ♦ KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 S|ovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01 /723-80-15 www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; V kompleksu Melodija Mengeš je kupcem na voljo še 8 prostih stanovanj, tri ali štiri sobna, ki bodo dokončana in predana kupcem do 30.9.2006. Tlorise, razporeditev stanovanj in prodajne cene ter vse ostale informacije dobite na sedežu podjetja ali na tel. 01/ 7230-986, 031/65-11-66. - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT, 162.500 EUR. - Kamnik; V centru Kamnika prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 61,44 m2, stanovanje se nahaja v staromeščanski hiši stari 60 let, obnovljeno, plinsko etažno ogrevanje, dostop urejen, garaža. Cena; 19.900.000,00 SIT. - Ljubljani; Pot na Fužine, prodamo trosobno stanovanje v izmeri 90 m2, balkon, ohranjeno, pogled na jugo-zahod, funkcionalna razporeditev - kuhinja z jedilnico, dnevni prostor, dve manjši otroški sobi, spalnica, kopalnica - WC, klet, blok je zgrajen leta 1981, zelena in mirna okolica. Vselitev konec septembra 2006. Cena; 38.900.000 SIT. Parcele: - Kamnik; okolica, v neposredni bližini kopališča Snovik prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 830 m2, dimenzije 26m x 32m. Cena: 14.000.000,00 SIT, 58.300 EUR. - Kamnik; prodamo tri zazidljiva zemljišča v izmeri 932 m2, 1021m2, 1227 m2, lokacija Perovo, zemljišča se nahajajo na robu zazidljivosti pod gozdom, pogled na jugo - zahod. Vsi komunalni vodi na cesti ob parceli, Možnost gradnje družinskih hiš 17x10m. Cena: 130,00 EUR/m2. - Mengeš; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 735 m2, možnost gradne družinske hiše 10X10m, dostop urejen. Cena; 120 EUR/m2. Hiše: - Domžale; Luksuzna meščanska hiša, zgrajena leta 1890, temeljito prenovljena in prizidana leta 1998 se nahaja v jugo-vzhodnem delu Domžal. Skupna bivalna površina je cca. 800m2 (5 kuhinj, 5 kopalnic, veliko sob, poslovni prostor, trim kabinet, savna, masaža, zunanji bazen, zimski vrt, vinska klet, vrt z sistemom za zalivanje GARDENA, vrtna uta...). Hiša je komunalno opremljena vključno z zemeljskim plinom, CATV, alarmnim sistemom, poleg hiše pa je tudi lastni vodnjak. Hiša stoji na zemljišču površine 1.556m2, na katerem pa so tudi urejeni parkirni prostori za 7 avtomobilov. Cena; 800.000,00 EUR Poslovni prostori: - Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR. - Za znano stranko iščemo stanovanjsko hišo v Kamniku. - Za znano stranko iščemo eno ali dvo sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku. Poslovni prostori: Ljubljanslo 45/b, 1241 Kamnili tel.: (01)839 45 87, fax: pi>839 45 88, e-mail: ispflsiol.net, spletna stran: www.isp.si Ste pred odločitvijo, da zamenjate stari Itotel in obnovite ifurilnico 2 visokokakovostno opremo, ki vam bo prinesla maximaini prihranek pri ogrevanju vaše hiše ali stanovanja, glede na dosedanji sistem ogrevanja? Vabimo vas na predstavitev najnovejše tehnologije ogrevalnih naprav na lesno biomaso, sončno energijo ter druga goriva. Termini in loKacije predstavitev: 29. S. 2006 10.00 - 16.00 Kmetijska zadruga ěkofja Loka 30. 5. 2006 10.00 - 16.00 Kmetijska zadruga Kranj 31.fi. 2006-2, 6.2006 Hišni seiem-Ljublianska 45b, Kamnik 05.6.2006 10.00-16.00 Kmetijska zadruga Domžale 05. 6. 2006 10.00 - 16.00 KmeSijska zadruga Komenda 06. 6. 2006 10.00 - 16.00 Kmetijska zadruga Moravče 06.6.2006 10.00 - 16.00 Kmetijska zadruga Lukovica 7.6.200610.00-16.00 Kmetijska zadruga Vojnik Svetovali vam bodo naši strokovnjaki ter vam pomagali pri režitvi važega ogrevanja. HIŠNI SEJEM od 31.5.2006 dO 2.6.2006 Od 10.00 do 16.00 ure, na lokaciji Ljubljanska 45b, Kamnik Posebno ugodni pogoji nakupa opreme ter možnost sodelovanja v nagradnem žrebanju. I.S.P. d.0.0, v sodelovanju s podjetji: VIESSMANN, WEISHAUPT, WINDHAGER, TITAN TER LENTHERMINVEST TMEBL The Old London pub iz Trzina zaposli dekle ali fanta za delo v pub-u v večih izmenah. Delo je v prijetnem in prijaznem okolju, redno in stimulativno plačilo. Urna postavka od 1.000 Sit na uro. Tel.: 041 52 88 88 A K \ iLfljmm řiTťLJt nudimo dopolnjeno kolekcijo poročnih prstanov in brezplačno čiščenje nakita v mesecu aprilu in maju 2006. OïeWn®'^®®'^ Rašiška 14, 1234 Mengeš gsm: 041 514 175 - POLAGANJE KERAMIKE - POLAGANJE LAMINATA, ITISONA, TAPISONA - SUHOMONTAŽNA GRADNJA KNAUF - ROLETE, ŽALUZIJE - MONTAŽA POHIŠTVA AKCIJA ZA NOVOGRADITELJE: PLAČILO POLAGANJA KERAMIKE DO 6 OBROKOV! Vrtnarstvo Peter H Eafem® YS, feS-i! M®« A PROIZVODNJA GODNE CENE Telefon: 01/723 09 lH JVC I PANASONIC I SONY I PHILIPS I CANON I GBC HYUNDAI I THOMSON I DAHLE I IBICO I BROTHER AVDIO / VIDEO / BIRO APARATURE Nudimo hitro in zanesljivo popravilo praktično kateregakoli aparata. PON-PET: 8-16h, TOR: 8-18h Poslovna stavba, Brnčičeva 13, T: 01 563 40 60, E: servis@1-servis.si •ť prvi servis rondo Pozdrav! Je že tako, da se svet spreminja tudi mi se, še najbolj opazno pa je spreminjanje naših izvoljenih v oblast. Verjetno spremljate v dnevnih novicah kako si vlada, ministri in ostalo sorodstvo podrejajo obubožano ljudstvo. Zato tukaj ne bi o tej temi. Ker je MENGŠAN lokalno glasilo, je morda bolj pomembna tematika na mengeško okolje, odločitve mengeške vlade itd., žal se odločitve vlade Republike Slovenije prenašajo tudi na lokalni nivo, poleg tega pa nekateri s svojimi zgrešenimi idejami še dodatno grenijo življenje občanom. Ali je res tako težko vprašati, če morda bodoča odločitev ustreza večini ali pa je namenjena le peščici oziroma enemu ali trem ljudem? Se morda župan, podžupan ali kar vsa občinska uprava sramuj e oziroma noče pojasniti določenih zadev? To pomeni le, da se dejansko stanje skriva, da se uporabljajo laži in pa da je prisoten sum na korupcijo oziroma, da ima nekdo določene koristi od tega našega mesta. Ker smo pred prazniki, ki so zgodovinskega pomena in mednarodni praznik delavstva, bi se morali pošteno zamisliti tudi nad odločitvami, ki so neposredno povezane z zaposlenimi, upokojenci in seveda tudi z bodočnostjo mladih. Se lahko vprašamo ali odločitve res lahko sprejemajo tisti, ki niso nikoli delali za tekočim trakom, med njimi so tudi tako imenovani managerji. Ali naše šolstvo nudi dovolj praktičnega usposabljanja tudi tistim, ki po dolgih letih študija vodijo podjetja? Politiki se tako ali tako vse premalokrat pokažejo v podjetjih, včasih pa dajejo vtis, da jim sploh ni mar za propadajoča podjetja razen tistih, ki so delno v državni lasti. Čeprav vsi trdijo, da gre prebivalcem v Sloveniji odlično, pa je to velika dilema. Mengeš pri tem ni izjema. Letos se bo potrebno ponovno odločati katere akterje bomo postavili v občinsko vlado. Vsak ni za vse, zato je smiselno že zdaj premišljevati o tej zadevi. Seveda bomo prav tako kot vedno izvolili ljudi, ki imajo tudi lastne interese. Pa kaj. urednik Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 11. junij 2006. MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si, petra.piskot@siol.net Člani uredniškega odbora: Tina Železnik, Janja Verbančič, Dušan Pejič Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš ZUPANOV UVODNIK Drage občanke, spoštovani občani, os-emintrideseti uvodnik pišem med velikonočnim vstaj enj skim podoživljanj em večnega kroga stvarstva. Pravzaprav še tudi po, ker končujem uvodnik teden po prazniku. In ga nadaljujem (dopolnjujem) sredi maja s predelavo še za majsko številko, ki bo skupna (dvojna!?). Pričakujem pojasnilo urednika in novega uredniškega sveta ter komisije za volitve in imenovanja, ki je na osnovi razpisa izbrala in predlaga svetu občine novo urednico glasila Mengšan. Spoznavam oz. čutim da »težave« ljudi - posameznikov in človeštva, ki se imamo za (edina) inteligentna in s (koristnim !?) razumom obdarjena živa bitja, izvirajo iz »univerzalnega / vedno prisotnega« (ne)razumevanja / dileme ali delovati sebično ali darovanjsko: ali izhajati iz ljubezni do sebe in najprej poskrbeti zase ter pričakovati enak odnos drugih do sebe ! ? Ali pa dajati ljubezen najprej sami, z vero (brez posebne računice ali zaradi slabe vesti), da bo obrodila sadove tudi vam, ki jo nesebično dajete - darujete. Podobno se verjetno dogaja s sovraštvom, nestrpnostjo, sebičnostjo, .. »Zahvaljujte se gospodu ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota« - nam je večnostni zgled in napotilo za osebno, družinsko - partnersko, v sorodstvu in za profesionalno delovno ravnanje. Vsem, ker verjetno ni nikogar, ki ne bi veroval v dobro, ki ne bi želel da bi njemu drugi namenjali ljubezen, ki si jo želi zase. »Resnično najkrajši pa tudi najlepši pogrebni nagovor je bil takle: 'To je bil res gospod v najboljšem pomenu besede. Dosegel je največ kar se v življenju more doseči - BIL JE DOBER ČLOVEK.'« je dejala prof. Majda Lampič v (samo)govoru na letošnjem kulturnem prazniku (objavljen brez pojasnila v prejšnjem Mengšanu na mestu urednikovega uvodnika v rubriki 'obvestila'!) v katerem je opozarjala na »Naše(ga)« - Prešerna in njegove sodobnike: Jožeta Pučnika, Angelo Vode, Boruta Lajevca, Justa Stanovnika, .., ki so vsi po vrsti zgled pokončnih ljudi, poštenih in nezlomljivih, ki so bili za to »križani«. Začenja se čas letošnjih največjih gradenj. Vse so take narave, da morajo biti izvajane v času dopustov, ko je promet minimalen, ko ni učencev v šoli. Prosim za upoštevanje sprememb v prometu, za potrpljenje in za razumevanje! Gradnje bodo potekale na državnih cestah iz smeri Kamnika / Duplice do razbremenilnika Pšate ter v središču Mengša od Gasilsko godbenega doma do Petrolove črpalke. Vgrajene bodo vse komunalne naprave, tudi meteorna ali manjkajoča fekalna kanalizacija. Urejeni bodo ustrezni pločniki, novi na Kamniški ter novi razširjeni na Slovenski cesti. Zahvaljujem se za dosedanje razumevanje lastnikov zemljišč in upam da bomo lastništvo zaključili v obojestransko zadovoljstvo. Še pred dopusti se bodo začela dela na urejanju Slamnikarske ulice v večstanovanjskem naselju Zavrti. Povečali bomo število parkirišč (parkiranje pod kotom) in sprostili ulico z uvedbo enosmernega prometa. Omenjeno rešitev smo uspeli uskladiti s predstavniki lastnikov stanovanj. V Osnovni šoli Mengeš bomo vzhodnem delu obnovili sanitarije in izvedli tretjo četrtino potresne utrditve objekta. Dokončno naj bi jo predvidoma uredili prihodnje leto. S tem bo, po meni znanih podatkih, ustrezno protipotresno (glede na lokacijo) (do)grajena edina šola tega tipa v soseščini in tudi širše v Sloveniji. Občinska stavba bo dobila novo glavno električno napeljavo, ker je stara popolnoma dotrajana. S Kulturnim domom in objektom Slamnika (Knjižnice) bodo objekti dobili tudi novo energetsko napajanje. Izvedeni bodo tudi ostali kabelski priključki, povezava na plinovod in predelava kurilnice na plin. Najbolj viden poseg pa bo urejanje parkirišč oz. prostora okoli KD Mengeš - vsaj večina tega prostora. Predelavo kurilnice na plin v Zdravstvenem domu letos predvidoma ne bo možno izvesti, ker je opozicija postavko v nasprotju s projektno strokovno oceno tako znižala, da gradbeno strojnih preureditev le z desetino sredstev ni možno realizirati. Škoda, da se na tak način strokovno in projektantsko ustrezen projekt onemogoči, ker nekateri strokovnjaki iz opozicije (LDS) menijo da je možno predelavo izvesti kot da gre za prehod kurilnice na plin v stanovanjski zgradbi. Nismo uspeli s pojasnili, da so največji projektantsko ocenjeni stroški povezani z gradbeno predelavo prostora kurilnice v skladu z varnostnimi predpisi. Želimo urediti tudi prostor z ledinskim imenom Tonhovina na katerem sta sedaj prodajalni sladoleda in suhe robe. Prodajalne bodo urejene ob južnem zidu, prostor se bo odprl in je predviden za spomenik Rudolfu Maistru in petnajstletnici državnosti. Izvedbi opozicijske skupine sicer nasprotujejo, tako daje še vprašanje njenega financiranja. Podobno je povsem nerazumljivo nasprotovanje dokončanju globinske vrtine za Veliki Mengeš in Topole, ker je to najboljša voda, izvirske kakovosti in dolomitnih sestavov dobensko rašiškega hribovja brez vplivov površinskih voda in podtalnice. Opozicija je tudi črtala sredstva za srednjo cesto na Zgornjem Dobenem. Upam, da najdemo sredstva in navedeno kljub vsemu izvedemo. Morebiti s popravkom proračuna 2006. V Loki bodo dokončali lep lesen objekt 'brunarico' v športnem parku. Največja njihova investicija pa je gradnja novega Gasilsko družbenega doma kateremu namenja polovico sredstev občina. Čestitam jim za odločnost in dobro pripravo investicije. Najbolj operativno angažiranemu g. Robertu Ručigaju, predsedniku gasilcev, se zahvaljujem za dosedaj opravljeno delo. Lani začeta temeljita obnova prostora pred poslovilnimi mrliškimi vežicami je končana. Prepričan sem da je kakovostnej ša in trajnejša ter bo deležna primernega spoštovanja. Osvetlitev prostora z lučmi smo zamenjali z indirektno razsvetljavo preko vitkega loka nad poslovilnimi prostori. Letos začnemo tudi s prvo etapo urejanja prostora za grobove na novem delu pokopališča. Končati moramo tudi urejanje Trdinovega trga in Glasbilarske ulice - takoj po koncu največjih gradbenih del stanovanjske gradnje na tem območju (objekti in prostor nekdanje Melodije ter stanovanjsko poslovni objekt 'Lovec' nasproti Gasilsko godbenega doma). Končuje se tudi izgradnja kanalizacijskega kolektorja od razbremenilnika Pšate do meje z občino Komenda. V Industrijski coni Mengeš Topole bomo pripravili gradnjo komunalne opreme na območju med Mapis-om in Hidrotehnikom. Izvedba je odvisna od sofinanciranja posameznih investitorjev. Poskušamo pa pridobiti nekaj sofinancerskih sredstev s strani države. Pripravam za izvedbo občinskih investicij za letos tečejo intenzivno priprave za gradnje v letu 2007: obnova Gorenjske ceste, jugo zahodna obvozna cesta v Pristavo. Pristopiti bo potrebno še k dopolnitvi projektov Prešernove ceste in temeljito ter celovito prometno urbanistično in komunalno projektiranje Glavnega trga in območja Kolodvorske, Doma počitka, nekdanje Ete in Traka ter Šolske ulice in dela Slovenske ceste. Pripraviti moramo še arhitekturno zasnovo za projektiranje športne dvorane, za dolgoročne potrebe šole v športnem parku, za okoli 300 mio SIT. Tako nam (mi) ob vseh usklajevanjih in urejanjih skoraj zmanjka časa za bolj temeljito spremljanje projektiranja obvoznice ter za lobiranje za njeno izvedbo leta v letu 2008 - kot povsem realen cilj. V maju moramo dobiti odgovor na vlogo o prenosu ceste Mengeš - Groblje na državo. Strokovna presoja je potrdila upravičenost in nespornost ter popolnost naše vloge. Temelji na prometni študiji, ki pa se v osnovnem delu nadaljuje za celotno mesto Mengeš in vključuje tudi urbanistični del. Pridobiti moramo dolgoročne urbanistično prometne usmeritve in ureditev mesta, če ne drugače kot vizijo, kot konkretne usmeritve in rešitve o katerih se bomo (se bodo) usklajevali, jih dopolnjevali ter dograjevali. Imeti moramo osnovo za začetek resnih diskusij o urbanističnem razvoju mesta Mengeš, pa tudi ostalih območij (npr. med Loko in Mengšem, med glavno cesto in Pšato, ..). Idejno in za potrebe projektiranja ter etapne izvedbe pripravljamo prometno rešitev dostopa do šole in parkiranja na njenem območju in območju Kulturnega doma. Izdelana je rešitev z novim mostom čez Pšato, ki pa ni tako evidentna kot se zdi, ker pomeni velik poseg v park, zahteva odkupe zemljišč, ustrezne dostopne ulice in iskanje najprimernejše prometne ureditve. Letos smo (22. aprila) šestič zaporedoma pregledali vodozbirno območje Izvirov krvavškega vodooskrbnega sistema, tokrat v spremstvu odgovornega za vodooskrbo v Komunalnem podjetju Kranj. Tudi letos, na cvetno nedeljo sem sodeloval na Dnevu zastave v geometričnem središču Slovenije. Tokrat ne le kot zastavonoša. Občina Mengeš je sodelovala na prireditvi z Godbo Mengeš in mojim nagovorom. Slike in besedilo posredujem v posebnem prispevku. Godbenikom se zahvaljujem za njihov prispevek. Vabljeni na III_32. sejo občinskega sveta, predvidoma dne 7. junija 2006. Predvidena je obravnava zahteve Javnega zavoda Vrtec Mengeš po visokem (več kot 15%!?) povečanju cen programov vzgoje in varovanja otrok. Tokrat vlogo res temeljito presojamo v upravi (podžupan, vodja financ) in s pomočjo specializiranega izvajalca. Pregled kalkulativnih elementov poteka tako z vidika utemeljenosti stroškov, gospodarnosti poslovanja kot tudi skladnosti s predpisi in metodologijo. Družinam, ki so se povečale z nadebudneži želim zdravja in sreče ter medsebojne ljubezni z naslednjimi novorojenimi člani: Matic, Tia, Ajda, Eli,Tajša. Občankam in občanom želim prijetno praznovanje dneva upora proti okupatorju (za nazaj) ter praznika dela (tudi za nazaj!). Čestitam tudi za drugo leto Slovenije kot uradne članice Evropske zveze in ob 9. maju lep praznik Evrope in tudi njene osvoboditve. Tole voščilo pa upam, da pride na domove pravi čas! Ob občinskem prazniku 29. maju želim vsem obilo aktivnih užitkov ob prireditvah naših društev in organizacij. In vabim na glasbeno umetniško prireditev v počastitev praznika v grad Jable, ki jo bo s svojo prisotnostjo in govorom ob razglasitvi Mengša za mesto počastil minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Prav lep pozdrav! mag. Tomaž Štebe Dan zastave v geometričnem središču Slovenije Nagovor župana Občine Mengeš, Vače 9. april 2006 Žlahtne Slovenke, Ljubi Slovenci. Prav lep pozdrav v imenu Občine Mengeš in mojem imenu s pesmijo v srcu iz glasbenega mesta skupaj z mengeško godbo, ki organizirano deluje že 123 let. Pozdravljeni kolegi poslanci in župani, posebej pa še veterani vojne za Slovenijo, vojaški zveze veteranov vojne za Slovenijo in policijski združenja Sever ter seveda slovenski vojaki, dragi pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali da izpričate zvestobo našemu narodnemu in državnemu simbolu - slovenski tribarvnici ali trobojnici, kot so ji pravili naši predniki. Danes na cvetno nedeljo, v času nezadržnega kroga brstenja narave in intimnega notranjega verovanja v večno vstajenje, hvaležno častimo naše drage nam rodoljube z razvijanjem simbolov države, naroda, občin, organizacij iz vse Slovenije. Pomnimo in zavedamo se enkratnosti in nezamenljivosti ter izražamo hvaležnost za samostojnost in državnost nam vsem drage domovine Slovenije. Smo v srcu Slovenije, njenem geometričnem središču. Simbolna je figura zelenega konjenika na najimenitnejši svetovno znani arheološki najdbi v bližini, Vaški situli, okoli 2500 let stari pivski posodi, ki poleg Lambergarja ter pesnika in generala Maistra, prav tako na konju, neoboroženi, simbolizirajo mir. Zato je konjenik upodobljen tudi na tukajšnjem spomeniku vsem anonimnim rodoljubom, nosilcem in borcem uspešnega tisočletnega prizadevanja za ponovno samostojnost in državnost Slovencev, simbolno rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo v kateri smo zmagali pred skoraj petnajstimi leti. Res hvala Bogu za to ogromno simbolnost, ki se je morala uresničiti. Uresničili so jo neustrašni posamezniki. Zato so bili potrebni odločnost in pogum, predvsem pa neomajna vera v slovenskega človeka in tisočletna želja, da slovenski narod zaživi v svoji državi. Korenine Slovencev so utemeljene v trajnem ljudskem soglasju o vrednotah, ki imajo svoj izvor v zgodovinski tradiciji in človečanskih lastnostih slovenskega naroda, krščanski etiki, evropski humanistični filozofiji in razsvetljenstvu, to so: svoboda, enakopravnost, pravičnost, solidarnost ter delavnost, poštenost, pa tudi prostovoljnost in domoljubnost. Domoljub-nost lahko razumemo kot odnos do domovine, kot trdna volja za ohranitev, razvoj in uspešnost slovenske države in nacije. Hvala grboslovnemu, rodoslovnemu in zastavoslovnemu društvu Heraldica Slov-enica za ohranjanje in čaščenje domoljubja, še posebej pa za skrbništvo za državne in občinske grbe in zastave ter vsakoletno slavnostno povorko slovenskih zastav in izobešanje državne zastave v samem težišču Slovenije. Vse dobro v prihodnje in hvala za povabilo k sodelovanju. Domu, Kranj'c moj zvest ostani! Ogled krvavškega sistema NA DAN ZEMLJE V soboto 22. aprila 2006 se nas je zbralo šest gornikov - pohodnikov: štirje starejši možakarji, en (kamniški) gimnazijec in ena dama; da si ogledamo naprave 'Izviri' krvavškega sistema in da se odpravimo pobirat smeti na gorniškem pohodu na Gospinco. Prvič smo bili v družbi sedanjega 'upravljalca' - z vodjo vodovodnih sistemov g. Romanom Udirjem iz Komunalnega podjetja Kranj. Vodja iz JKP Prodnik Aleš Stražar je zbolel. Stalna vztrajneža sva bila z Vidom Kregarjem, ki sta ga spremljala sin Ambrož in profesorica iz poklicne šole ga. Marjeta Cerar. Tako sva bila iz Mengša dva, še Zvone Juršič. Imeli smo izjemno lepo vreme. Pot ni lahka. Smeti je nekaj manj kot prejšnja leta. Pod vrhom je najslabše. Na platoju pred garažami teptalcev celo najslabše. Vode iz tega dela so kalne in očitno onesnažene. RTC Krvavec sem pisno in s slikami (ponovno) opozoril, tokrat zadnjič. Več govorijo slike. Razmere kličejo po seminarski ali diplomski obdelavi, ki bi bila uvod v dokumentiran javni pritisk, da se na Krvavcu in Kriški planini uredi ravnanje z odpadki, predvsem pa z odpadnimi vodami. Naslednje leto se zagotovo vidimo ponovno. mag. Tomaž Štebe ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV SVETA Vprašanja g. Janeza Pera 1. Kakšna je strategija vodooskrbe občine Mengeš? Odgovor: Sledimo zaključkom in usmeritvam študije »Krvavški in kamniški vodooskrbni sistem ter dolgoročna oskrba z vodo«, začeta leta 1999 in končana leta 2001, ki smo jo sofinancirali občine Komenda, Vodice in Mengeš ter Ministrstvo za okolje in prostor. Pri tem sem ves čas aktivno sodeloval kot župan in kot član projektne skupine s strani naročnika MOP. Glavna vizija, opredeljena s strategijami in cilji je bila združevanje sistemov in skupno upravljanje preko skupne Direkcije. Od predlaganih ukrepov (str. 72) sta bila realizirana vira v Vodicah (prodni vodonosnik) in globinska vrtina Žeček v Mengšu (dolomitni izvirski vodonosnik) ter realizirana je povezava na kamniški sistem Duplica - Križ - Moste. Občina Komenda je ob podpisu pogodbe v oktobru 2004 o skupni izgradnji kolektorja sprejela tudi našo zahtevo o podobnem sodelovanju pri povezovanju s kamniškim sistemom, citiram: »Občini Komenda in Mengeš izrecno soglašata da se tudi vsi stroški priprave, projektiranja, izvedbe oziroma obnove do tehničnega prevzema in uporabnega dovoljenja ter ostali s tem povezani stroški izgradnje oziroma obnove primarnega skupnega, povezanega krvavškega in še ne zgrajenega kamniškega vodooskrbenga sistema na območju Občine Komenda delijo v razmerju pol : pol vse do zadnjega priključka občine Komenda v smeri proti občini Mengeš. V primeru da Občina Mengeš ne doseže dobav vode iz Občine Kamnik v 5 letih od datuma te pogodbe, bo občina Komenda, v primeru zahteve občine Mengeš, refundirala revalorizirane sofinancerske zneske občini Mengeš za povezovalni vodovod na kamniški sistem na odseku Podgorje - Gora. Na skupnih odsekih vseh treh občin v občini Komenda ima Občina Mengeš pravico da ureja pogoje in sofinancerske prispevke z občino Vodice samostojno. Podrobnejša opredelitev obveznosti in dolžnosti pri obnovi oziroma izgradnji za potrebe Občine Mengeš na območju Občine Komenda se dogovori v posebni pogodbi.« Manjka še pogodba z občino Kamnik o dobavi vode iz njihovega sistema v sistem občine Mengeš. V letih 2003 in 2004 sem poskušal doseči sodelovanje na celotnem porečju Kamniške Bistrice in še posebej Pšate. Predlagal sem celovito Pismo o nameri in še prej tudi posamezne ukrepe, predvsem na Izvirih krvavškega sistema. Zadeve so bile že predstavljene in dokumenti tudi objavljeni na naši spletni strani. Žal pa se zaradi ravnanj, omeniti moram predvsem občino Cerklje, dogaja ravno obratno. Skupno upravljanje se razbija na posamezne občine. O zadevi je seznanjeno Ministrstvo za okolje in o tem (zaenkrat) opozarjam župane, pristojne in postavljam (danes ko to pišem - 20.04.2006) že drugo poslansko vprašanje ministru Podobniku. Menim, da nam (nekaterim zagotovo) primanjkuje vizije, občutka za skupno in tudi zato kakšne prednosti ima sistem za razliko od »vrtičkarskega« delovanja. V soboto, 22.04.2006 gremo šestič na ogled krvavškega sistema, opravili bomo gorniški pohod in pobirali smeti. Tokrat, upam, se bomo lahko v naravi, neobremenjeno pogovorili o viziji, strategiji in smiselnosti sodelovanja in povezovanja. V naši občinski strategiji je tik pred realizacijo druga globinska vrtina (jaz jo imenujem Gobavica) za Veliki Mengeš in Topole (sofinancirana s strani tovarne LEK), ki pa ji začuda, iz meni povsem nerazumljivih razlogov nasprotujejo opozicijske stranke v svetu občine: LDS, SLS, ZLSD. Naj ponovno poudarim, da so to viri, katerih vodozbirno območje je Dobensko rašiško (kraško) hribovje, da voda »pronica« skozi sivi dolomit in da je točka črpanja povsem ločena (glineni vmesni sloj) od površinskih oz. prodnatih vodonosnikov. 2. Občinsko upravo, župana, podžupana lepo prosim, da ukrenejo vse potrebno, da se odstrani oveli venec na vhodu na pokopališče, ki je bil tam postavljen za dan mrtvih 1. novembra 2005. Odgovor: Komunalno podjetje Kamnik, ki izvaja pokopališko službo na pokopališču smo opozorili, da venec, če se še nahaja na vhodu na pokopališče takoj odstrani. Vprašanja ge. Milice Tomšič 1. vprašanje: Kaj je g. župan ukrenil v zvezi z zahtevami, ki mu jih je z dekretom naložilo Ministrstvo za ceste, ko je Detelovo ulico razglasilo za javno cesto. Le ta mora biti primerno široka, prometno varna, imeti mora razsvetljavo in seveda rešeno lastništvo. Kot vem, je stanovalcem vse to obljubil sam župan na sestanku v mesecu avgustu 2005. Rok, ki ga je postavilo Ministrstvo za ceste je bil 20. 01. 2006 in je že potekel, pa bi rada vedela, kaj se je od takrat spremenilo. Videti je, da nič. Odgovor : Ministrstvu za promet nam je v prvem dopisu z dne 20.10. 2005 Občini Mengeš naložilo, da spremenimo Odlok o občinskih cestah. Odlok je povzemal v čl. 41 določbo, ki je povzemala določilo 85. člena Zakona o j avnih cestah katero jo je Ustavno sodišče razveljavilo. V odgovoru smo navedli, da omo spremenili navedeni odlok. Rok za uskladitev je bil 20.1. 2006, občinski svet je sprejel spremembo na 28. seji dne 21.12.2005.). Odgovorili smo, da aktivnosti v zvezi z odkupi potekajo. Ministrstvo nas je ponovno pozvalo (v marcu 2006) naj sporočimo kdaj smo navedeno spremembo Odloka objavili in kje ter kako je z stanjem lastništva. Odgovor na dopis se pripravlja. 2. vprašanje To vprašanje pa zdaj postavljam četrtič in zahtevam, da je v celoti objavljeno brez prirejanja ali krajšanja, kakor vam ustreza! Na obnovljeni ulici Zavrti še vedno ni omejitve 30 km na uro ali hitrostnih ovir, kijih je za umiritev prometa predlagala Komisija za varnost v cestnem prometu. Šolska pot teče preko te ulice na več mestih, ta ulica pa je po zaključenem obvozu ostala obvoznica za številne »divjake«, ki hitijo zjutraj inpopol-dne skozi prometno »zatrpan« Mengeš. Brez velikih besed (in prav je tako), so se na zahtevo stanovalcev namestile table o zmanjšanju hitrosti v Janševi ulici, tu pa, kjer je tako zahtevo postavila Komisija za varnost v cestnem prometu, pa se nikakor ne premakne. Zakaj? Odgovor, da se s temi ovirami ne strinjajo stanovalci, ki živijo poleg predvidenih ovir, je skrajno neresen in mislim, da ga ni stanovalca, ki bi želel nositi breme kakšne smrtne žrtve na Zavrtih. V primeru, da nasprotujejo posamezniki, predlagam, da se imena le teh objavi v Mengšanu. Ne ponovno navajati samo odgovora »predvidena je izgradnja dveh hitrostnih ovir«, kot ste to objavili, saj to vsi vemo. Hočem odgovor, zakaj to že ni bilo izvedeno in kdaj bo? Odgovor: Zadolženi v upravi niso izvedli naloge, ki sem jo od njih zahteval. Odgovoren za to je g. Urbanc in o tem sva imela nekaj resnih pogovorov. 3. vprašanje Ponovno sprašujem, zakaj še ni nameščenih novih tabel za označitev ulic Slamnikarske in Levčeve, ki so bile pri obnovi ulice Zavrti zaradi dotrajanosti ali pa zaradi del odstranjene? Kdaj bodo? Odgovor: Zadolženi v upravi še niso izvedli naloge, ki sem jo od njih zahteval. 4. vprašanje Ali vam je uspelo v vsem tem času mandata zvedeti, kako je z zemljiščem okoli šole, ki je baje v denacionalizacijskem postopku. V državnih arhivih kjer so shranjene dokumentacije o izgradnji mreže šol občine Domžale, kamor smo nekoč spadali, bi se to zlahka ugotovilo. Če obstaja vsaj trohica namena izboljšave pogojev za izvedbo pouka športne vzgoje v OŠ Mengeš, bi morali že teči postopki v zvezi s pridobitvijo zemljišč in dogovori z morebitnim (če obstaja) denacionalizaci-jskim upravičencem. Čas dela zanj in cena raste! Ker ste na svetu staršev OŠ Mengeš zatrdili, da se bo gradnja pričela v letu 2007, bi morali te dokumente že imeti, da ne omenim arheološkega izkopavanja, ki bi že moralo teči. Na prihodnjem svetu bi poleg objave odgovora v Mengšanu rada videla tudi dokumente in dokazila o akcijah, ki so se v zvezi s tem izvajale. Odgovor: Kompleks zemljišč okrog Osnovne šole Mengeš predstavljajo posamezne nepremičnine, ki so v postopku denacionalizacije, ki se vodi na Upravni enoti Domžale. Posamezne nepremičnine predstavljajo zazidana stavbna zemljišča, ki se v skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji ne vračajo upravičencem v last in posest, temveč za njih pripada upravičencem odškodnina Slovenske odškodninske družbe. Predvideno je, da naj bi se denacionalizacijski postopek na prvi stopnji končal predvidoma sredi tega leta. 5 vprašanje Letošnja zima je bila takšna, kot je bila. Zanima me, zakaj se sprehajalna pot po drevoredu ni posipavala tako, da bi bila varna za sprehajalce? Sama vem za dva primera poškodb starejših občanov, enemu sem celo sama nudila prvo pomoč pri poškodbi glave. V drugem primeru gre za kompliciran zlom noge, poškodovanka še zdaj ne more hoditi. Verjetno pa je bilo takih primerov še več. Ali Občina ve, da so poškodovanci upravičeni do odškodnin? Takoj po telefonski intervenciji s šole so drevored posuli, zakaj ne že prej? Odgovor: Drevored spada v operativnem planu zimske službe v III. prioriteto , kar pomeni da ko so urejene vse ostale javne poti na področju Občine Mengeš, se pluži in posipa poti kot so drevoredi, parkirišča itd. Zaradi obilice mokrega snega in velikega števila sprehajalcev uporabnikov drevoreda je bil sneg potlačen »snežna dila » zato drevoreda ni bilo več možno splužiti. Res je bila tel. intervencija Osnovne šole, vendar je bil drevored tudi pred tem že večkrat posut s peskom. Mešanice (pesek -sol) ki bi bila v takšnih vremenskih pogojih bolj učinkovita, pa v drevoredu zaradi varovanja okolja ne uporabljamo. 6. vprašanje Pospešeno se gradi nova stavba na Zajčevi vili. Kot je videti, bo imela izhod iz garažne hiše prav na to ulico, ki pa je hkrati tudi šolska »varna« pot. Kako bo poskrbljeno za varnost otrok, ki jih na tej poti v šolo ni malo? Zdaj, ko se da z investitorjem pomisliti na ta problem, bi bilo smiselno še kaj narediti. Ko bodo dela zaključena in denar »pokasiran«, bo ta problem ostal spet breme in skrb občini. Odgovor: V projektu obnove Glasbilarske ulice je od izvoza iz novega objekta do Trdinovega trga predvidena razširitev te ulice z obojestranskim hodnikom. Stroške obnove nosi Razvojni zavod. 7. vprašanje Vsakemu občanu, ki se sprehaja ali rekreira na in ob vznožju Gobavice, se v teh dneh, ko je sneg skopnel, kaže žalosten in še nevaren pogled na podrta orjaška drevesa na trimski stezi. Kdo je zadolžen za to in kdaj se bo to začelo urejati? Hkrati bi opozorila tudi na skrajno zanemarjeno okolico gradu in nič čudnega ne bi bilo, če bi se lepega dne pojavil g. Bulc ali pa ga. Jermanova iz RTVS in bi si to »lepoto« Mengša lahko ogledali vsi Slovenci. Po mojem mnenju gre tudi za ekološko sporno zadevo. Občina bi lahko in bi morala od lastnika zahtevati takojšnjo CELOSTNO ureditev tega, sicer čudovitega dela Mengša. Če ne zlepa, pa zgrda! Odgovor: Celotno traso trim steze je 20.03.2006 pregledal revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije, ki je označil nevarna oz. zaradi težkega snega podrta drevesa za odstranitev. Na podlagi zapisnika je bilo pridobljeno soglasje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za posek oz. odstranitev. Trim steza je bila v celoti očiščena do 05. aprila 2006. Vprašanja g. Jožeta Vahtarja 1. Najprej bi malo polemiziral z županovim uvodnikom. Že v dveh številkah najavlja odgovore na moje trditve v mojem odgovoru na svetniška vprašanja, ki sem jih zastavil januarja. Menim, da mora župan najprej preveriti svoje odgovore, ki jih je lansiral v javnost, in biti predvsem pošten do odgovorov, ki jih daje. Imam pravico na take polovične ali nezadovoljive odgovore sploh reagirati. Odgovori so bili tisti, ki so zavajajoči in mene kot svetnika postavljajo v luč, da ne vem kaj vprašujem. Na koncu naj dodam, da metoda, ko najavljaš odgovore v več številkah pri ljudeh, ki to berejo pozabijo kar sem napisal jaz in seveda dajo prav vam - župan! To opravljate z odliko! Odgovor: Nimam odgovora niti komentarja. 2. V glasilih beremo, da smo edina občina, ki se ni opredelila proti cestninski postaji KRTINA. Menim, da je to nedopustno, saj imamo v občini Mengeš posledično zaradi ukrepa DARSA tudi mi povečan pretok prevozov. Sprašujem, kdo je tako odločitev sprejel in zakaj ni bila predstavljena na občinskem svetu? Občinskemu svetu predlagam sklep, da sprejme sklep, da podpiramo pobudo o ukinitvi cestninske postaje Krtina, za kar se zavzemajo vse prizadete občine in občani. Odgovor: Kot poslanec in župan sem se zelo močno in tudi strokovno angažiral v zvezi z neustreznim cestninskim sistemom v Sloveniji. Vsa sedanja velikopotezna (in draga / predvolilna!?) kampanja občine Domžale je bistveno prepozna. Županja občine Domžale je imela več kot deset let časa kot poslanka Vladne stranke LDS, da prepreči ali souredi ustrezen sistem cestninjenja v Sloveniji. Bistven ukrep pa bi morala izvesti županja, skupaj z občino Lukovica takrat, ko se je sploh uvedlo cestnin-jenje v Črnem grabnu. To bi lahko preprečila kot poslanka vladne stranke, da se spoštuje sklep Skupščine nekdanje občine Domžale, da sprejemamo traso AC kot je sedaj zgrajena ob pogoju da v Črnem grabnu ni cestninjenja. To pomeni podobno kot je na Celj skem območju, od koder izhaja nekdanji predsednik DARS-a g. Brodnik. Ne bi smelo biti cestninjenja od Trojan do Ljubljane! Ali paje potrebno uvesti pošten sistem cestninjenja - za vse enako (ne)pravičen oz. kot omogoča sodobna tehnologija - v prostem prometnem toku glede na dejansko prevoženo razdaljo! Vse to sem kot poslanec tudi povedal na sestanku v Domžalah pred dobrim mesecem. Ministrstvu za promet pa sem lani septembra kot poslanec predlagal, citiram del dokumenta, kjer navajam predlog usmeritev in dejanskega uvajanja: »Po daljšem spoznavanju in razmišljanju ter izmenjavi mnenj o stanju, problematiki in prihodnosti cestninjenja priporočam razmislek in upoštevanje naslednjih stališč za odpravljanje nepotrebnih dilem in za vzpodbudo ter v podporo sprejemanja odločitev za takojšnjo, toda postopno uvedbo avtomatskega satelitskega brezžičnega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku ETC - GNSS/CN z naslednjimi aktivnostmi: - v realnih razmerah, postopno uvajati in testirati, izpopolnjevati in širiti ETC-GNSS/ CN sistem (I. faza težka motorna vozila v več stopnjah do konca 2007; II. faza osebna vozila najkasneje do 2010); - opustiti nepotrebne študije in osnovna (pilotska) funkcionalno primerjalna testiranja rešitev oz. tehnologij, ker je to nepotrebno trošenje energije, denarja in predvsem dragocenega časa; - ustaviti vsa vlaganja v modernizacijo in širitev ABC sistema, ker je neustrezen in drag ter je za vse to prepozno že vsaj pet let; - v prehodnem obdobju, najdlje do leta 2010, vzpostaviti cestninjenje v prostem prometnem toku z uveljavitvijo ETC-GNSS/ CN cestninjenja za težka motorna vozila, za ostale kategorije vozil pa uvesti cestninjenje z vinjetami, ker ni realno da se avtomatsko satelitsko cestninjenje v celoti uvede v obdobju dveh, treh let; - aktivno uveljavljati ustreznejše mednarodne (evropske) standarde, predpise, organizacijo, implementacijo cestninjenja v prostem prometnem toku. 3. Objave razpisov so po novem v Mengšanu objavljene tako, da je najavljeno,da so objave na internetu. Verjetno, kljub zamudi izdaje Mengšana (rekordna zamuda - moram čestitati vsem vpletenim) niste sposobni pravočasno razpis oblikovati in ga posredovati v Mengšana. Občinski svet naj sprejme sklep, da se to objavlja v Mengšanu, ter da naj se tokrat izjemoma obvesti vsa športna in kulturna društva in se jih opozori na razpis. Odgovor: Neprimerno je iskati krivdo za zamudo na strani občinske uprave, za izdajanje je odgovoren odgovorni urednik. Razpisi niso objavljeni v časopisu zaradi prihranka prostora, objavljena je le notica o objavi, gradivo razpisa paje dosegljivo na spletnih straneh ali v tiskani obliki na sedežu občine. Društva so bila pisno obveščena o razpisu že pred postavitvijo tega vprašanja. 4. V Uradnem vestniku Občine Mengšana je postavka proračuna B 1.2.4.12. 840 000 SIT označena z križci. Občanom je potrebno dati pojasnilo za katero postavko to gre! Odgovor: Ta postavka vsebuje v nazivu imena društev, ki praznujejo v letu 2006 pomembne obletnice poslovanja. Ker je bilo preveč teksta v polju, so se pri tiskanju izpisali križci. Pomembne obletnice v letu 2006 praznujejo: 60 let - Lovska družina Mengeš, ki je bila ustanovljena leta 1946, 15 let - Karitas Mengeš, 10 let - Smučarsko skakalno društvo Mengeš, 10 let - Likovno društvo Mengeš in 10 let - Ženski nonet Vigred. 5. Občinsko upravo in župana sprašujem, kdaj je predvidena kanalizacija za severni del Mengša in Topol. Potrebujem točen plan dejavnosti! Odgovor: V Mengšanu (februar 2006) je bil objavljen predlog modernizacij in gradenj - po ulicah in letih z oceno stroškov. Na tak plan dosedaj nisem prejel (še) nobenih pripomb, predlogov, niti reakcij ! Desetletni finančno terminski plan se lahko bistveno skrajša (za 3 do pet let) če bi za namen hitrejših gradenj občina najela kredit. Slednje sem večkrat predlagal, v prejšnjem in sedanjem mandatu. Žal za to, kljub utemeljitvam in prednostim, ni pripravljenosti večine v svetu občine na čelu s strankami LDS in SLS. Na listi slednje ste bili izvoljeni v svet občine. Prosim za konkretne predloge kako pohitriti izgradnje in modernizacije. 6. Letošnjo spomlad mineva 3 leta, kar sem opomnil na neustrezne grbine na Muljavi! Župan je v letu 2002 obljubil, da se bodo v roku 3 mesecev (do julija) to uredilo! Čeprav sem nato še 3-4 na to opozoril se nič ni premakne! Je pa res, da s kolesom pa prideš mimo! Odgovor: Izj ava je bila dana na osnovi zagotovila naj em-nika Fit-top-a, da bo financiral stroške ravnanja naklona grbin. Grbine so bile izvedene v skladu s (tedanjimi) predpisi in na zahtevo velike večine lastnikov na Muljavi. Nisem prepričan g. Vahtar, da bi strokovno zdržalo vaše mnenje, da so grbine neustrezne, če prav razumem pomen te besede. Najemniki oz. lastniki Fit-top-a se menjajo pogosto, tako da takratna obljuba ni več aktualna. Zmanjšanje naklona grbin bi imelo za posledico višje hitrosti, omogočile bi kršitve, na pomembni (varni) poti v šolo. Osebno menim, da si tako opustitev težko dovolimo. Potrebno je formalno soglasje Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu in večine lastnikov. Zanimivo, da podobne grbine na Kersnikovi ulici nikogar ne motijo. Popravek za marčevski članek občinskega svetnika g.Aleša Janežiča "Mengeška koča,naš ponos ali sramota". Avtor članka je verjetno nevede ali pomotoma dodelil lastništvo Mengeške koče samostojnemu podjetniku g.Juretu Repanšku.Onje zdajšni zakupnik in to že od leta 1997.Lastnik koče in depandanse Jurček pa je graditelj Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš,ustanovljeno leta 1952.Koča pa je bila dograjena leta 1954 in uradno odprta maja istega leta. V vednost občanom Mengša in vsem ljubiteljem te priljubljene izletniške točke na Gobavici.Gospodu Janežiču se pa sicer zahvaljujem za dobronamerni članek. Tudi mi planinci si želimo da cesto,ki je od Oranžerije do vrha dolga 1200 metrov čimprej asfaltiramo. Predsednik PD Janez Trdina Mengeš Miro Šušteršič KORISTNO IN PRIJETNO POBIRANJE SMETI - SDS Na prvi april smo se po dveh letih zopet zbrali člani SDS iz Mengša in šli pobirat smeti iz Pristave (bajerja Mengeš) proti Spodnjemu Dobenu (kjer smo imeli dobro domače kosilo pri Ručigaju). Krog smo sklenili po poti proti Loki / Na Gmajno in se mimo Hrastarjevega posestva jugozahodno pod Žečkom vrnili do izhodišča pri »kamnolomu« pod bajerjem. Priložene slike govorijo same zase, toda vseeno naj navedemo nekaj dogodkov, ki so se zgodili v treh do štirih urah hoje. To so (navajamo fotografirane zadeve): - Pavle je že na samem začetku med smetmi našel 200 SIT (slika). - Prostor nekdanjega »kamnoloma« je bil dobro nasmeten (slika). Toda ko smo se vrnili ga je bager ravno »očistil« - zasul in odrinil je smeti (slika). Ta prostor, ki so ga ogradili, sedaj mislim da neaktivni člani 'Pistol shooting kluba' je najbolje da občina odkupi. - Z avtom dostopni prostori služijo za piknike, nekaterim za nočne skrite užitke in drogiranje ter za dovažanje smeti. - Srečate motoriste na štirih kolesih, ki se v gozdu zdravo rekreirano, pa tudi lastnike štirinožcev, ki se z avtom odpeljejo na sprehod. - Zabeležili smo večja odlagališča kjer bo potreben strojen izkop in odvoz. - Našli smo mrtvo srno. - Največ smeti in največja odlagališča so z gradbenim materialom in avtomobili. Sledijo plastična embalaža in steklovina. Mi smo zabeležili naš »izlet«. Veliko prostovoljcev vsako leto pomaga pospraviti smeti, ki jih odmetavajo in celo dovažajo nevestneži. Čeprav je deponija v Dobu blizu, čeprav lahko tam brezplačno oddajo katerekoli odpadke, tudi azbestne plošče. Hvala lepa vsem, ki ste letos sodelovali in ki skrbite za čistejšo in neokrnjeno naravo in okolje. mag. Tomaž Štebe LDS za ljudi pred profitom Ljubljana - Boštjan Marinko, predstavnik Občinskega odbora LDS Mengeš in član Nadzornega sveta Občine Mengeš, je 22. aprila 2006 je sodeloval pri sprejemanju manifesta Za ljudi pred profitom. Manifest opredeljuje glavne vrednote stranke, ki so svoboda posameznika, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, odgovornost in strpnost, in govori o prihodnosti za širšo in boljšo slovensko prihodnost, o pravični, demokratični, solidarni, gospodarsko učinkoviti in na znanju temelječi družbi ter pravni državi. Občinski odbor LDS Mengeš se je s svojim predstavnikom Boštjanom Marinkom, 22. aprila 2006, udeležil programske konference LDS, kjer je bil sprejet manifest z naslovom Za ljudi pred profitom. Manifest je v obravnavo vložila delovna skupina pod vodstvom predsednika dr. Mateja La-hovnika. Razlogov za nastanek dokumentov je več, prvi so prav gotovo spremembe v sami stranki. Jelko Kacin je na programski konferenci dejal: »Pravijo, da je za to, da človek vidi sliko samega sebe, potrebno večkrat stopiti pred ogledalo, dovolj veliko, da v njem vidiš ves svoj odsev. Podobno je s stranko. Slika celote se pokaže šele, ko smo pripravljeni stopiti nekaj kilometrov iz centra. Potem uzreš malenkost drugačno - bolj realno in nepopačeno.« Manifest je opredelil glavne vrednote stranke, ki so svoboda posameznika, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, odgovornost in strpnost. Takega dokumenta nima nobena druga stranka v Sloveniji. Hkrati pa tudi odgovor na dogajanja v slovenski družbi in njenem političnem prostoru, ki so ga avtorji manifesta imenovali kot graditev nove avtoritarne države, čeprav smo to državno ureditev skupaj, enotno presegli pred slabim četrt stoletja. Vlada podpira ekonomski darvinizem, napovedujem krčenje socialne države, zmanjšuje avtonomijo javnih ustanov, pospešeno priva-tizira šolstvo in zdravstvo, ter krepi vpliv na področjih, kjer država ne bi smela biti močna (razen kadar varuje njihove pravice in avtonomijo), gospodarstvo in mediji. Glavni poudarki manifesta so pravična, demokratična, solidarna, gospodarsko učinkovita in na znanju temelječa družba ter pravna država. To pomeni, da je država orodje državlajk in državljanov za doseganje družbene pravičnosti, kar pomeni, da je svoboda posameznika omejeno zgolj s svobodo drugega ter da so človekove pravice nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti določeni skupini ali političnem prepričanju. Občinski odbor LDS Mengeš ALI BO LETOS SLOVENSKA CESTA KONČNO OBNOVLJENA? To je vprašanje, ki smo ga županu postavljali ob vsakem sprejemanju proračuna. K proračunu za leto 2003 smo napisali amandma in za obnovo cestišča in pločnikov namenili 10 mio sit, vendar občinska uprava obnove ni izvedla. Na podlagi naših vztrajanj so bila v predlogu proračuna za leto 2006 za obnovo ceste namenja sredstva, ki jih je občinski svet tudi potrdil in vključil v proračun. Vendar pa se kljub namenjenim sredstvom še vedno domneva, da se cesta v tem letu najverjetneje ne bo obnovila. Odbor za okolje in prostor je ugotovil, da še ni bila izdelana projektna dokumentacija ter da ni bilo pridobljenega gradbenega dovoljenja. Prav ni bilo nobenega podatka o obnovi t.i. Grobeljske ceste Mengeš - Rodica, ki je zaradi obrabljenega cestišča že zelo nevarna. Odbor za okolje in prostor je v proračun za leto 2006 z amandmajem vključil tudi nujna in vzdrževalna dela na tej cesti. Kaj se dogaja nismo uspeli izvedeti niti na majski seji, ki je ni bilo, niti v Mengšanu, ki ni izšel. Tu se postavlja vprašanje, ali mora župan kot izvršilna veja oblasti v občini, spoštovati in izvajati akte oziroma proračun, ki ga sprejme občinski svet kot zakonodajno telo v občini. Po zakonu prav gotovo. Vendar v občini Mengeš vsako sejo občinskega sveta ugotavljamo, da zakoni za nas ne veljajo in da so povsem neprimerni. Po drugi strani pa smo obdani z občinami, ki se iz leta v leto nenehno razvijajo in nadgrajujejo, tako na področju infrastrukture kot na področju družbenih dejavnosti. Pa vseeno zanje veljajo isti zakoni kot v občini Mengeš. Občinski odbor LDS Drage občanke in občani, ob občinskem prazniku vam želimo leto sprememb, ki bi pomenil začetek trajnost-nega razvoja za vse v občini, tako na področju infrastrukture, družbenih in društvenih dejavnosti ter gospodarstva. Prepričani smo, da bomo lahko občini skupaj zagotovili zanimivo in uspešno leto. Občinski odbor LDS Mengeš Trdinov tek Informativni razpis Organizator: OŠ Mengeš Datum: ponedeljek, 5. junij 2006, ob 1800 Kraj: športne površine pred OŠ Mengeš Podatki o progah: otroški tek 250 m, mlajši dečki/deklice 500 m, dečki/deklice 750 m, starejši dečki/deklice 1500 m Starti: © otroški tek fantje (letnik 2000 in mlajši) ob 18.00 © otroški tek dekleta (letnik 2000 in mlajše) ob 18.05 © mlajši dečki (letnik 1997 in mlajši) ob 18.15 © mlajše deklice (letnik 1997 in mlajše) ob 18.20 © dečki (letnik 1994 in mlajši) ob 18.30 © deklice (letnik 1994 in mlajše) ob 18.35 © starejši dečki (letnik 1991 in mlajši) ob 18.45 © starejše deklice (letnik 1991 in mlajše) ob 19.55 Pravica nastopa: otroci iz vrtcev, učenci in učenke osnovnih šol Prijave: na dan tekmovanja, od 1630 do 1730, pred OŠ Mengeš, startnina 200 sit Vsi udeleženci teka dobijo spominsko darilo, najboljši trije pa medalje. Informacije: Tomaž Soklič, tel. 051 357 548 (dopoldan), spletni naslov: tomaz. soklic@guest.arnes.si STANOVANJSKI KREDITI Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJIL I. NAMENI ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Posojila so namenjena za: - nakup stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš, - stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš, - prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš. Obrestna mera EURIBOR + 2 %, dobo vračanja 20 let. Celotni stroški priprave, obdelave , vodenje kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so cca 35.000,00 SIT. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš, - kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo, - imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklenjeno v času določenem z razpisom), - imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predložijo soglasje lastnika (izdano v času določenem z razpisom), - imajo izdano lokacijsko informacijo za prenovo oz. revitalizacijo objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če predložijo soglasje lastnika. Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solastniki - investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ do 40% vrednosti primernega stanovanja. IV. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji: - primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja, - socialnega in zdravstvenega stanje prosilca in njegove družine, - namembnosti posojila, načina razreševanja stanovanjskega problema in faze gradnje, - drugo. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - enostarševske družine, - mladi, - družine z manjšim številom zaposlenih, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. z otrokom motenim v telesnem in duševnem razvoju, - prosilci z daljšo delovno dobo, - prosilci z daljšim bivanjem v Občini Mengeš, V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo vloge skupaj s prilogami: - opis namena, višino in vrsto porabe posojila, - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju), - notarsko overovljeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo , sklenjeno v letu 2005 in 2006 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - lokacijsko informacijo (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiško knjižni izpisek , ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in družinskih članov v Občini Mengeš, - dokazilo o enostarševski družini, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo, Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 29. junija 2006 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom - »Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj«. Vse dodatne informacije dobite na tel. 724 7106. Vloge bo obravnavala 5 članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan. Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila. OBČINA MENGEŠ Župan, mag. Tomaž Štebe 32. seja bo predvidoma v sredo, dne 7. JUNIJA 2006 ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš Predvideni dnevni red 32. seje: 1. Obravnava in sprejem zapisnika 30. in 31. seje občinskega sveta 2. Imenovanje odgovornega urednika glasila Mengšan 3. Imenovanje Občinske volilne komisije 4. Soglasje k ceni programov predšolske vzgoje v Vrtcu Mengeš 5. Spremembe odloka o odpadnih vodah in Odloka o oskrbi s pitno vodo 6. Soglasje k povečani delovni uspešnosti Mestne lekarne 7. Pobude in vprašanja Opomba: Gradiva bodo objavljena na spletni strani občine - www.menges. si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste. mag. Tomaž Štebe, župan OBČINA MENGEŠ Obveščamo vas, da sta na oglasni deski in na spletnem naslovu www.menges.si, meni OBJAVE, podmeni RAZPISI objavljena: Razpis za oddajo prostora za gostinsko dejavnosti na Slovenski cesti 30, Mengeš in Razpis za oddajo Kulturnega doma Mengeš v upravljanje USPESEN ZAKLJUČEK ZIMSKE SOLE V NARAVI NA OS MENGES Tako kot v vsako leto, smo tudi letos uspešno izvedli Zimsko šolo v naravi (v nadaljevanju ZŠN). Le-ta je letos potekala med 13. in 18. februarjem 2006 z učenci tretjih razredov osemletke na Mariborskem Pohorju. ZŠN se je udeležilo 59 učencev (21 učenk in 38 učencev). Tečaj teka na smučeh, nad katerim so bile učenke in učenci zelo navdušeni smo izvedli v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije (SZS). SZS nam je zagotovila tudi vso primerno opremo. Pogled z Mariborskega Pohorja na Maribor Smučanje je v svetu in pri nas ena najbolj razširjenih množičnih oblik zimske^ rekreacije. To je tudi eden glavnih vzrokov zakaj se organizira ZŠN z glavno vsebino alpskega smučanja prav v šoli. Temeljni smoter šole v naravi je usmerjati otroke v zdrav, koristen in kulturen način preživljanja prostega časa ter ohranjanje in negovanje stika z naravo. Program je bil zelo obsežen. Največ časa smo preživeli na snegu, saj so učenci povprečno smučali tudi do pet ur dnevno (dopoldan in popoldan). Na veliko veselje otrok smo zadnji večer izpeljali tudi nočno smučanje, ki je veliko bolj zahtevno iz varnostnega vidika kot dnevno smučanje. Tečaj teka na smučeh Prav poseben čar je imel nočni pohod z baklami na razgledni stolp. Pogoji za pohod so bili odlični. Veter je sicer rahlo pihal, temperatura je bila malo pod ničlo, razgled na zvezdnato nebo pa je bil prekrasen. Na koncu tečaja so vse učenke in vsi učenci prejeli tudi diplome za osvojeno znanje iz alpskega smučanja. Učenke in učenci so prejeli 24 diplom za osvojeno znanje (SMUČAR), 18 diplom za osvojeno znanje (DOBER SMUČAR) in 17 diplom za osvojeno znanje (ZELO DOBER SMUČAR). Vrhunec ZŠN na Mariborskem Pohorju pa je bila za učenke in učence izvedba tekmovanja v Veleslalomu. Tekme so se udeležili vsi udeleženci ZŠN. Vzdušje je bilo odlično saj so učenke in učenci navijali po pregovoru, vsi za enega eden za vse. Poleg tega nas je obiskal tudi lovec, ki nam je predstavil živalski svet naših gozdov. Pridno smo pisali razglednice, peli, se učili in še in še. Iz strokovnega in varnostnega vidika lahko ocenim Zimsko šolo v naravi na Mariborskem Pohorju kot uspešno. Nočno smučanje Organizator ZŠN: Aleš Koštomaj, učitelj športne vzgoje 20. REGIJSKI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA 15. marca 2006 je bil na OŠ Jurija Vega v Moravčah 20. regijski festival Turizmu pomaga lastna glava. Festivala so se udeležili tudi učenci OŠ Mengeš. Pripravili so raziskovalno nalogo, razstavo (mentorica Natalija Vrečer) in dramsko delo (mentorica Barbara Zibelnik). Pri raziskovalni nalogi in razstavi so sodelovali naslednji učenci: Gabriela Aleš, 5.c, Tea Cifer, 5.c. (sodelovala je pri terenskem delu), Veronika Benda, 5.c,, Jasmina Behrič, 4.c, Jana Majdič, 5.c, Karmen Majdič, 7.c, Tjaša Kerec, 9.b ter Nina Zupan, 9.b. Pri dramskem delu pa so sodelovali Tine Jagrič, 9.a, Urška Lukan, 9.a, Petra Ručigaj, 9.a, Martin Stopar, 4.c, Sabina Šabotič, 9.a, Nejc Trampuš, 7.a in Saša Voler, 9.c. Naslov raziskovalne naloge je bil Turistične znamenitosti na Dobenu, v Loki in Topo-lah. Med seboj smo primerjali tri vasi v Občini Mengeš, saj je bil pogoj za pripravo raziskovalne naloge predstavitev treh različnih enot. Učenci so v raziskovalni nalogi najprej predstavili Občino Mengeš, kjer se omenjene vasi nahajajo. Sledila je predstavitev Dobena, poudarili smo zlasti gostilno Ručigaj, kmečki turizem pri Blažu ter Turistično društvo Dobeno. Potem smo predstavili Loko. Največ pozornosti smo posvetili največji turistični znamenitosti Loke Gradu Jablje ter drugim turističnim znamenitostim Loke, kot npr. Cerkev Sv. Primoža in Felicijana, Mrkunovo kapelico, ter gostilni Orhideja in Tavčar. Pri opisu Topol smo predstavili delovanje Prostovoljnega gasilskega društva Topole, Mejačevo vetrnico, kapelico včasih in danes, Vrbčevo znamenje, športno igrišče ter poslikave na hišah. Ker je bil pogoj za raziskovalno nalogo tudi povezava med tremi opisanimi enotami, smo opisali tudi sprehajalno pot, ki povezuje te vasi. Ugotovili smo, da bi bilo zanimivo za turiste, če bi markirali tudi sprehajalno pot iz Mengša do Topol, saj to pot za zdaj poznajo zgolj domačini. Pot od Dobena, Loke do Mengša pa seveda ni težko najti tudi turistom, saj je markirana. V dramskem delu pa so učenci predstavili njihove vrstnike na pohodni poti na Dobenu. Dramsko delo je s humorjem obravnavalo mlade na pohodni poti, kako se tam počutijo in znajdejo. Za razstavo, na kateri smo predstavljali kmečki turizem, nam je Muzej Mengeš posodil dragoceno posodo. Tako smo imeli čast predstaviti prazgodovinsko latvico iz 5 st. pred našim štetjem, keramični mengeški lonček iz 3. stoletja, skledo iz 19. stoletja ter pivsko steklenico Stare, ki je bila narejena med letom 1908 do 1917. Tudi novo posodo, v katerih je bila potica in drugo pecivo, ki so ga spekli naši učenci, nam je posodil Muzej Mengeš. Potičnico in pekačaje izdelal mojster France Kremžar po starih vzorcih. Tudi sicer Muzej Mengeš zelo dobro sodeluje z našo šolo. OŠ Mengeš je dobila za svojo udeležbo na festivalu bronasto priznanje. Zlato priznanje pa je dobila OŠ Dob. Poleg omenjenih šol so sodelovale tudi OŠ Jurija Vega Moravče, OŠ Trzin, OŠ Gradec Litija in OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Po končanem tekmovanju pa nam je ostal grenak priokus, saj menimo, da ocenjevanje ni bilo objektivno. Ocenjevalci se namreč v večih ozirih niso držali pravilnika, v katerem so objavljeni kriteriji za ocenjevanje raziskovalne naloge, razstave in dramskega dela, ki je bil vodilo našega ustvarjanja Tako npr. v pravilniku piše, daje za razstavo na voljo pano ter miza 80x 80 cm, po zaključenem ocenjevanju pa so dejali, da so vsem tistim, ki so uporabljali mizo in pano dali manj točk. Več jih je namreč dobila tudi skupina, ki razstave sploh ni imela, saj so na razstavni prostor postavili zgolj otroka oblečenega v kostum, takšnega kot je nastopal pri dramskem delu. V pravilniku pa seveda piše, da se dramsko delo in razstava ocenjujeta posebej. Predstavniki Turistične zveze Slovenije so se spraševali, zakaj se je število udeleženih šol od lani prepolovilo od 120 na 60. Bojijo se, da festival zamira. Verjetno so tudi drugi začutili, da gre za nestrokovno ocenjevanje in so se odločili, da ne bodo več sodelovali. Vsaj na naši šoli imamo že več tovrstnih izkušenj, saj smo se že vrsto let udeleževali festivala Turizmu pomaga lastna glava. Najbolj razočarani pa so bili seveda otroci, ki so veliko svojega časa in truda vložili v nastajanje raziskovalne naloge, razstave in dramskega dela. dr. Natalija Vrečer OŠ Mengeš FOLKLORISTI NA INTENZIVNIH PRIPRAVAH V OSILNICI Izkušnje nas učijo - zato smo se odločili, da gremo tudi letos za več dni nekam, kjer bomo lahko nemoteno in čim bolj intenzivno izpopolnjevali svoje znanje ljudskih plesov. Izbrali smo Osilnico v Beli krajini, prelep kraj v osrčju narave. Ni nam bilo žal. Nasprotno, žal nam je bilo za vse tiste naše člane, ki se nam niso uspeli pridružiti. Pa naj vas o tem prepričajo vtisi, ki so jih povedali nekateri udeleženci. META - Intenzivne vaje - sliši se in tudi v resnici je bilo intenzivno. Med tem časom, ko smo mi plesali in plesali, pa še malo, plesali, se je zunaj naredila prava pomlad. Že res, da smo zamudili dva sončna dneva, toda pridobili smo toliko, da ju je bilo vredno zamuditi. Vse je teklo po urniku, tako, kot je Edo planiral. Celo prihod udeležencev! Čeprav je bilo naporno oditi od doma takoj po službi in to v petek. Tudi vaje so tekle po planu. Garali smo, se potili in se zabavali - to je bil vikend! Da, z veliko začetnico! RAJKO - Na pripravah sem prvič. Zadovoljen sem z udeležbo, pristopom plesalcev in neverjetno energijo vseh udeležencev. Čeprav je bilo čez dan veliko plesa, se zvečer nismo ustrašili zaplesat za svojo dušo. GREGA - V Osilnici smo ugotovili, da se v ritmu Klemenove harmonike Mengšani dobro vrtimo. Zato bom z veseljem prišel tudi naslednje leto. BARBARA - Enkratno, intenzivno, v zelo lepem okolju. Priprave so nas povezale med sabo, saj takšen način dela združuje in nam polepša in obogati naš vsakdan. EDO - naš plesni učitelj - Udeleženci so pokazali resen pristop do dela in se zato veliko naučili. Skupina se je med seboj še bolj povezala. Bilo je sproščujoče, odklopili smo skrbi in tako naredili nekaj zase. Naj končam s svojimi vtisi. Bilo je nepopisno lepo, saj sem lahko plesala, kolikor mi je dala duša. LIDIJA ROPOTAR Zaključek belokranjskih plesov in FS Mengeš Vlečenje ploha iz Cirkovcev in FS SAVA Glej ga no Janeza, polno majolko ma, Francko pa Katrco, plesat pela - in naši plesalci Matjaž, Mateja in Barbara. )a hora ta Čaninawa, rezijski plesi in FS COF Za konec pa vsi skupaj: »Nocoj je ena lušna noč« FOLKLORISTI Skupno poziranje vseh udeležencev pred odhodom domov. i v- Plešemo kolo iz Bele krajine Vodi Zoran, ostali pa lepo za njim. BURMA, od leta 1989 MYANMAR (2) Biseri ene najlepših azijskih dežel Edino, na kar zgodovinske spremembe niso vplivale, je bilo zaupanje Burmancev v verstvo, ki je prišlo k njim iz Indije in se je že pred dobrima dvema tisočletjema zakoreninilo v njihovi domovini. V Burmi še dandanes ugled ne velja vele-bogatašu, pač pa kot miš revnemu menihu. Torek, 24. februar Soproga Angelca mi je zjutraj povedala, da jo je v sanjah okrog 6,40 ure, preden se je zbudila, prijazno poklicala štiriletna vnukinja Sara. Sicer pa da spanje ni imela najbolj trdno, zapolnjevala pa da ga je z meditacijo. Meni tega ni bilo treba, saj sem noč prespal izvrstno. Z malim avtobusom se takoj po zajtrku odpeljemo proti Čakpunu (Kyakpun) k štirim 30 metrov visokim kipom Bude, ki so narejeni iz opek, obloženi z mavcem, nato pa pozlačeni. Osem vogalni prostor ima male »oltarčke«, za dneve v tednu (za sredo se oltarček ponovi), kjer se ljudje ustavijo in molijo glede na svoj rojstni dan v tednu. Angelčin patron je miš, moj pa lev, tako nama je povedal vodič Tint. Angelca je darovala eno od orhidej z letala za srečno popotovanje. Vražjevernosti Myan-marcev se namreč pridružimo tudi mi. Pagode so štirikotne, kar simbolizira štiri Bude. So votle, s streho in se dvigajo v obliki zvona, ali kot manj ša in še manj ša streha postavljeno na večjem zvonu. Pagodo z Budinimi oltarji varujejo Činti (pol zmaj, pol lev), varuhi templjev. Stupe (zedi), ki zvončasto krasijo pagode, so polno grajene. Večinoma so bele, nekatere pa tudi iz rdečkaste opeke. Ob prihodu v mesto Bago smo si najprej ogledali izjemno dragocen zgodovinski kulturni spomenik ležečega Buda. Odkrili so ga izpod pokritega peska z zaraščeno zemljo. Danes varuje 54 m dolgega in 16 m širokega Buda zasilna kovinsko konstrukcijska streha. Zanimivi so mu nohti na nogah, ki so okrašeni z bleščečem mozaikom raznobarvnih kamnov, izstopa pa tudi vzglavje iz lepi šatulj. Razred zase je tudi pagoda Šymodo (Shy-modo) z 114 metrov visokim pozlačenim zvonom. Ob njej se bosi sprehodimo po velikem marmornatem dvorišču, ki ga krasijo lepo izrezljane in okrašene kapelice z oltarji Bude. Ustavimo se še pri drevesu bynjang, pod kakršnim je Buda doživel razsvetljenje. Pot odtod nas je vodila proti Sveti gori Čahtio (Kyikhtio). To je eden od najsvetejših krajev v deželi, kjer po legendi na vrhu gore šest Budovih las zadržuje Zlato skalo, da ob robu stene ne pade v prepad. Do tja prečkamo plovno reko Sithan, opazujemo lesene koče prijetnega videza, grajene predvsem z bambusa. Večinoma so na kolih, kar naj bi ljudi varovalo pred golaznijo in vodo v poletnem monsunu. Na goro nas po strmem klancu in ovinkasti cesti popelje mali tovornjak. Vožnja je tod naporna, saj zaradi slabega, sicer asfaltiranega cestišča, poskakujemo na lesenih klopeh kot bi jahali konja. Ustavimo se pred Golden Rock hotelom, na višini okoli 1000 m, kjer je naše začasno bivališče. Hotel obdaja arboretum dreves in cvetja, kar deluje na nas mirno in spokojno. Tod se razpoloženje romarske poti na Sveto goro k Zlati skali človek kar nekako navzame. Mitja, Uroš, Angelca injaz smo jo mahnili po strmi cesti peš, Mojca, Marija in Meta pa so bile prenesene na nosilih, na ramah štirih krepkih fantov. Cena za nosila je znašala 8.000 čatov (Kiat-ov), to je okoli 2,4000 SIT, pa še vsakemu fantu po eno kokto povrh. Ob poti smo šli mimo preprostih lesenih bivališč na bambusovih kolih z majhnimi trgovinicami s spominki. Naleteli smo na betlovo trto, katere liste domačini zvijajo v nekakšne cigare in jih žvečijo. Pravijo, da jim poteši lakoto. Ob žvečenju jim rdeče pobarva zobe in ustno votlino. Pred vstopom na plato Svete gore Čahtio se moramo sezuti in nadaljevati pot bosi. Najprej se ustavimo ob zlatem po legendi okamenelem čolnu, s katerim je bila na goro pripeljana Zlata skala, ki je pa žal nismo videli, ker je bila pokrita s »kuto«. Menda se jo je dotaknila ženska (kar je prepovedano), zato je dve uri za tem zgorela bližnja vas in z njo nekaj vaščanov. Da bodo izbrisali prekletstvo, jo bodo prezlatlili. Ni kaj, vsepovsod so Eve, ki povzročijo izgon iz raja. Na gori je več posvečenih stavb, med katerimi izstopata pagoda Paya in samostan Čaung. Ob večernem zatonu zaradi pozlačenih stavb gora kar žari, kar pusti v človeku neizbrisan, vendar svetel pečat. Pepelnična sreda, 25. februar Naslednji dan se od hotela napotimo v dolino. Najprej dobre 100 metrov peš, naprej pa z malim tovornjakom. Pred hotelom je bilo več otrok, ki so se ponujali za prenos naše prtljage do parkirnega prostora. Ustregli smo jim, naj kaj zaslužijo. Po zaključku prenosa so zahtevali po 500 čatov, to je okoli 150 SIT, večinoma pa smo jim dali več, kar jih je izjemno razveselilo. Na mestu, kjer smo se s tovornjaka presedli v džip, je bil velik naval ponudb eksotičnega sadja (banan, man- derin, _), za kar so poskrbela mlada dekletca. Ta dan smo namreč jedli le sadje zaradi postne Pepelnice. Ob vračanju proti Yangoon-o smo tokrat posvetili posebno skrb opazovanju pokrajine. Peljali smo se mimo riževih polj, nasadov dreves kavčuka, sladkornega trsa in drugih tamkajšnjih dobrin. Od blizu smo si ogledali kako čistijo in sušijo v reki Sithan nalovljene »kačje ribe«. Ustavili smo se tudi ob manjši kmetiji, kjer v nasadu ob hiši gojijo betlovo trto. Ušlo pa nam ni iz vida, kako se ob reki, ne da bi enega ali drugega motilo, prosto in složno sprehajajo race in prašički. Ob prihodu v Yangoo smo se napotili na letališče, odkoder smo z manjšim letalom nadaljevali pot v Heho, ki leži na okoli 1000 metrov visoki planoti. Pokrajina je tod precej drugačna, bolj intenzivno obdelana. Tudi hiše so večinoma zidane, kar izdaja višji življenj ski standard prebivalstva kot na juga države. Od tod smo z manj šim avtobusom nadaljevali pot v romarski kraj Pinday, kjer se nekoliko višje od ravnine nahaja na gori kapniška votlina z okoli 9000 Bud (velikimi in malimi, večinoma pozlačenimi). Med potjo smo se ustavili pri enem od velikih svetih dreves Bynjan, se malo oddahnili in ob več drevesih z žareče rdečimi cvetovi (plamenasto drevo imenovano v prevodu), podobnimi magnoliji. Naleteli smo tudi na suho odvrženo kožo od neznane kače. Sicer pa je bilo polje v tem času požeto od žitaric. Do votline smo se peljali z modernim dvigalom. Po ozkih poteh smo se nato sprehajali med kipi Bud, ki so prevlečeni z zlatom močno sijali in odstopali od počrnelih jamskih kapnikov. O tej jami pravi legenda tole: »Zli duh je ugrabil 7 lepotic in jih skril v jamo, ki jo je stražil strašni pajek. Prišel je princ, premagal pajka in rešil lepotice. Po tej legendi so se v jami naselili menihi in postavili kip Bude. To je spodbudilo mnoge družine, da so postavili v jami družinski kip Bude, ki ga občasno tudi obiskujejo in se ob njem predajajo meditaciji. Po ogledu jamske znamenitosti smo noč preživeli ob vznožju hriba v bungalovih hotela Conqueror Resort, obdanem z izjemno lepim in urejenim parkom. (se nadaljuje) Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE V LOKI Kulturno društvo Antona Lobode je loškim slavljenkam ob materinskem dnevu podarilo urico druženja z ga. Tatjano Zmavc, ki jim je prikazala izdelavo in spretnosti raznovrstnih ročnih del. Tako so mamice, mame in babice izdelovale predmete iz krep papirja, servetov iz blaga ter slanega in vzhajanega testa. Vse kar so ustvarile s svojimi rokami so si za spomin odnesle domov. Da je bilo vzdušje na srečanju še bolj veselo in prijetno je poskrbel otroški pevski zbor Lastovke z Barbaro. Zaigral pa je tudi Luka na harmoniko. Ob koncu so vse udeleženke prejele cvet tulipana. Otroški pevski zbor Lastovke je slavljenkam zapel dve pesmi Gospa Tatjana je prikazala izdelovanje cvetja iz krep papirja, košaric in punčk iz kuhinjskih servetov, pletenic iz testa,....., kar so poleg slavljenk z velikim zanimanjem spremljali tudi najmlajši. Barbara JEZUSOVA SMRT IN VSTAJENJE Pred nami so velikonočni prazniki. Čas, ko se verniki še bolj spominjamo trenutkov Jezusovega boja, ki se je na Golgoti odigral zaradi nas. ^ Gospod slave je umiral kot odkupnina za človeštvo. Medtem, ko je Kristus daroval svoje dragoceno življenje, ga ni spodbujalo zmagoslavno veselje. Nad vsem je ležala moreča tema. Vendar ga ni težil strah pred smrtjo. Nepopisnih muk mu nista povzročila mučenje in sramota križa. Kristus je bil knez trpečih; njegovo trpljenje pa je izviralo iz zavesti o hudobnosti greha, iz spoznanja da postanejo ljudje zaradi druženja z grehom slepi za njegovo ostudnost. Kristus je videl, kako globoko je greh zakoreninjen v človekovem srcu, in kako malo jih je pripravljenih na ločitev od njegove moči. Vedel je, da bo človeštvo pogubljeno brez Božje pomoči, in videl je, kako nešteto ljudi propada, čeprav bi lahko dobili zadostno pomoč. Na Kristusa kot našega namestnika in poroka je bila položena krivda vseh nas. Krivda vseh Adamovih potomcev je težko bremenila njegovo srce. Božja jeza nad grehom, strašni izraz njegovega nezadovoljstva zaradi krivičnosti, je z grozo prežel dušo njegovega Sina. Kristus je vse življenje padlemu svetu oznanjal veselo sporočilo o Očetovi milosti in odpuščajoči ljubezni. Snov njegovega pogovora je bilo zveličanje tudi največjega med vsemi grešniki. Ampak sedaj, ko je prenašal strašno breme greha, ni mogel videti odpuščajočega Očetovega obraza. Umik božanskega obličja od Zveličarja v tej uri največjega trpljenja je prebodel njegovo srce s tako žalostjo, ki je človek nikoli ne more popolnoma razumeti. Njegove duševne muke so bile tako velike, da je komaj zaznaval telesne bolečine. Satan je napadal Jezusovo srce s hudimi skušnjavami. Zveličarjev pogled ni mogel prodreti skozi grobna vrata. Upanje mu ni kazalo, da bo iz groba prišel kot zmagovalec, in ni mu govorilo, da je Oče sprejel njegovo daritev. Bal se je, da je greh Bogu tako ogaben, da se bosta za večno ločila. Občutek greha, zaradi katerega je Očetova jeza padla nanj kot na človekovo zameno, je zagrenil njegov kelih, ki ga je pil, in strl srce Božjemu Sinu. Popolna tema je zagrnila križ. Tema je bila tako gosta, kakor noč brez meseca in zvezd. V tej gosti temi je bila skrita Božja navzočnost. » On dela temo za svoj šotor, in skriva svojo slavo pred človeškimi očmi_ » Bog in njegovi sveti angeli so stali pri križu. Oče je stal poleg svojega Sina. Toda njegova navzočnost se ni razodela. Če bi njegova slava zasvetila skozi oblak, bi uničila vse človečke opazovalce. V tej grozni uri Kristusa ni smela potolažiti navzočnost njegovega Očeta. Sam je tlačil v tlačilnici, in nikogar izmed ljudi ni bilo z njim. Bog je ogrnil zadnje človeške duševne muke svojega Sina z gosto temo. Vsi, ki so videli Kristusovo trpljenje, so bili prepričani o njegovem božanstvu. Kdor je enkrat videl njegov obraz, ga nikoli več ni mogel pozabiti. Kakor je Kajnov obraz izražal njegovo krivdo ubijalca, tako je Kristusov obraz razodeval nedolžnost in dobroto - Božjo podobo. Njegovi tožniki pa se niso ozirali na ta nebeški znak. Dolge ure polne bolečin je posmehujoča množica strmela v Kristusa. Sedaj pa ga je Bog usmiljeno zagrnil s plaščem. Kazalo je, kakor da bi grobna tišina legla na Golgoto. Nepopisni strah je prežel okrog križa stoječo množico. Preklinjanje in zasmehovanje je v trenutku prenehalo. Ljudstvo se je vrglo na tla. Svetli bliski so občasno presekali oblake in razsvetlili za delček sekunde križ in križanega Odrešenika. Po treh urah se je tema umaknila z zbranih, zagrinjala je samo še Zveličarja. To je simbol smrtne muke in groze, ki sta bremenila njegovo srce. Potem je Jezus zavpil z močnim glasom, rekoč: » Moj Bog, moj Bog zakaj si me zapustil?« Mnogim verujočim, ki so zaslišali njegov obupen krik, se je omajala vera, zapustilo jih je upanje. V kaj naj bi potem še zaupali njegovi sledilci, če je sam Bog zapustil Jezusa? Ko se je tema dvignila s Kristusovega potrtega duha, se je pri njem zopet pojavil občutek telesnih bolečin, zato je vzkliknil: » Žejen sem!« Rimski vojak je vzel gobo, jo nataknil na dolgo isopovo trsko, jo pomočil v ocet in jo podal Jezusu. Duhovniki pa so se norčevali iz njegove smrtne muke. Ko je tema zajela zemljo, so bili v strahu; ampak brž, ko je njihov strah popustil, so se zbali, da bi jim še vedno lahko pobegnil. Njegove besede; moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil, so razumeli napačno. Z jedkim zaničevanjem in posmehovanjem so rekli: » Ta kliče Elija.« Niso izkoristili zadnje priložnosti, da bi mu pomagali. Dejali so:« Pusti, da vidimo, ali pride Elija in ga reši.« Brezmadežni Božji Sinje visel na križu; njegovo telo je bilo izmrc-varjeno zaradi bičanja; roke, s katerimi je blagoslavljal, so pribili na tramove; noge, ki so neutrudno hodile v službi ljubezni, so prav tako pribili na križ; kraljevska glavaje bila ranjena zaradi trnove krone; z drhtečih ustnic je prišel krik gorja. Vse karje prestajal, jasno govori otroku človeške družine, rekoč: Zate je bil pripravljen prenašati to breme krivde; Zate je strl oblast smrti in znova odprl rajska vrata. Ta, ki je umiril razdivjano jezero in hodil po penečih se valovih, pred katerim so trepetali hudobni duhovi, ta, ki je izganjal bolezni, slepcem vračal vid in mrtve obujal v novo življenje ( Lazarja, poglavarjevo hčer, vdovinega sina..) -- JE SAMEGA SEBE DAROVAL NA KRIŽU, IN SICER IZ LJUBEZNI DO TEBE. On, Nosilec greha, je prestajal jezo božanske pravičnosti. » Dopolnjeno je! Oče, v tvoje roke izročam svojega duha!« je vzkliknil Jezus zjasnim glasom. ( Jan. 19. 30 ) Luč j e razsvetlila križ in Zvehčaij ev obraz j e zažarel kakor sončni sij. Potem je nagnil svojo glavo na prsi in umrl. Sredi strašne teme, navidezno zapuščen od Boga, je Kristus do dna izpil kelih človeškega trpljenja. V teh strašnih urah se je zanašal na poprej dana zagotovila, da ga bo Oče sprejel. Poznal je značaj svojega Očeta in je razumel tudi njegovo pravičnost, usmiljenje in veliko ljubezen. V veri je počival v njem, katerega je vedno z veseljem poslušal. Ko je sedaj svoje življenje ponižno zaupal Bogu, se je počasi izgubil občutek, da mu Oče ni naklonjen. Kristus je z vero postal zmagovalec. Beri: SVETO PISMO - ( Matej pog. 27. pog. 28 ) Svet še nikoli ni doživel takšnega prizora. Množica je stala kakor ohromela in je z zadržanim dihom strmela v Zveličarja. Še enkrat se je nad njih zgrnila gosta tema in zaslišalo se je glasno bobnenje podobno hudemu grmenju. To je bil močan potres. Nastali sta strašna zmešnjava in prepadenost. V okoliških hribih so se lomile skale in bobneče padale v globino; odprli so se grobovi, iz njih so vstajali mrtvi. Kazalo je kakor da razpada celotno stvarstvo v najmanjše delce. Duhovniki, poglavarji, vojaki, rablji in vsi drugi so nemi od groze ležali na tleh. Ko je Kristus izgovoril besede » Dopolnjeno je! » so v templju duhovniki ravnokar darovali večerno molitev. Pripeljali so daritveno jagnje, ki je predstavljalo Kristusa, da bi ga zaklali. Duhovnik je stal z dvignjenim nožem. Ljudstvo je z velikim zanimanjem opazovalo. Toda tedaj se je zemlja nenadoma stresla in zadrhtela, kajti bližal se je sam Gospod. Z lahnim šumom je nevidna roka raztrgala notranje tempeljsko zagrinjalo od vrha do tal, a ljudje so zagledali najsvetejše, kjer se je nekoč razodeval Bog. Tam je bivala Božja slava ali šekina, tam je Bog razodeval svojo moč nad prestolom milosti. Nihče razen velikega duhovnika ni nikoli odgrnil zagrinjala, ki je ločevalo ta prostor od drugih delov templja. Enkrat na leto je stopil vanj opravit spravo za grehe ljudstva. Toda sedaj je bilo to pregrinjalo pretrgano na dva dela. Najsvetejši prostor pozemskega svetišča ni bil več svet. Povsod sta zavladali groza in zmeda. Duhovnik se je prav tedaj pripravljal zaklati žrtev, toda nož je padel iz njegove tresoče se roke, jagnje pa je zbežalo. Resničnost in simbol sta se srečala v smrti Božjega Sina. Darovana je bila velika daritev. Odprta je bila pot do najsvetejšega. Nova in živa pot je bila odprta za vse. Odslej bo sam Zveličar služil v nebesih vseh nebes kot duhovnik in zagovornik ljudi. Po Jezusovi smrti sta Jožef iz Arimateje in Nikodem previdno in spoštljivo snela njegovo truplo s križa. Telo so skupaj z dišavami skrbno zavili v mrliški prt in Odrešenika odnesli v nov, v skalo vklesan grob. Pred grobno votlino so zvalili težak kamen. Ženske so bile zadnje ob Kristusovem grobu. Nato so se vrnile in v soboto počivale po zapovedi, kakor tudi Jezus v grobu. Počasi je minevala tudi ta noč in glej; velik potres nastane; zakaj Gospodov angel je prišel z neba in pristopivši, odvali kamen od vrat in sede nanj. Bilo pa je njegovo obličje kakor blisk in njegova obleka bela kakor sneg. In od strahu pred njim strepetajo stražniki in postanejo kakor mrtvi. Zveličar je iz groba na klic prišel z življenjem, ki je bilo v njem samem. Prihajal je v veličastvu in v slavi. Nad praznim grobom je Gospod zmagoslavno vzkliknil: » Jaz sem vstajenje in življenje!« Te besede je lahko izgovorilo samo Božanstvo. Vest o vstajenju se je hitro širila med ljudstvom. Njegove sledilce je po začetnem dvomu, osuplosti in strahu, srečanje z Jezusom na moč razveselilo in prevzelo. Spomnili so se vseh obljub in čudežnih dogodkov, ki jih je storil učitelj. 40 dni je še bil z njimi, jim utrjeval vero z mnogimi prepričevalnimi znamenji in dal nalogo, naj oznanjajo vse kar so videli in se učili od njega. Nato se je dvignil v nebo; z obljubo, da zopet pride, ne kot otrok, temveč kot KRALJ! Povzeto po knjigi - Hrepenenje vekov. Novo programsko obdobje - nov Regionalni razvojni program — Kaj bomo delali od leta 2007 do leta 2013? Ljubljanska urbana regija je leta 2003 sprejela in začela izvajati svoj prvi Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006. Do danes so bili v okviru tega programa izvedeni številni projekti in sicer tako manjši izobraževalni kot tudi veliki investicijski projekti. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so za svoje delovanje prejeli sredstva evropskih strukturnih skladov oziroma ko-hezijskega sklada Evropske unije. Želimo si, da bi bilo takšnih projektov še več. Temu primerno smo se lotili priprave novega Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 20072013, ki je že pripravljen in čaka na izvedbo postopkov njegove potrditve. Takoj, ko bo program potrjen, pa bomo začeli s pripravo projektov in njihovim izvajanjem. Cilji Ljubljanske urbane regije do leta 2013 Delujoče somestje: V regiji želimo zagotoviti takšen prostorski razvoj regij e, ki bo omogočal dobro dostopnost javnih storitev ter hkrati bližino ohranjene narave ter kulturne dediščine vsem prebivalcem regije. Želimo, da bi do leta 2013 več kot 80% ljudi imelo v povprečju manj kot 300 metrov zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza. Regija ustvarjalnih ljudje in uspešnih podjetij : V regiji želimo zagotoviti takšen razvoj ljudi in gospodarstva, ki bo zagotovil dolgoročno blagostanje v regiji in njeno konkurenčnost v svetu. V regij i se bo do konca leta 2013 dodana vrednost na zaposlenega povečala za 10%. Regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja v Evropi: Ljubljana bo postala ena od prestolnic Evropske unije in s povezavo ljudi in ohranjene narave v regiji zagotovila vrhunsko kakovost bivanja in dela v celotni regiji. V regiji bo pričakovana življenjska doba večja od povprečja v Evropski uniji. In kako nameravamo to doseči Za razliko od drugih regij si je Ljubljanska urbana regija postavila tri cilje razvoja, ki jih namerava zasledovati z manjšim številom bolj konkretnih ukrepov, ki bodo koncentrirali sredstva razvojnih partnerjev. Tako bo regija s svojimi, državnimi in evropskimi sredstvi izvedla 8 sklopov aktivnosti oziroma ukrepov. Dostopnost za kakovost življenja. S tem ukrepom želimo omogočiti ekonomičnost in učinkovitost javnega prevoza, povečati kakovost in konkurenčnost javnega prevoza z zagotavljanjem enotne vozovnice in inter-modalnosti. Poleg tega pa ohraniti prevoznost cest z zmanjšanjem rasti cestnega prometa in zmanjšati potrebe po novih investicijah v ceste in parkirišča. Ter tako doseči zmanjšanje onesnaženj a zraka in raven hrupa ter zmanj šati emisije toplogrednih plinov. Ohranjena dediščina. Z ukrepi ohranjanja in trajnostne rabe naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo ohraniti naravne vrednote in kulturno dediščino, ki sta pomembna nosilca kakovosti življenjskega prostora v regiji. Načrtovanje za zagotovitev kakovostnega življenjskega prostora. Podobno kot pri ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo tudi s temi ukrepi doseči ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja v regiji. Cilj ukrepov pa je doseči usklajeno in trajnostno prostorsko načrtovanje več sektorjev v prostoru ter pozneje skozi izvajanje teh načrtov doseči kakovostne pogoje za delo in življenje v regiji. Učinkovite komunale storitve. Da bi komunalne storitve za prebivalce in gospodarstvo lahko šteli za učinkovite, morajo biti te stroškovno učinkovite, poleg tega pa morajo uporabnikom nuditi možnost izbire med različnimi vrstami storitev. Na tak način želimo zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo ter zmanjšati porabo vode na prebivalca, zagotoviti ustrezne rešitve za ravnanje z odpadki ter odpadnimi vodami ter zmanjšati njune količine. Enake možnosti prispevek h konkurenčnosti regije. Verjamemo in to smo v regionalnem razvojnem programu tudi potrdili, da je zagotavljanje enakih možnosti vsem družbenim skupinam konkurenčna prednost naše regije. S tem ko bomo zagotovili enake možnosti za razvoj in družbeno vključevanje vseh družbenih skupin, bodo vse družbene skupine lahko prispevale svoj delež v družbenem in razvojnem delu regije. Ukrepi regije pa bodo usmerjeni v odpiranje možnosti za tiste družbene skupine, ki se težje vključujejo v družbeno življenje. Kultura konkurenčna prednost regije. V regiji je veliko kulturnih organizacij in dobro je poskrbljeno za ponudbo kulturnih dogodkov. Na področju kulture pa bo s povezovanjem kulturnih ustanov in njihovih dogodkov potrebno doseči večjo konkurenčnost kulture med vrsto dogodkov in prireditev v regiji. Poleg tega bomo s povezovanjem lažje in predvsem stroškov učinkovito tržili kulturne dogodke in povečali preglednost kulturne ponudbe. E-uprava. Predvsem občine in upravne enote morajo povečati dostopnost do informacij in predvsem storitev skozi sodobne tehnologije. To je pomembno tako zaradi učinkovitosti javne uprave same kot tudi z vidika dostopnosti javnih storitev od doma, iz službe in podobno. Ponudba javnih storitev preko sodobnih tehnologij bo zmanjšala potrebo po potovanju in s tem prispeval tudi k zmanj ševanju vplivov na okolje. Podporno okolje za podjetništvo. Podporno okolje za podjetništvo je potrebno dopolniti in spremeniti tako, da bo to podpiralo razvoj podjetništva in podjetij in ne delovalo s svojimi cilji in po svojih stalnih poteh. Zato bo poleg odpiranja javnih podpornih institucij potrebno ustvariti nabor takšnih storitev, ki bodo lahko nudile inovacijsko podporo vsem podjetjem v regiji predvsem pa podpirale podjetništvo v več oblikah od neprofitnega, socialno odgovornega in vse do kulturnega podjetništva. Skladnost regionalnih razvojnih načrtov z državnimi Večina razvojnih ukrepov, ki jih namerava izvesti Ljubljanska urbana regija je skladnih s Strategijo razvoja Slovenije. Strategija razvoja Slovenij e daje velik poudarek izbolj šanj u institucionalnih okvirj ev in izboljšanju podjetij. Pri tem gre predvsem za davčne reforme , reforme javnih financ ter izboljšanje sistema spodbujanja tujih investicij in konkurenčnosti podjetij. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 je podobno kot Strategija usmerj en v spodbuj anj e konkurenčnosti podj etij, vendar bolj na lokalni ravni in predvsem bolj v smislu izkoriščanja konkurenčnih prednosti, ki jih podjetja v regiji že imajo. Oba dokumenta poudarjata skladen regionalni in okoljski razvoj; razlika pa je v tem, da strategija vsebuje splošne cilje in govori o razvoju vseh regij v Sloveniji, medtem , ko je Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 konkretnejši in govori o povezovanju znotraj regije in zmanjšanju neskladij v regiji ter o ohranjanju dobrega stanja okolja. Največja razlika med obema dokumentoma pa je opazna pri razmišljanjih in pripravljenosti za ukrepanja na področju prometa oziroma dostopnosti nasploh. V Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 se dostopnost nanaša predvsem na dostopnost javnih storitev, prevoza, komunalnih storitev in drugih storitev, povezanih s kakovostjo življenja.; medtem ko v Strategiji razvoja Slovenije te prednostne naloge ni opaziti. Edina, ki ji je podobna, se nanaša na gospodarjenje s prostorom in pa deloma na zmanjševanje obremenjevanja okolja. Strategija razvoja Slovenije ureditev javnega prevoza na področju mobilnosti ne omenja. Potrebe po mobilnosti naj bi zadovoljili le z gradnjo avtocest in državnih cest, čeprav je ravno promocija javnega prevoza eden najpomembnejših pristopov k integraciji okoljskih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce, medtem ko Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2103 predvideva največji projekt ravno na področju uvajanja sodobnega, visoko učinkovitega javnega prevoza v regiji kot pogoj za doseganje fizične mobilnosti, kakovosti življenja in dostopa do trga delovne sile. Dodatne informacije Več o načinu priprave in celoten predlog regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo najdete na www.rralur.si. Strategijo razvoja Slovenije najdete na: http:// www.gov. si/umar/projekti/srs/srs.php Več o strukturnih skladih najdete na: http:// www.gov. si/euskladi/ Informacijo pripravila: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije »Sem slišal, da je bilo lani na taboru fino -greva letos tudi midva?« PLANINSKI TABOR MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKEGA DRUŠTVA JANEZ TRDINA MENGEŠ KDAJ IN KJE BO TABOR? Letos bomo taborili na Rudnem polju na Pokljuki, in to prvi teden v avgustu, natančneje od ponedeljka 31. julija do ponedeljka 7. avgusta 2006. Upamo, da bo vreme našim načrtom prijazno! NA KATERE TURE BOMO ŠLI? Povzpeli se bomo na najlepše vrhove nad Pokljuko ! Ture bodo v glavnem izbrane tako, da se bodo lahko približno na polovici poti upehani in ožuljeni obrnili, drugi pa bodo s hojo nadaljevali! ZA KOGA JE TABOR PRIMEREN? Taborje primeren za tistega, ki bi rad poletni teden preživel na planem v planinskem oz. gorskem svetu, stran od vsakdanjega betonskega vrveža - malo drugače, in ki ima s hojo vsaj malo izkušenj! ALI MORAM BITI ČLAN PLANINSKEGA DRUŠTVA? Vsak, ki se odloči, da bo prišel na tabor, mora biti član planinskega društva oz. Planinske zveze Slovenije, in sicer zaradi zavarovanja, ki ga to članstvo zagotavlja. ALI NA TABOR LAHKO PRIDEM S STARŠI? Otroci, mlajši od 6 let, naj pridejo skupaj s starši oz. odgovorno osebo, tudi starejši lahko pridejo s starši in celo starši lahko pridejo brez otrok. KAKO JE S HRANO? Za hrano bo skrbela naša »kuhinja« - dolgoletna spremljevalka gospa Ana s svojimi pomagači. Hrana bo dobra, jedli pa bomo iz posod in s priborom, ki ga bomo prinesli s seboj. KAKO JE S SPANJEM? Kakor si boš postlal, tako boš spal - spali bomo v šotorih, ki jih bomo prinesli mi, šotor lahko prineseš tudi s seboj, obvezno pa prinesi toplo spalno vrečo, armafleks oz. ležalno blazino. KAJ MORAM IMETI POLEG TEGA ŠE S SEBOJ? Glavno, česar ne smeš pozabiti, so dobri planinski čevlji, pohodna oblačila, topla oblačila (kapa in rokavice), zaščitna sredstva proti soncu (sončna očala, kapa/klobuk, sončna krema) in raznim zajedavcem, baterijska svetilka, športni rekviziti, pripomočki za krajšanje prostega časa (igre, glasbeni inštrument). Izbirčnost, tečnobo in kar je še takih nadlog pa j)usti doma! KAJ BOMO POČELI? Na turo oz. izlet bomo šli vsak dan. Ko tura ne bo preveč zahtevna, se bomo lotili česa vznemirljivega, kar nam bo ponudila okolica (tudi plezat bomo šli, če bo prevroče, bomo našli kaj, da bomo lahko zaplavali), in se učili o rečeh okrog nas (orientacija, vozli _). Prosti čas bo čas za športne in drugačne igre ter ustvarjalne delavnice. KDO BO SKRBEL ZA NAS? Na turah in v taboru bo vodstvo zaupano usposobljenim in prijaznim mladinskim vodnikom. Hitro bo poskrbljeno tudi za žulje, odrgnine, pike itd.! KOLIKO STANE? Za otroke do 10. leta starosti (rojeni leta 1996 in pozneje) je cena 25.000 sit, za starejše pa 30.000 sit. Polovico zneska prinesi na informativni sestanek (14. 6.)! Če ne moreš priti za ves čas, posamezni dan (nočitev in trije obroki) stane 4.500 sit. KJE IN DO KDAJ SE PRIJAVIM? Prijavi se čim hitreje, ker je število udeležencev omejeno! Najpozneje se lahko prijaviš do srede 14. junija - takrat bo informativni sestanek ob 18. uri na mengeški koči. Prijaviš se lahko na telefonskih številkah Mojce (031816640) oz. Katarine (041818520) ali na e-naslovu mojt@email.si, kjer strežemo odgovore! Planinski pozdrav! MO PD Janez Trdina Mengeš TABORNIŠKE NOVICE Zdravo! Tudi letos smo se taborniki RUP Mengeš udeležili bičiklete, ki so ga že štirinajstič pripravili taborniki Rodu jadranskih stražarjev iz Izole. V Izolo smo se odpravili v petek, 5. 5. popoldne in na taborniškem prostoru postavili šotore, v katerih smo prespali mrzlo noč. Bičikleta se je uradno pričela naslednji dan ob 7. uri z zborom vseh sodelujočih. Nato je sledil sestanek vodij ekip in start. Na progi z 11 kontrolnimi točkami se nas je pomerilo 45 tričlanskih ekip rekreativcev in tabornikov; od tega tri ekipe iz Mengša. Proga je bila za nekatere kar zahtevna, saj je vključevala »peš klance«, blatne gozdne poti in strme spuste po kamnitih poteh. Točke smo ekipe nabirale na posameznih kontrolnih točkah, ki so jih pripravili izolski taborniki. Pomerili smo se v pantomimi (prikazati je bilo treba na primer pobesnelo žirafo, nostalgično kremšnito ...), premagovanju ovir poligona z vrtenjem okrog kola, krpanju zračnice, prepoznavanju začimb po vonju, uporabi šotorke z zavezanimi očmi, metanju balinčkov, ustvarjanju »slik« iz poljubnih rastlin, predmetov iz okolice, kvizu poznavanja življenja ob morju, hitrostni vožnji s startom s prazno gumo na kolesu, ki jo je bilo treba najprej natlačiti ... Na cilj smo, kljub padcem in predrtim gumam, prispeli v določenem času, torej do 17.30. Sledilo je kosilo in umivanje, nato pa pester večerni program z zabavnimi igrami, petjem in seveda podelitvijo nagrad najboljšim. V kategoriji tabornikov so naši »Hrčki« osvojili 3. mesto, skupno pa so zasedli odlično 4. mesto. Tudi ostali ekipi sta se dobro odrezali; ekipa »Aje to« je osvojila skupno 25. mesto, ekipa deklet »Jo Jo« pa 39. mesto. Po napornem dnevu smo se ob morski hrani in petju zabavali še dolgo v noč. Po Helenini predstavitvi kako se imamo pri tabornikih fajn, pa vam že predlagam obisk naše akcije leta. In za njo imate razpis v naslednjih vrsticah. Pridite ne bo vam žal! TABORJENJE - Bohinj 2006 Organizator: Rod Upornega Plamena Mengeš Termin: od nedelje, 23. 7. 2006 (zbor ob 10. uri, pri gasilskem domu) do sobote, 29. 7. 2006 (odhod ob 10. uri) Kje: Ribčev laz v Bohinju Cena: ČLANI RUP Mengeš:19.000 SIT/osebo, (ostali člani družine16.000 SIT/osebo) NEČLANI: 26.000 SIT/osebo Cena vključuje 7-dnevno taborjenje v šotorih, 4 obroke na dan, turistično takso in organizacijske stroške. Način plačila: Pred odhodom morate poravnati celotni znesek na TRR RUP Mengeš, 18301-0013696320 najkasneje do 14. 7. 2006. Prevoz: Prevoz do Bohinja je organiziran. Za prevoz do doma poskrbite starši, ki ste na tabor vabljeni že v petek, kjer lahko preživite brezplačen dan na taboru z vključeno večerjo in zajtrkom (za prenočišče je poskrbljeno). Program Taborjenja: V dopoldanskih urah bomo imeli gozdno šolo, popoldnevi pa so rezervirani za športne aktivnosti: odbojka, nogomet, košarka, pohodi, lokostrelstvo ... in seveda kopanje v Bohinjskem jezeru in Savi. Zvečer se bo prižgal taborni ogenj, ob katerem ne bo manjkalo zabavnih reči (skeči, pesmi ...). Podrobnosti glede programa lahko dobite na sestanku za starše. Sestanek za starše: Sestanek za starše bo 14. 7. 2006 ob 19. uri v taborniškem domu v letnem gledališču. Informacije: vse ostale informacije dobite na telefonski številki 041 215 419 - Miha Šinkovec Z naravo k boljšemu človeku! Prošnja za pomoč pri predelavi invalidskega dvigala Sem Drago Kokot , roj. 16. 7. 1970 v Mariboru in že od rojstva živim v Rušah. Sem poročen, z ženo Apolonijo, ki je stara 33 let, imava sina Matica, starega 13 let. Leta 1996 me je bolezen skleroza multipleks priklenila na invalidski voziček in tako sem postal v celoti odvisen od svoje družine, staršev in prijateljev, ki mi vsakodnevno pomagajo pri mojih težavah. Doma smo zaradi moje bolezni morali mnogo postoriti, saj so me do sončnih žarkov vsak dan ločile številne stopnice, ki jih nisem zmogel premagovati. Ob hiši staršev smo zgradili prizidek, kjer sedaj prebivam s svojo družino. Soočam se s številnimi bolezenskimi težavami, a volje za premagovanje le-teh mi ne manjka. Trudim se po svojih najboljših močeh. V letošnjem letu sem bil v mesecu januarju na rehabilitaciji v centru Soča, kjer sem imel vsakodnevne terapije za izboljšanje zdravstvenega stanja. Skupaj s terapevti smo prišli do zaključka, da bi za izboljšanje stanja potreboval novejši voziček. S tem bi precej razbremenil svojo družino, predvsem pa ženo. Voziček je sedaj pri hiši, a težav, s katerimi se srečujem, ni in ni konec. Z novim vozičkom ne morem v invalidsko dvigalo. Da očetu mene ne bi bilo treba nositi po stopnicah, je dvigalo potrebno preurediti. Živimo z mojo pokojnino, ki znaša le 53.000 SIT, in ženino plačo, ki znaša 85.000 SIT. Preureditev dvigala bo stala okoli 1,700.000,00 SIT, zato takega načrta brez dobrih ljudi ne moremo uresničiti. Skupaj z družino Vas lepo prosim, da bi mi priskočili na pomoč in mi tako pomagali doseči tako zelo zaželeni cilj. Prosimo Vas POMAGAJTE NAM! Številka računa na OO RK Maribor je 04515-0000397432, pod-konto 50713, donatorska sredstva za Draga Kokot. ČLOVEK NI SAMO TELO, JE TUDI DUH IN OBOJE POTREBUJE KRUH ! Hvala Vam vnaprej Drago Kokot KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ organizira že tradicionalni 3. TRDINOV SEJEM IN 10. FESTIVAL KORAČNIC, 27. IN 28. MAJA 2006. V A B I M O vse tiste mengeške obrtnike, ki imate prodajno blago, da se udeležite sejma. Vse informacije dobite na GSM - 041 730-382. Obenem,vsem občankam in občanom, čestitamo za praznik dela. Okuženi klopi so prenašalci nevarnih bolezni Narava je že dodobra prebujena in sončni dnevi vabijo na izlet. Kdo bi med prijetnim potepanje po gozdu ali piknikom na travi še mislil na majcene klope, ki komaj čakajo na svojo priložnost? Vendar ne bodite lahkomiselni! Majceni klopi nam lahko povzročijo veliko težav, kajti če so okuženi, lahko z ugrizom prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni. Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, kjer se večinoma pojavljajo od aprila do oktobra, predvsem v vlažnih mesecih. Glede okolja niso izbirčni, najraje pa se zadržujejo v svetlih listnatih gozdovih z veliko podrasti in odpadlega listja. Gozd pa ni edini prostor, kjer lahko srečamo klope, saj so tudi ob rekah in jezerih, na travnikih, poljih, njivah, domačih vrtovih in parkih. Skratka povsod, kjer je kaj zelenja in kamor jih zanesejo njihovi gostitelji. ŽIVLJENJSKI KROG Klopov je več vrst. Pri nas je najpogostejši in najnevarnejši navadni klop (Ixodes ricinus L.), ki najpogosteje napade človeka. Njegov življenjski krog traja dve do štiri leta. Začne se v jajčecu, nato sledijo trije razvojni stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop. V vsakem stadiju išče klop primernega gostitelja, da se nanj prisesa in nekaj dni hrani z njegovo krvjo. Tako se v svojem življenju hrani trikrat. Človeka lahko zajedajo klopi vseh treh razvojnih stadijev, vendar so najnevarnejši odrasli klopi, ker so se imeli največkrat priložnost okužiti in nimfe, ki so precej manj še in jih zato pogosto spregledamo. KAKO KLOP NAJDE GOSTITELJA Klopi ne padajo z dreves, ne skačejo z grmovja na gostitelja, ne priletijo nanj, saj nimajo kril, in ne tvorijo nitk kot pajki. Resnicaje ta, da plezajo po rastlinju, ponavadi do višine kolen, in prežijo na primernega gostitelja. Ker so brez oči, ga ne morejo videti. Imajo pa na prvem paru nog posebne čutnice s katerimi na daleč zavohajo svojo žrtev. Pomagajo jim tudi čutila na zadnjih nogah s katerimi zaznavajo gostiteljevo telesno toploto in gibanje skozi vegetacijo. Klop se nas oprime v trenutku, ko mimogrede oplazimo rastlinje ali se dotikamo trave, listja in podrasti. Potem si poišče primerno mesto na koži in se prisesa. Pri človeku ima najraje nežne in vlažne dele telesa, kot so podpazduhe, dimlje, pregibi rok in nog ter kožne gube. BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO OKUŽENI KLOPI Bolezni, ki jih prenašajo okuženi klopi, so lymska (izg. lajmska) borelioza, klopni meningoencefalitis in erlihioza. Zelo je pomembno, da jih pravočasno odkrijemo in čimprej ustrezno zdravimo. Lymska borelioza Klopni meningoencefalitis Erlihioza Povzročitelj Bakterija Virus Bakterija Obolenje Prizadetost številnih organov in organskih sistemov (kože, srca, sklepov, ^ ). Vnetje možganov in možganskih ovojnic. Prizadetost notranjih organov. Inkubacijska doba 7 - 14 dni (tudi od 2 -30 dni) 7 - 10 dni (tudi nekaj dni do tednov) 7 dni Bolezenski znaki • Na koži se pojavi rdečina, ki se širi, spremlja jo lahko tudi slabo počutje (podobno gripi). POZOR! Včasih se rdečina, kljub okužbi sploh ne pojavi! • Sledi izboljšanje, ko smo lahko navidezno ozdravljeni. • Zbolimo po več tednih, mesecih ali celo letih. Težave se kažejo različno, npr. vnetje in otekanje sklepov, bolečine v mišicah, ohromitev obraza ali udov, utrujenost, nervoza, ... • Vidnih sprememb na koži ni; pojavijo se slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, vročina (znaki so podobni gripi). • Sledi izboljšanje, ko smo navidezno ozdravljeni. • Po kakem tednu se opisane težave povrnejo v še hujši obliki (hujši glavobol, visoka vročina, bruhanje, vrtoglavica, otrplost vratnega in hrbtnega mišičja, tresenje prstov rok in jezika, včasih nezavest, izjemoma smrt). • Bolečine v sklepih, vezeh in mišičju, glavobol, visoka vročina, prebavne motnje, kašelj, pri otrocih tudi drobni rdečkasti izpuščaji po telesu, pri odraslih se izpuščaji redko pojavijo. Če se ne zdravimo, se bolezen stopnjuje. Zdravljenje ANTIBIOTIKI; potrebno pa je čimprej začeti z zdravljenjem! Zdravila NI; oboleli morajo v bolnišnico, zdravniki lajšajo težave in skrbijo, da ne pride do zapletov. ANTIBIOTIKI, potrebno je čimprej začeti z zdravljenjem. Možne posledice Če bolezen prepozno zdravimo: pogosto je ozdravitev nepopolna in s trajnimi posledicami, ki močno otežujejo vsakdanje življenje. Če bolezen prepozno zdravimo: trajna ohromitev mišic, glavoboli, motnje koncentracije, težave z dihanjem, v redkih primerih smrt. Zdravljenje je uspešno. Cepljenje Cepiva NI. DA (trije odmerki, s prvim začnemo že pozimi). Cepiva NI. PRAVILNA ZAŠČITA: Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko zaščitimo s cepljenjem, medtem ko za boreliozo in erlihiozo cepiva še ni. Zato moramo ravnati samozaščitno tj. narediti vse, kar je v naši moči, da do ugriza klopa sploh ne pride. Oblecimo se tako, da kožo čimbolj zakrijemo z oblačili: dolga majica, dolge hlače, pokrivalo za glavo. Boljša so svetla oblačila, ker klopa na sebi lažje opazimo. Držimo se gozdnih poti in ne rinimo med podrast, grmovje, visoko travo ter ostalo bujno vegetacijo. Med izletom pregledujmo kožo in obleko, še temeljiteje pa doma. Pred izletom uporabimo tudi kakovostno zaščitno sredstvo FORTH proti klopom, ki je iz popolnoma naravnih sestavin - vsebuje izvleček rastline bolhač. Ni ga potrebno nanašati na kožo, ampak se samo napršimo po vseh izpostavljenih delih obleke, obutvi in nogavicah. Na obleki ne pušča madežev in je brez vonja! Sredstvo odlikuje tudi dolgotrajna učinkovitost, kar pomeni, da nas enkratno pršenje lahko ščiti pred klopi skoraj ves dan. Forth proti klopom se dobi v vseh lekarnah in bolje založenih trgovinah. KAJ STORITI, ČE NAJDEMO PRIS-ESANEGA KLOPA: Če kljub vsemu najdemo prisesanega klopa, ne zaženimo preplaha, ampak takoj ukrepajmo. 1. Klopa TAKOJ ODSTRANIMO! V prvih 24 urah po ugrizu je namreč verjetnost okužbe z bakterijo borelioze manjša. Pri odstranjevanju je najbolje uporabiti posebno odstranjevalko klopov, s katero ga najlažje primemo in celega izvlečemo iz kože. 2. Ne izgubljajmo dragocenega časa z vrtenjem prisesanega klopa med prsti, niti ga ne polivajmo z oljem, alkoholom, acetonom ali drugimi tekočinami. To lahko povzroči stres, zaradi katerega bo klop še prej izbruhal okuženo vsebino v kri. 3. Mesto ugriza lahko razkužimo z blagim razkužilom. Če je mesto ugriza v prvih 24 urah pordečelo in/ali srbi, ni razloga za preplah, ker je to navadno alergična reakcija na klopovo slino, ki bo v naslednjih dneh minila. 4. Kožo na mestu ugriza in po celem telesu pozorno pregledujmo še 2 do 4 tedne. Bodimo pozorni tudi na svoje počutje. Če opazimo na koži rdeč izpuščaj ali se nas loti slabo počutje, podobno gripi, pojdimo takoj k zdravniku! Maja Khermayer VABILO NA PREDAVANJE O KLOPIH Vabljeni na predavanje O KLOPIH, kjer boste izvedeli, kako se pravilno zaščititi in kako ukrepati, če vas ugrizne klop. Predavanje bo v sredo,14. 6. 2006, ob 16.30 uri v prostorih Informacijskega središča Naš Slamnik, Slovenska cesta 28, Mengeš (prostori nad knjižnico). Predavateljica: Maja Khermayer, univ. dipl. inž. agr. Program prireditev ob občinskem prazniku Datum Ura Prireditev Prostor prireditve Organizator Saturday, May 20, 2006 8.00 Društvene dvojice Balinišče Mengeš Balinarska sekcija - ŠD Partizan Mengeš Saturday, May 20, 2006 9.00 Nogometni turnir za mlajše dečke (U8) Športni park Mengeš Nogometni klub Mengeš Saturday, May 20, 2006 9.00 9. odprto prvenstvo v badmintonu za dvojice Telovadnica Osnovne šole Športno društvo Partizan Mengeš Friday, May 26, 2006 10.30 Razstava likovnih in literarnih izdelkov na temo čebelarstva Osnova šola Mengeš Čebelarsko društvo Mengeš in OŠ Mengeš Friday, May 26, 2006 16.00 Šahovski turnir mladih Pododrje Kulturnega doma Mengeš Šahovsko društvo Mengeš Friday, May 26, 2006 18.00 Turnir v namiznem hokeju Galerija klet v Mengšu NHK Mengeš Friday, May 26, 2006 20.00 Zabavni večer za mlade in stare Šotor pri banki Kulturno društvo Mihaelov sejem Saturday, May 27, 2006 15.00 10. festival koračnic Šotor pri banki Kulturno društvo Mihaelov sejem Saturday, May 27, 2006 6.00 Avtobusni izlet - pohod Uršlja gora (lažja tura) Uršlja gora (1699 m) Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš Saturday, May 27, 2006 8.30 Meddruštveni turnir Balinišče Mengeš Balinarska sekcija - ŠD Partizan Mengeš Saturday, May 27, 2006 9.00 Šahovski turnir društva Mengeš Prostori ŠD Mengeš Šahovsko društvo Mengeš Saturday, May 27, 2006 Trdinov sejem Šotor pri banki Kulturno društvo Mihaelov sejem Sunday, May 28, 2006 Trdinov sejem Šotor pri banki Kulturno društvo Mihaelov sejem Monday, May 29, 2006 19.00 Otvoritev mednarodne razstave OTROŠKI PORTRET Osnova šola Mengeš Osnova šola Mengeš Monday, May 29, 2006 20.00 Slovesnost ob občinskem prazniku in razglasitvi Mengša za mesto Grad Jablje Občina Mengeš Thursday, June 01, 2006 20.00 Literarni večer - predstavitev knjige Pričetek Mengša Galerija mežnarija v Mengšu Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš Friday, June 02, 2006 11.30 Prikaz reševanja iz šolske stavbe Osnova šola Mengeš GZS Mengeš in OŠ Mengeš Friday, June 02, 2006 16.00 Teniški turnir Odprto prvenstvo Mengeš 06 - posamezno Teniška igrišča - športni park Mengeš Teniška sekcija ŠD - Partizan Mengeš Friday, June 02, 2006 20.00 Literarni večer - predstavitev knjige Olikani Slovenec Galerija mežnarija v Mengšu Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš Saturday, June 03, 2006 09.00 Nadaljevanje teniškega turnirja Odprto prvenstvo Mengeš 06 Teniška igrišča - športni park Mengeš Teniška sekcija - ŠD Partizan Mengeš Saturday, June 03, 2006 10.00 Izdelovanje mozaika - 850 let Mengša Pri Jelovškovem spomeniku na Trdinovem trgu KD Franca Jelovška Mengeš Saturday, June 03, 2006 13.00 23. pokal občine Mengeš v odbojki za ženske Telovadnica Osnovne šole Športno društvo Partizan Mengeš Saturday, June 03, 2006 16.00 Odprto medržavno prvenstvo občine Mengeš v skokih Zaloke - pod Gobavico Smučarsko skakalni klub Mengeš Saturday, June 03, 2006 16.00 Kolesarska dirka na Dobeno Start FIT TOP Mengeš - cilj Dobeno Kolesarsko društvo Mengeš Saturday, June 03, 2006 8.00 6. odprto prvenstvo Mengša v namiznem tenisu Telovadnica Partizan Mengeš Športno društvo Partizan Mengeš Monday, June 05, 2006 18.00 Trdinov tek po poteh Gobavice Gobavica Osnova šola Mengeš Sunday, June 11, 2006 06.00 Planinski pohod - Storžič (težja tura) Storžič (2123 m) Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš Tuesday, June 13, 2006 18.00 6. ciklus šahovskih turnirjev Prostori ŠD Mengeš Šahovsko društvo Mengeš Friday, June 16, 2006 12.00 Prvi poletni dan v Mengšu - zabavna prireditev za mlade Parkirišče pri Zdravstvenem domu Študentski klub Mengeš in Občina Mengeš Friday, June 16, 2006 20.00 Koncert - MePz Svoboda Mengeš Kulturni dom Mengeš MePZ Svoboda Mengeš Friday, June 16, 2006 20.30 Slovesnost ob 15. obletnici samostojnosti R Slovenije Parkirišče pri Zdravstvenem domu Občina Mengeš Saturday, June 17, 2006 15.00 Gasilsko tekmovanje dvojic (vlečenje gasilskih cevi) Topole PGD Topole Saturday, June 17, 2006 19.00 Gasilska veselica Topole PGD Topole Friday, June 30, 2006 20.00 Primožev večer z gosti iz Argentine Cerkev Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu Kulturno društvo Antona Lobode Loka pri Mengšu DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ 25. marca 2006je imelo Društvo upokojencev Mengeš v avli Osnovne šole v Mengšu svoj volilni občni zbor. Še pred uradnim začetkom občnega zbora sta za popestritev in dobro voljo prisotnih poskrbela harmonikar Franc Osterman z lepimi melodijami in naša prsdsednica Teodora Ble-jec z recitacijami. Tema obeh nastopajočih je bila povezana tudi z današnjim praznikom, Materinskim dnevom. Zbora se je udeležilo 176 članic in članov društva. Povabilu so se odzvali: župan Občine Mengeš mag. Tomaž Štebe, častni občani Občine Mengeš Slavko Pišek, Franc Blejc in Franc Zabret ter predstavniki sosednjih društev: iz DU Kamnik - Stane Simšič, ki je zastopal tudi ZDUS, DU Žerjavčki Trzin - Franc Pavlič, DU Domžale - Miro Avbelj, DU Vir - Mimi Skok, na občnem zboruje prisostvovala tudi predstavnica glasila Mengšan Janja Verbančič. O delu društva v letu 2005 in programu za leto 2006 so poročali: predsednica društva Teodora Blejec ter mentorji sekcij /balinarji, kolesarji, pohodniki, rekreacija ženske in izletništvo/. POROČILO ZA LETO 2005 Pa smo spravili še eno leto pod streho in z njim še en mandat vodenja društva. Štiri leta sicer v primerjavi z našo starostjo ni ravno veliko, vendar dovolj veliko za obveznosti in odgovornosti, ki smo jih člani vodstvenih organov društva prostovoljno sprejeli. Če pa se svojih dolžnosti in zadolžitev še odgovorno zavedaš, potem so bila ta leta kar dovolj dolga, da si priskilbimo razbremenitev v obliki volitev novih moči, s katerimi zapiha tudi nov veter, ki vedno prinese tudi kakšne dobrodošle spremembe. Vsako leto smo vam na občnem zboru podali poročilo o našem delu, ki je bilo na vsaki seji prežeto le s skilbjo za delovanje društva in našega "priveska" bifeja. Moram vam povedati, da vodenje tako številnega društva z gospodarsko dejavnostjo ni čisto enostavna zadeva, posebno v današnjih časih, ko je potrebno vsako stvar ne le enkrat, ampak kar večkrat dokumentirati, kar potegne za sabo vedno bolj obširno administracijo. Birokraciji oziroma uradništvu se tudi društva ne morejo več izogniti, kajti smernice, sprejete na državnih nivojih, je treba spoštovati. Pri odločanju o pomembnih zadevah društva pa ima največjo veljavo sklep občnega zbora, za realizacijo sprejetih sklepov pa mora poskilbeti izvršni organ društva, to je upravni odbor. Ker pa je današnje poročanje o delovanju društva zadnje v tem mandatu, vas bom na kratko seznanila z aktivnostmi v preteklem letu, to je, letu 2005. Kot veste iz prejšnjih poročanj, se o vseh za- devah pogovorimo in dorečemo na naših sejah upravnega odbora, na katerih redno sodelujejo tudi člani nadzornega odbora. Pred sprejemom zadev z ekonomskega ali finančnega področja smo se vedno posvetovali s predsednikom nadzornega odbora, gospodom Alojzem Lebom, ki je strokovnjak na teh področjih. Tako smo lahko bolj samozavestno pristopili k odločanju o pomembnih zadevah. Seje so najmanj enkrat mesečno in to obveznost smo morali sprejeti v zakup. V letu 2005 smo imeli 19 sej, ki pa zaradi zdravstvenih razlogov in drugih obveznosti članov upravljanja niso bile 100 % obiskane, pač pa vedno tako, da je bila sklepčnost zagotovljena. Pol leta pred koncem mandata pa je s pisno odpovedjo odpovedal sodelovanje še podpredsednik društva, ki je bil hkrati tudi organizator in vodja izletov. Razloge za odstop je obdržal zase. Ažurnost dela pri poslovanju društva se je v zadnjih mesecih nekoliko zataknila zaradi resnih zdravstvenih težav naše dolgoletne evidentičarke in blagajničaike ter povezovalke društva z našim računovodstvom, gospe Berte Šutar, ki je tudi pisno obvestila upravni odbor o prenehanju podjemne pogodbe s 1. marcem 2006. Tako se pojavijo težave na področju zadolžitev, ki pa jihje vedno treba nadomestiti z "udarniškim delom" kot bi rekli v času naše mladosti. Do sedaj namje tako nadomeščanje še uspevalo. Kako pa bo v prihodnje, pa ne vemo, ker vse tako kaže, da je vedno manj članov pripravljenih za kako "žrtev" svojega prostega časa v korist delovanja in obstoja društva. Res je, da so nekateri naši člani že angažirani na več področjih družbenega in gospodarskega življenja, drugi, sposobni prevzema odgovornosti in zadolžitev, pa nočejo sprejeti teh obveznosti. Tako nekdo mora in bo moral zagristi tudi v to trdo jabolko, če hočemo, da ne bomo postali družba samih zapečkarjev in samotarjev. Številčnost našega društva se iz leta v leto povečuje, saj nas je zdaj že 763, od tega šibka tretjina moških /243/, prevladujemo torej ženske /520/. Kot vsa društva upokojencev tudi mi vpisujemo člane za vzajemno samopomoč, katere namen je pomagati oskrbniku njegovega pogreba z manjšo denarno pomočjo /zdaj je to 28.000 SIT/. Tudi za plačevanje članarine VS veljajo sprejeta pravila, s katerimi se lahko podrobneje seznanite vsak četrtek v pisarni društva. Zelo pomembno je, da ne pozabite pravočasno plačati članarine /1.000 SIT/. Število umrlih članov pa že nekaj let niha med 20 in 23. Tudi v preteklem letu se je za vedno poslovilo 23 članov. Počastimo njihov spomin z enominutnim molkom. Med našim članstvom vedno bolj pogrešamo mlajše člane, ki bi lažje opravljali razne zadolžitve in vnesli med nas malo "mladostne svežine". A izgleda, da se mnogim mlajšim upokojencem zdimo prestari, da bi se družili z nami. Razni predsodki so včasih pri odločitvah huda ovira. Med pomembnejše teme dnevnega reda na naših sejah sodi finančno poslovanje društva in bifeja ter življenje in delo v posameznih rekreacijskih in na športnem področju naših sekcij. V sekcije rekreativnega področja je bilo vključenih 96 članov, na športnem področju pa je delovalo 14 balinark, ki so v širši regiji balinarskih društev poznane po svoji zavzetosti in tekmovalnem duhu. Pri vseh teh aktivnostih je pomembno predvsem druženje ob privz-gajanju medsebojnega spoštovanja, strpnosti in tovarištva. Za zdravo družbo imajo velik pomen vplivi starejših generacij s pozitivnimi zgledi. Veliko sprostitveno moč imajo tudi organizirani izleti, ki članom ponudijo poleg nevsiljivega izobraževanja iz zemljepisnega, zgodovinskega, etnografskega, glasbenega in literarnega področja tudi sprostitev s petjem in plesom. Med take izlete sta sodila tudi vseslovenski shod upokojencev v Postojni in shod upokojencev gorenjske regije v Škofji Loki. Več o druženjih v sekcijah bodo poročali posamezni voditelji teh skupin. Skib našega društvaje tudi dostojna poslovitev od umrlega člana, ki ga na zadnji poti spremlja naš praporščak z društvenim praporom, dva dni prej pa razobesi žalno zastavo in interno osmrtnico. Vsako leto se ob koncu leta /navadno v novembru/ spomnimo na naše člane, ki so dopolnili 80 in več let, da jih povabimo na novoletno srečanje. Takih članov je bilo v preteklem letu že kar 86, a se jih je srečanja udeležila le polovica. Mnogi imajo že hude zdravstvene težave, nekateri odklanjajo tak način druženja, drugim spet je odveč že sama priprava, ^ Srečanje organiziramo v klubskem prostoru Doma počitka, kjer zelo lepo poskilbijo za dekoracijo prostora, pogrinjke in samo postrežbo. Vzdušje na srečanju izžareva domačnost in toplino. Žal nam je, da jih tudi najbližji svojci ne spodbudijo k udeležbi. Moški del naših upokojencev pa rad stopi v naš bife, da se malo odžejajo in rečejo kakšno "moško" ali čez razmere v današnji družbi, ki niso ravno naklonjene nam, najstarejši generaciji državljanov. Toda tolažimo se, da gredo vsi za nami in če jim bo sreča naklonjena, bodo "penzion" tudi dočakali. Hvala za poslušanje! Predsednica: Teodora Blejec PLAN DELA ZA LETO 2006 - Povečanje števila članstva za DU Mengeš - Povečanje števila članstva za VS - Sodelovanje z ZDUS in PZDU Gorenjske ter usklajevanje našega dela s sprejetimi smernicami na skupščinah obeh nadrejenih organov - Sodelovanje s sosednjimi društvi na sejah koordinacije predsednikov DU z območja bivših občin Kamnik in Domžale, torej: DU Kamnik, DU Špitalič - Motnik, DU Komenda, DU Mengeš, DU Radomlje, DU Vir, DU Lukovica, DU Domžale, DU Trzin, DU Moravče - Udeleževanj e množičnih srečanj upokojencev / Srečanje gorenjskih upokojencev 7. septembra 2006 na Rudnem polju/ - Pospeševanje rekreativnih dejavnosti in športne aktivnosti v okviru društva - Organiziranje izletov in organiziranih ogledov etnografskih prireditev in razstav - Ustanovitev pevske in literarne skupine - Ustanovitev skupine za oživljanje ženskih ročnih del /pletenje, kvačkanje, vezenje/ - Povezava in sodelovanje z drugimi društvi v občini /Gasilsko društvo, Godba in drugimi/. Predsednica: Teodora Blejec FINANČNI PLAN ZA LETO 2006 Za delovanje društva so potrebna določena sredstva, ki si jih pridobimo s članarino, kar bo letos s povečanjem članarine na 1.500 SIT zneslo cca 1.125.000 SIT, kajti še nobeno leto nismo uspeli pobrati članarine od vseh članov. Ker pa program dela in aktivnosti zahteva več sredstev, smo odvisni tudi od finančne pomoči iz občinskega sklada za društvene dejavnosti. Za tako številno društvo predstavlja problem in velik finančni zalogaj že organizacija občnega zbora za okrog 170 udeležencev in novoletno srečanje 80 in več letnikov. Za tako veliko druženje so potrebni veliki prostori in ustrezna oprema, kajti stare ljudi ne moreš pogostiti v obliki banketa. K sreči nam nudi prostor šola, klopi in mize pripeljejo in odpeljejo gasilci, za 80 in več letnike pa nam odstopi prostor Dom počitka. Vse ostale priprave opravimo člani UO in No kar sami. Kljub naporom za čim cenej šo izvedbo pa izdatki na koncu pokažejo kar lepo številko. Velik izdatek predstavlja tudi najemnina prostorov, ki znaša za društvo skoraj pol milijona /26,50 m2/. Vse dejavnosti društva opravljamo brezplačno, razen poslovne tajnice, katere dela so ocenjena s 30.000 SIT honorarja mesečno. Dnevnic in kilometrine že ne poznamo več, ker vse to sfinanciramo iz lastnih žepov. Sklep upravnega odbora paje bil, da vsaki naši sekciji prispeva društvo po 1.000 SIT na člana za kritje raznih stroškov v zvezi z delovanje. Ker pa bi v bližnji prihodnosti tudi mi radi "peš" poslovanje nadomestili z računalnikom in poskrbeli z nabavo nove omare za urejenost lastnega arhiva, katerega del imamo že nekaj let v hrambi računovodskega servisa Gaja, si bomo poskušali pridobiti sredstva tudi za ti dve investiciji. In če potegnemo črto pod vse planirane izdatke za leto 2006, znese končna vsota dobra 2.200.000 SIT. Upamo na uspešno planiranje ! Predsednica: Teodora Blejec V društvu so aktivne tudi naslednje sekcije: Balinarska sekcija - vodja Marjanca Lavrič Sekcija šteje 18 članov, od tega 12 žensk. Moški del vodi Martin Belentin. Trenirajo 3 x tedensko na balinišču v Mengšu. Ženska ekipa se udeležuje tekmovanj, ki jih or- ganizirajo društva v bližnji okolici, enkrat letno pa tudi same organizirajo tekmovanje v Mengšu. V letu 2005 so tekmovale na Jesenicah, Lescah, Podnartu, Kamniku, Bičevju, Gameljnah, na Fužinah, za Bežigradom in doma v Mengšu. Doseženi rezultati so bili kar lepi. V letu 2006 se bodo še vedno udeleževale tekem sosednjih društev, če bodo povabljene. Pridružile pa se bodo moški ekipi, ki tekmuje v Ligi veteranov, katera zajema več gorenjskih občin. Same bodo organizirale ženski turnir v bližanju trojk za upokojenke sosednjih društev v jesenskem času v Mengšu. Kolesarska sekcija - Jože Niederwanger Sekcija šteje več kot 30 članov. Kolesarijo običajno ob sredah. V letu 2005 so prevozili okoli 1500 km. Obiskali so veliko lepih in zanimivih krajev. Tako jih je pot vodila okoli Ljubljane, proti Kranju, Cerkljam, Kokrici, Kamniku, Jevnici in še drugam. Glede smeri in razdalje se dogovorijo. V svoje vrste vabijo še druge upokojence, ki imajo veselje do tovrstne rekreacije. Vsa obvestila o kolesarskih izletih bodo objavljena v oglasni omarici DU. Pohodniška sekcija - vodja Angelca Kržan V letu 2005 so imeli 18 pohodov, s povprečno udeležbo 8 pohodnikov. Največ jih je bilo na Kriški gori kar 16. Nekaj izletov je bilo precej zahtevnih, med njimi Stegovnik 1692 m, Storžič 2132 m, krožna pot po Komni, ki je trajala 10 ur hoje. Včasih jim je ponagajalo tudi vreme, vendar so bili vseeno udeleženci zadovoljni. Zenska rekreacija - skupina upokojenke Upokojenke se rekreirajo v telovadnici ŠD Partizan Mengeš, in sicer v dveh terminih: - torek od 9. - 10.30 ure, ki jo vodi Francka Svete - četrtek od 16.30 - 18. ure, ki jo vodi Jožefa Janežič V obeh terminih hodi 22 upokojenk, ki so članice DU Mengeš.Telovadbo obiskujejo še druge ženske, ki niso članice našega društva. Rekreacija nam je potrebna, da se razgibamo, si utrjujemo naše zdravje, veliko pa nam pomeni tudi v družabnem smislu, saj nas druženje sprošča in zabava. Naj omenimo še eno rekreacijsko vadbo za ženske vseh starosti, ki poteka v telovadnici ŠD Partizan Mengeš, ob torkih med 20. in 22. uro, kamor hodi tudi 6 naših članic. Izleti v letu 2005 Organiziranih je bilo 9 izletov, in sicer: v Markovce s 45 udeleženci, na Bizeljsko 44 udeležencev, na Plitvice, piknik na Kisovcu 52 udeležencev, bolnica Franja 27 udeležencev, srečanje upokojencev Slovenije v Postojni, zbor gorenjskih upokojencev v Škofji Loki, Sveta gora in Prekmurje. Izleti so bili dobro organizirani in so bili udeleženci zadovoljni. S potovanji spoznamo domovino in sosednje država, pri ogledih se tudi izobražujemo, spoznavamo zgodovino in običaje ljudi, ki tam živijo in delajo. Povsod je kaj novega in zanimivega. Letos pa se bomo podali še kam drugam. Nato je predsednica člane seznanila še s sledečim: - enotedensko letovanje v hotelu Delfin Izola ima naše društvo rezervirano od 16. - 22. oktobra. Interesenti naj se čimprej prijavijo v društveni pisarni med uradnimi urami v četrtkih od 9. - 12. ure. Akontacija ob prijavi je 5.000 SIT, - društvena članarina za leto 2006 znaša 1.500 SIT in jo je treba poravnati do meseca junija, - društvenačlanarinazaleto 2007bo 6,50 EUR, - članarina Vzajemne samopomoči za leto 2006 je 1.000 SIT in jo je treba poravnati do konca meseca maja. Sledile so volitve novih organov društva. V Upravni in Nadzorni odbor ter Častno razsodišče so bili soglasno izvoljeni: UPRAVNI ODBOR: 1. Janežič Alojz 2. Korošec Stane 3. Hribar Ana 1. Koncilija Janez 2. Kuhar Cvetka 3. Lavrič Marjanca 4. Malus Brane 5. Mlakar Anica 6. Niederwanger Jože 7. Šutar Janez - novi predsednik DU 8. Škufca Ivan 9. Trobec Francka NADZORNI ODBOR: 1. Blejec Teodora 2. Hamberger Joži 3. Kržan Angelca ČASTNO RAZSODIŠČE: 1. Zupan Ivan - predsednik Tavželj Marjan - nam. predsednika 2. Zabret Stana - član SršenKati - nam. člana 3. Totter Julij - član Kopina Ciril - nam. člana Podeljena so bila tudi priznanja za dolgoletno uspešno delo članom Upravnega in Nadzornega odbora društva. Prejeli so jih: a/ priznanja ZDUS je podelil g. Stane Simšič, prejeli so jih: - zahvalo ZDUS Jože BLEJC - plaketo ZDUS Berta ŠUTAR - plaketo ZDUS Anica MLAKAR b/ društveno priznanje je podelila predsednica ga.Teodora Blejec, prejela sta ga: - Lojze LEB, kot zelo dejaven predsednik Nadzornega odbora in velik strokovnjak na področju gospod. in financ, z nasveti veliko pomagal pri reševanju problematičnih zadev v društvu - Marjanca LAVRIČ, vodja balinarske sekcije, uspešna organizatorka tekmovanj in povezov-alka s sorodnimi društvi, sponzorji in drugimi. Ob koncu občnega zbora se je pričelo družabno srečanje, ki gaje z glasbo in petjem popestril glasbenih Franc Osterman. Francka Trobec OKOLJU PRIJAZNO - OGREVANJE Z BIOMASO Posledica sedanjega razvoja industrije in celotnega potrošništva, je prekomerno izkoriščanje fosilnih goriv. Pri procesu nastajanja fosilnih goriv se je iz ozračja porabljal ogljikov dioksid, ki se je milijone let shranjeval pod zemeljsko površino ( šota, premog, nafta, plin in drugi). Glede na današnjo porabo fosilnih goriv se CO2 intenzivno sprošča, kar ruši ravnotežje v ozračju, zato se kot posledica pojavlja visoko v atmosferi sloj, ki učinkuje kot topla greda. Posledice so nezadržno ogrevanje ozračja ter klimatske spremembe, katere počasi uničujoče vplivajo na vsakdanje življenje. Moderna tehnologija pa nam danes ponuja ogrevalne kotle, ki nadzorujejo izgorevanje biomase in zaradi popolnega izgorevanja pri visokih temperaturah znižajo odstotek ostalih snovi, ki onesnažujejo okolje Pomembne prednosti ogrevanja z biomaso: • Manjša poraba goriva zaradi visokih izkoristkov kotlov, ter s tem posledično cenejše ogrevanje . • Moderna tehnologij a in konstrukcij a • Prihranek časa pri dnevnem nalaganju goriva, saj se zaradi dograjenih akomulatorjev kotli naložijo le enkrat do dvakrat dnevno, lahko pa je nalaganje izvedeno tudi avtomatsko • Kotli so okolju prijazni, saj pri ogrevanju z biomaso ne obremenjujejo okolja z dodatno emisijo CO2 Kotel z akumulacijo, SilvaWin Najnovejši kotli delujejo tako, da najprej iz lesa pridobivajo lesni plin, nato ta izgoreva in ogreva ogrevalno vodo. Kotel SilvaWin in primerno dimenzioniran akumulator toplote, predstavlja danes najugodnejše izkoriščanje energije. Omenjeni kotel na polena je ekonomičen ter okolju in uporabniku prijazen. Kurišče je izdelano iz kakovostnih materialov inje z zunanje strani toplotno izoliran. Temperatura primarnega izgorevanja je zelo visoka. V tej fazi prihaja do suhe destilacije lesa s tem pa do uplinjanja smol ter eteričnih olj itd. ^^ Naslednja stopnja »izgorevanje« nastopi šele v posebno " "-J*^" oblikovani izgorevalni komori, kjer zaradi ventilatorja vpihovan zraka omogoča izgorevanje vseh uplinjenih snovi. Zaradi tega naraste temperatura izgorevanja celo preko 1100°C, pri kateri zgorijo tudi vse trde, gorljive snovi, ki so v dimnih plinih. V kotlu SilvaWin zgori 99,8 % goriva. Po končanem popolnem izgorevanju, se dimni plini pri prehodu skozi toplotni prenosnik ohladijo pod 200°C, pridobljena toplota pa ogreje vodo, ki kroži skozi toplotni prenosnik. Količina toplotne energije, ki se sprosti v razmeroma zelo kratkem času, se shrani v zalogovnik toplote oz. tako imenovani akumulator. Dovolj je, da naložimo gorivo le enkrat na dan, kar je vsekakor lep prihranek časa. Zgorevalni proces je reguliran preko elektronske regulacije, v kateri je integrirana signalizacija za potrebno nalaganje. Poleg tega obtočna črpalka in regulacija skrbita , da shranjena toplota v akumulatorju ogreva naš dom, enakomerno preko celega dne. Zaradi visokih temperatur in dobrega izgorevanja je količina pepela minimalna, zaradi česar se izognemo vsakodnevnem čiščenju kotla. Poleg tega pa imamo zaradi visokih izkoristkov in nizkih koncentracij CO2 v dimnih plinih, možnost pridobitve nepovratnih sredstev države. Kotel na pelete BioWin Kotel na pelete BioWin lahko brez kančka slabe vesti postavimo ob bok novejšim pečem na plin ali olje. To velja tako za udobje ogrevanja, kot tudi za porabo ter emisije. Najnovejši kotli na pelete z spremenljivo močjo delovanja in digitalnimi regulacijami ustrezajo vsem zahtevam najzahtevnejših strank. Avtomatski dozirnik peletov in tedenski zalogovnik pelet ali cisterna za postavitev na zunanjo stran objekta, peč v celoti približa prednostim vrhunsko-kakovostnih proizvodov. V notranjosti je posebnost peletni gorilnik, ki je zmožen prilagajati moč delovanja glede na potrebo po temperaturi ogrevalne vode. Vklop in izklop peči se izvaja samodejno. Sam kotel ima na vrhnji strani tedenski shranjevalnik peletov, kot že omenjeno, pa se kotel lahko dopolni s transportnim sesalnim sistemom ter zalogovnikom za sezonsko hrambo pelet. Kotel je krmiljen z digitalno regulacijo, ki sporoča med drugim tudi podatke o temperaturah in napakah kotla. Odpadnih produktov kot je pepel praktično ni, v primeru, da montiramo še zalogovnik in podajalnik peletov, pa odpade tudi vsakodnevna skrb za dovajanje goriva v kotel. . Ker so peleti odpadni produkt v lesni industriji in so cenovno zelo ugodni in dostopni, lahko s tem sistemom prihranimo kar 30% stroškov v primerjavi z drugimi gorivi. Kot pri kotlu SilvaWin pa imajo stranke tudi pri kotlu BioWin, možnost pridobitve nepovratnih sredstev države. Slika 5 Legenda slik: Slika 1 : Ogrevalni kotel SilvaWin na drva skupaj z akumulatorjem toplote Slika 2: Ogrevalni kotel BioWin na pelete z tedenskim zalogovnikom Slika 3: Primer vgrajenega zalogovnika hranjenje pelet v prostoru Slika 4: Primer montažnega zalogovnika za hranjenje pelet Slika 5: Primer Podzemnega zalogovnika za hranjenje pelet Razstava ročnih del invalidov SG Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale smo obiskali vse-slovensko razstavo ročnih del invalidov, ki je bila v Slovenj Gradcu od 7. do 21. aprila 2006 v prostorih bivše Name. Na željo ZDIS je odgovorno nalogo razstave prevzelo Društvo invalidov Slovenj Gradec. Uresničila se je zamisel o vseslovenski razstavi ročnih del, stara dve leti in se je porodila županu Mestne občine SG g. Matjaž Zanoškar. S svojimi izdelki se je udeležilo razstave 30 društev. Seveda , vse te informacije ne povedo veliko, če se razstave niste ogledali sami. Omenjena razstava je bila nekaj posebnega, paša za oči in podlaga za neizmerno število novih idej. Kaj vse počno invalidi, kakšne zamisli!! Poleg zelo veliko pletenih, kvačkanih in kleklanih, šivanih in štikanih predmetov, slik - akvarelov, olj itd., so prave umetnine rezbarjenja, slike iz solnega testa, glineni izdelki, izrezljane podobe iz lesa - miniaturna gospodarska poslopja, hiše, kozolci, živali itd. Pirhi - risani, slikani, pleteni, kvačkani, leseni, skratka »na tisoč in en način« in cvetje - na »tisoč in en način« so zavzeli velik del razstavnega grostoi^- res je bilo kaj videti!_ Mozaiki v ročno oblikovanem sedežnem pohištvu, izdelki iz kovin, portreti, tihožitja, UNICEF-ove punčke, voščilnice, oblačila in še in še. Razstava pa ni ponujala samo pogled dela pridnih rok, ampak nagovarjala k razbiranju, da razstava ročnih del pomeni invalidom druženje, integracijo sobivanja v lokalnih skupnostih, pomeni socialno vključevanje in stik s širšo javnostjo, pomeni enakopravno obravnavo kreativnosti in klic po enakih možnosti državljanov, tudi invalidov. Tudi invalidi MDI Domžale smo razstavljali svoja ročna dela - slikarska, glinene izdelke, rezbarjene lesene podobe, slike iz solnenega testa , punčke namenjene UNICEF-u - in ponosni smo na svoja dela! Martina Lampret Mengeški dirkač V nedeljo, 30.4 se je začela letošnja avtokros sezona za državno prvenstvo. Sopotnica v Poljanski dolini je gostila prvo med petimi dirkami v konkurenci 29. dirkalnikov iz sedmih klubov. Premierno se je dirke tokrat udeležil tudi Mengšan Peter Kosec, sicer član ŠK Tornado, z dirkalnikom Zastava- Yugo 1.3. V vremenskih razmerah, ki so še najbolj spominjale na vesoljni potop, je še s svežim dirkalnikom in dobro debitantsko vožnjo dosegel lep rezultat in sicer 3. mesto v kategoriji do 21 let in 3. mesto v superfinalu. Dobra premierna vožnja napoveduje zanimivo in konkurenčno dirkaško sezono in dobro popotnico za naslednje dirke, ki bodo na Planini nad Horjulom 14.5., 17.9. in Tunjicah 11.6., 26.8. Naslednje dirke bodo pravi pokazatelj pripravljenosti dirkalnikov in voznikov ter nenazadnje kondicije posameznih klubskih avtomehanikov. Avtokros je zanimiv šport in ne samo to ima tudi mengeškega tekmovalca. Vabljeni na tekme avtokrosa, toda pozor avtokros v živo je nalezljivejši od formule 1 na televiziji. Rok Kosec NHK MENGEŠ - NAMIZNHOKEJSKE NOVICE Spomladanski pokal 2006 Na 3. turnirju za Slovenski pokal se je zbralo 23 tekmovalcev iz Mengša (in okolice), Kranja in Ljubljane. Tekmovanje je potekalo v galeriji Klet, za kar gre zahvala Kulturnemu društvu Franca Jelovška iz Mengša. Svoje prve velike zmage se je veselil Jaka Škrlep, ki je v finalu premagal brata Nejca, tretji je bil Sergej Vasiljev. Vsi so člani NHK Mengeš. Posebej so se med seboj pomerili tudi osnovnošolci. Zmagal je Rok Škrlep (NHK Mengeš) pred Kristijanom Žitnikom in Tilnom Klakočerjem (oba Ljubljana). Odprto prvenstvo Češke Po Skandinaviji, Severni Ameriki, Rusiji in Latviji, se je svetovna namiznohokejska turneja ustavila tudi v Srednji Evropi. Prav te dni se naši najboljši tekmovalci merijo na turnirjih v Budimpešti in Bratislavi, že na začetku aprila pa so nastopili na Odprtem Zmagovalna trojica: Nejc, Jaka in Sergej. Prizorišče turnirja - galerija Klet prvenstvu Češke. V Pragi smo bili priče največju uspehu slovenskega namizega hokeja. Nejc Škrlep, član NHK Mengeš, je med 117 tekmovalci iz 10 držav osvojil za naše razmere visoko 34. mesto in s tem napredoval na svetovni lestvici skoraj za 200 mest. Kot najvišje uvrščeni Slovenec se trenutno nahaja na 321. mestu. Vsekakor lep obet pred Evropskim pvenstvom, ki bo v začetku junija potekalo na Slovaškem. Ogrodje naše reprezentance sestavljajo prav člani NHK Mengeš! Za NHK Mengeš, Bernard Škrlep N. Škrlep in B. Rjavec v akciji TEKMOVANJE V METANJU PODKEV Dne 17.04.2006. je ŠD Loka pri Mengšu organiziralo turnir v metanju podkev pred bifejem Ilonka. Tekmovanje j e potekalo v lepem in sončnem vremenu skozi ves dan. Tekmovanje je potekalo po skupinah, najboljši pa so se prebili v četrtfinale. Po četrtfinalu pa je bil sistem na izpadanje, kar je prineslo zelo napete in tudi nervozne dvoboje. Pred kar lepim številom gledalcev je zmaga ostala v Loki, saj je prepričljivo slavil lanski »kralj podkev iz Hitovega Sejmar-jenja« Vrhovnik Marjan. Za lakoto je poskrbel duet Avdič(Šemso in Jasna) , sponzor turnirja pa je bil Orodjarstvo Vrhovnik S.P. Rezultati: 1. Vrhovnik Marjan 2. Anžlovar Matjaž 3. Levec Robert 4. Avdič Šemso 5-8 Anžlovar Jože - Kovač Štefan - Vrhovnik Joži - Marolt Brane Za ŠD Loka pri Mengšu Matjaž Anžlovar KOŠARKARSKI KLUB UTRIP TRZIN -odlično drugo mesto Urjenje Telesa Razuma In Prijateljstva je moto trzinske ekipe, ki je v letošnji sezoni tretje slovenske košarkarske lige dosegla težko dosegljivo drugo mesto. Po prvem delu lige je ekipi kazalo še bolje a lepo počasi. Ob zadnjem poročilu ste lahko prebrali napovednik tekem in tudi napoved težke sezone. Tako so prvi, ki so želeli vzeti Skalp Utrip Trzina na domačem terenu, prišli v goste Ekipa KK Smlednik. Po izenačeni tekmi, ki so jo bolje začeli Trzinci je na koncu, sicer po podaljšku klonil KK Smlednik z rezultatom 91:81. Zaradi izredno grobe igre so gostje tekmo zaključili le s štirimi igralci. Z velikimi pričakovanji se je ekipa odpravila v Vipavo. Množica navijačev, ki je želela z ekipo paje zahtevala prevoz z velikim avtobusom. Tekma je bila do polčasa izenačena, drug polčas pa so igralci Trzina zaigrali kolektivno in s pomočjo glasnih navijačev ter njihovih navijaških rekvizitov (ploskači, raglje^) strli odpor Vipave in njihovo consko postavitev 1:3:1. Končni rezultat 64:94 za Utrip je bil v večini postavljen šele zadnjo četrtino, ko se je igralcem resnično odprlo. To je bila zadnja tekma prvega kola, po katerem so Utrip Trzin zasedali prvo mesto. Prvo mesto je bilo odraz najboljše koš razlike z istim izkupičkom zmag in porazov kot Kamnik in Lastovka. Prva tekma drugega dela se je igrala v Izoli. V mrzli izolski dvorani, za Trzince šok - morje pa tak mraz, so naši kljub temu začeli bolje. Celo tekmo so nadzirali rezultat in na koncu zasluženo zmagali z rezultatom 49:76 za Trzin. Utrip se je izkazal predvsem s kolektivno mož moža obrambo in zato prejel tako malo košev. Tekma proti KK Fenomeni se je začela izenačeno kar je obljubljalo napeto tekmo. Tekmo je sicer ves čas vodil Utrip Trzin, videli smo nekaj lepih akcij na obeh straneh vendar ne dovolj, da bi bili zadovoljni s predstavo. Končni rezultat 89:73 za Trzin. Tekma proti Kamniku je bila težko pričakovana. Cel teden pred tekmo se je govorilo da bo pravi derbi, poslastica kroga ipd saj se je igralo za prevlado na vrhu lestvice. Tekma se je začela počasi in koši so padali le poredko, pri Utripu se celo tekmo ni razigral nihče, zgrešili pa so celo 100% priložnosti. Pri Kamniku so se igralci nekako razporedili in vsako četrtino je koše dosegal drugi, poleg tega pa so se hitro prilagodili trzinski conski postavitvi in zanesljivo pripeljali tekmo do končnega izida 68:50 za Kamnik. Žal o poslastici ni bilo ne duha ne sluha. Boleč poraz je bilo treba hitro pozabiti saj je bila na vrsti že tekma proti Anhovu. Tekma se je odigrala zelo dinamično in hitro in Trzin se je izkazal kot veliko boljši nasprotnik, kljub temu, da sta sodnika pri napakah Anhovega mižala kar na obe očesi. Tokrat so še posebno kolektivno odigrali v napadu in zmagali z rezultatom 49:77. Tekma proti Jurij plava Laguna je bila odigrana pred majhnim številom gledalcev, pa še tisti niso spremljali tekme, ki je bila rezultatsko sicer nezanimiva videli pa smo lahko ogromno atraktivnih potez. Končni rezultat 56:112 za Trzin. V Trzin so že teden kasneje prišli KK Lastovka Domžale. To je bila za Utrip zadnja priložnost v borbi za prvo mesto. Potrebovali so zmago za 12 točk, ker pa so se tega zavedali tudi nasprotniki, se je tekma začela izredno borbeno in motivirano. Polčas je bil še izenačen a je tretja četrtina pripadla Lastovki, ki je rešetala trzinski koš, tako da so ušli na 12 točk razlike. Trzinci so se borili do konca in kljub fanatičnemu navijanju navijačev izgubili, prvič pa je padel tudi trzinski pekel, kar pa je bolelo najbolj je konec upov za prvo mesto. Sezone pa še ni bilo konec. Na pustno soboto so se Trzinci pomerili s Smlednikom. Pust so označili tudi igralci, ki so se ogrevali našemljeni. Začetni pozdrav so se tako domači, Smlednik, predstavili v lasuljah in sončnih očalih, gostje, Utrip Trzin, pa kot stari ruski košarkarji z brki in nogavicami do kolen. No heca je bilo konec takoj ob prvem sodniškem metu. Domačini so tudi tokrat igrali izredno grobo, a Trzinci niso ostali dolžni. Tekmo so prevzeli v vajeti ob polčasu in jo varno zaključili, končni rezultat 58:68 za Trzin pa je nižji od pričakovanega in ne kaže na lahek zaključek tekme kakršen je bil. Na vrsto je prišla zadnja tekma sezone, ki se je začela sproščeno. Vipava je začela izredno motivirano in prvo četrtino povedla, priključek pa je držala vse do polčasa. Potem so trzinski igralci stopili na gas, malo pa so jim celo pomagali Vipavčani, ko so prijeli consko obrambo. Takrat so namreč naši zadeli pet trojk zapored. Zadnjo četrtino zadnje tekme je Vipava izgubila voljo in Trzincem ni bilo težko pripeljati tekme do končnega rezultata 94:62. Sezona je bila zključena s trinajstimi zmagami in tremi porazi na končnem drugem mestu. Več o tekmah in statistiko si lahko ogledate na http://kkutriptrzin.bravehost.com . Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so nam v sezoni pomagali in nam nastop v ligi omogočili. To so podjetja Biring Group, Utrip Trzin, Občina Trzin, Bar Blatnica in Pizzeria Sestrice. Posebna zahvala pa gre trzinskim navijačem, ki so s korektnim in glasnim navijanjem naredili košarko še bolj zabavno, kljub izrednim razmeram v telovadnici, vsem, ki so pomagali organizirati tekme, pogostitve po tekmah, prevoze in vse kar spada zraven. Hvala vam vsem tudi soigralcem in trenerju za odlično sezono. Upam, da bomo tudi drugo sezono tako uživali v košarki in medsebojnem druženju. Izjave: Primož Glavica (trener): Skozi sezono se je oblikoval močan ekipni duh, igralci pa so postali pravi prijatelji, kar se je odražalo tudi na tekmah tako v obrambi in nesebičnih podajah v napadu. Pohvalim lahko borbenost vseh igralcev. Napredek nasproti lanske sezone je bil očiten, kar se je nenazadnje poznalo tudi na rezultatu saj smo v tako težki skupini marsikoga presenetili. Ivo (vodja navijačev): Čutiti je bilo, da so Trzinci igrali bolje, ko smo mi bolje navijali. Ponosni smo na vas in komaj čakamo na naslednjo sezono, ko bomo skupaj osvojili prvo mesto. Tomi (navijač): Mesec po ligi imamo še vedno boleča čela od tiščanja ob ograjo. Hvala bogu, da so bili navijači zdravi, drugače bi se od enega ob takšne drenu nalezli vsi. Čestitam ekipi za rezultat. Matjaž Erčulj Letni plan: V letu 2006 se predvidevajo naslednje aktivnosti: 1. Klubski otvoritveni turnir dvojic, (pare se vsako igro sproti žreba) začetek maja 6.05.06 2. OP Turnir dvojic 13.05.06. 3. Liga Vsak z Vsakim po skupinah in Liga pod Kamniškimi planinami dve ligi - od maja do konca junija in od konca avgusta dalje. 4. Turnir samostojnih podjetnikov maj -27.05.06. 5. Turnir v počastitev občinskega praznika OP Mengeš -petek 02.06.06 ob 16uri in v soboto 03.06.06 ob 9uri. 6. Klubski turnir - spomladanski - junij 17.06.06 7. Turnir dvojic (pari se vsako igro žrebajo) avgust. 26.08.06. 8. Srečanje Veliki - Mali Mengeš, september 06.09.06. 9. Klubski turnir - jesenski - september 16.09.06. 10. OP Loke - september 23.09.06. 11. Zaključek lige pod Kamniškimi plani-nami-september 30.09.06. 12. Zaključek liga vsak z vsakim - oktober 07.10.06. MARJAN MUŠIČ OTVORITVENI TURNIR DVOJIC TENIŠKE SEKCIJE MENGEŠ Z lepim vremenom se začne tudi teniška sezona na zunanjih igriščih. Člani Teniške sekcije Mengeš bomo novo sezono otvorili s klubskim otvoritvenim turnirjem dvojic, ki bo v soboto 6. maja na igriščih pri teniški brunarici s pričetkom ob 9. uri. Tekmovanje bo potekalo tako, da bomo pare žrebali vsako igro sproti. Poleg zabavnega druženja na igriščih zagotavljamo tudi, da želodčki tekmovalcev po turnirju ne bodo ostali prazni! Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo udeležbo prijavite do petka 5. maja do 19. ure na tel. 7238-958. Teniška sekcija Mengeš Teja Jenčič OBVESTILO VSEM LJUBITELJEM TENISA Teniška sekcija Mengeš vas vabi da obiščete športni park Mengeš v katerem se nahajajo teniška igrišča, kjer lahko svoje znanje in učenje preizkusite na petih lepo urejenih peščenih igriščih. Po končani aktivnosti lahko koristite usluge naše brunarice, kjer sta garderobi s tuši. Vse članice, člane vabimo, da obnovijo lansko članarino, prav tako dobrodošli tudi nove članice in novi člani, kakor tudi vsi dnevni obiskovalci, in igralci tenisa. Članarino se lahko poravna pri oskrbnici brunarice vsak dan od 09h do 12h in od 15h do 20h, v prostorih teniške brunarice. Članarina : Družinska :18.000 sit (žena+mož+otroci). Članska : 15.000 sit Študentje : 12.000 sit Upokojenci : 10.000 sit Dijaki : 10.000 sit Igralna ura tenisa za nečlane: Dopoldan do 15h 1.000 sit Popoldan po 15h 1.200 sit Sobota, nedelja 1.000 sit Želimo vam prijetno počutje na igriščih in ob pogovoru po končanih dvobojih v prostorih naše brunarice. V pričakovanju vašega cenjenega obiska vas najlepše pozdravljamo ! Veselimo se vašega obiska, igranja tenisa in druženja z vami v poletni sezoni 2006. Za Upravni odbor Marjan Mušič TENIŠKA SEKCIJA ORGANIZIRA V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA TENIŠKI TURNIR ODPRTO PRVENSTVO MENGEŠ 2006 V PETEK, DNE 02.06.2006 S PRIČETKOM OB 16. URI IN V SOBOTO, DNE 03.06.2006 OB 9. URI. KATEGORIJE: - ŽENSKE - MOŠKI DO 40 LET - MOŠKI 41 LET DO 50 LET - MOŠKI NAD 50 LET PROPOZICIJE: DO FINALA SE IGRA NA 9 DOBLJENIH IGER (TIE BREAK PRI 8:8), FINALE NA DVA DOBLJENA NIZA. PRAVICO NASTOPA: VSI NERANGIRANI IGRALCI TENISA. ROK ZA PRIJAVO: DO ČETRTEKA, 01.6.2006, DO 19. URE PRI OSKRBNICI BRUNARICE NA TEL. 01/7238-958. PRIJAVNINA: 1000 SIT ZA HRANO NA DAN TURNIRJA JE POSKRBLJENO, ZMAGOVALCE PA ČAKAJO POKALI IN PRAKTIČNE NAGRADE ! LEPO VABLJENI ! ORG. ODBOR VSEM ČLANICAM, ČLANOM TENIŠKE SEKCIJE! Organizacijski odbor teniške sekcije organizira: TENIŠKI TURNIR KLUBSKO PRVENSTVO MENGEŠ 2006 V SOBOTO, DNE 17.06.2006 OB 9. URI KATEGORIJE: - ŽENSKE - MOŠKI DO 40 LET - MOŠKI NAD 40 LET DO 50 LET - MOŠKI NAD 50 LET PROPOZICIJE: DO FINALA SE IGRA NA 9 DOBLJENIH IGER (TIE BREAK PRI 8:8), FINALE NA DVA DOBLJENA NIZA. PRAVICO NASTOPA: VSI ČLANI, ČLANICE SEKCIJE, KI IMAJO PORAVNANO IGRALNINO 2006. ROK ZA PRIJAVO: DO PETKA, 16.06.2006 DO 20. URE NA TEL. 723-89-58 PRI OSKRBNICI BRUNARICE. PRIJAVNINA: 1000 SIT ZA HRANO NA DAN TURNIRJA JE POSKRBLJENO, ZMAGOVALCE PA ČAKAJO POKALI IN MEDALJE ! LEPO VABLJENI ! ORG. ODBOR Zreče 26. marec 2006. Minil je pomemben dogodek na področju Slovenskega ITF TAE KWON DO-ja, in sicer odvijalo se je Državno prvenstvo za vse tekmovalne kategorije, starostne skupine ter že tradicionalne štiri discipline: forme, test moči, specialna tehnika ter športna borba - light contact. Udeležba na prvenstvu je bila pričakovana in razveseljujoča, saj so se poleg starih znancev, tekmovanja udeležili tudi naši najmlajši upi iz vse Slovenije in pokazali da se za prihodnost Slovenskega TAE KWON DO-ja ni za bati. Taekwondo klub Škorpijon je nastopil z 28-imi tekmovalci med katerimi so bili tudi člani sekcije iz Mengša (Štrukelj Lara, Zarič Stefan, Zarič Dejan, Sedeljšak Uroš, Kregar Mitja ter Budimir Ivan). Vsi so se odrezali odlično in so pripomogli k skupnemu uspehu kluba, ki je pobral kar 29 kolajn (9-zlatih, 12- srebrnih, 8-bronastih) in se znova dokazal, kot eden najuspešnejših klubov v tem športu. S ponosom pa lahko povemo tudi to, da je bil naš glavni trener Ismet Ičanovič IV.dan, tudi glavni sodnik na tekmi. Čestitke vsem nastopajočim! ! ! 1 zlata, 2 srebrni in 3 bronaste kolajne Mengeških škorpijončkov Po mednarodnem tekmovanju z dne 28.1.2006 v Ljubljani, so tekmovalci iz Mengša ohranili dobro formo ter pripravljenost in ponovili odlične rezultate ter domov prinesli zopet 6 kolajn. Zarič Dejan - SREBRNA KOLAJNA (borbe - 25kg) Naj začnemo z najmlajšim tekmovalcem DP, ki je pogumno pokazal vsem gledalcem in tekmovalcem, da se bodo morali nasprotniki še kako namatrati da bi ga premagali. Komaj 7-letni član iz Zariš Stefan - 2x BRONASTA KOLAJNA (forme ter borbe +55kg) Mengša je svoje delo odlično opravil in po napaki v formah (kjer smo pričakovali ''vsaj zlato ©'') je v borbah popravil vtis in osvojil srebrno kolajno. Čestitamo Stefanu sta se pridno obiskovanje treningov in vztrajnost obrestovala kaj hitro, saj je po Zlati kolajni iz Ljubljane, svoji zbirki sedaj dodal še dve medalji z Štrukelj Lara - SREBRNA KOLAJNA Lara je po prepričljivi zmagi s turnirja v Ljubljani, na Državnem prvenstvu nastopila zelo pogumno in samozavestno, kar se je tudi obrestovalo. Po mnenju trenerja in gledalcev si je Lara v Kregar Mitja - BRONASTA KOLAJNA (borbe - 85kg) Državnega prvenstva in tako postal ''standardni'' dobitnik kolajn z večjih tekmovanj. finalnem dvoboju zaslužila gladko zmago, a je njena nasprotnica imela več športne sreče in je Laro premagala z rezultatom 3 proti 2. Mitja je izreden športnik in talentiran borec, saj se kljub ''le'' modremu pasu enakovredno spopada z večletnimi mojstri v svoji kategoriji. Budimir Ivan - ZLATA KOLAJNA (borbe - 78kg) in BRONASTA (forme II. Dan) Kljub neizkušenosti je Mitja, osvojeni bronasti kolajni iz Ljubljne dodal še eno in z odličnimi borbami opozoril nase. Ivan je z naslovom Državnega prvaka v borbah potrdil osvojeno zlato kolajno iz Ljubljne in si, kot član Slovenske reprezentance na široko odprl vrata za Sedeljšak uroš Uroš je doživel TAEKWON-DO v vsem svojem obsegu, saj je v borbah nastopil v najštevilčnejši konkurenci, kjer je moral nastopiti kar šestkrat. Izjemno se je boril nastop na Evropskem prvenstvu v Grčiji. V formah pa je v polfinalu moral priznati premoč Državnemu prvaku iz Zreč. proti članom Slovenske reprezentance, kot tudi pokazal zmagovalno plat proti ostalim sotekmovalcem, kjer je dosegel tudi zmago in neodločen rezultat. TRETSmSTGI POTEKAJO ISTA - OŠ IVHENGEŠ VSAK PONEDELJEK in SREDO OB 19.00 ŠAHOVSKI TURNIR OB PRAZNOVANJU OBČINE MENGEŠ V nedeljo dne 23.4.2006 se je odigral šahovski turnir ob praznovanju Občine Mengeš. Udeležilo se je 59 igralcev in igralk. Zmagal je šahovski FIDE mojster Oskar Orel. Šahovsko društvo Mengeš se je zahvalilo glavnemu sponzorju Občini Mengeš. Predsednik Šahovskega društva Jakob Bokalič 15. državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračnim orožjem v OŠ Trzin Tekmovanje v streljanju je otvorila Predsednica MDI Domžale ga. Vida Perne skupaj z Predsednikom Zveze za šport invalidov g. Igorjem Malič. Slavnostni gost na otvoritvi je bil župan občine Trzin g. Peršak, ki je tekmovalcem v svojem pozdravnem govoru, zaželel najboljše uspehe. 22. aprila 2006 so se na strelišču - v telovadnici OŠ Trzin pomirili najboljši strelci invalidi iz vse Slovenije. To je že 15. državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračnim orožjem. Zveza za šport invalidov Slovenije je izvedbo državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem zaupala Medobčinskemu društvu invalidov Domžale, katerega organizacija dela pokriva pet občin med njimi tudi občino Trzin, ki je bila gostiteljica tekmovanja in hkrati tudi glavni donator tega prvenstva. Tekmovanje je bilo posamično glede na invalidnost strelcev in glede na tekmovalne discipline: Streljanje z zračno puško: člani, članice mladinke, mladinci; Zračno pištolo: člani, mladinci ter Streljanje z zračno pištolo - članice in mladinke; In kategorije: NAC - neopredeljeni, SH1 - tekmovalci z invalidnostjo nog, SH2 - tekmovalci z invalidnostjo rok, gluhi tekmovalci ter SMS -tekmovalci , invalidi z multiplo sklerozo. Vso dovoljeno opremo (strelska stojal) in orožje so tekmovalci prinesli s seboj. Da je tekmovanje potekalo v skladu s pravili Mednarodnega strelskega komiteja za invalide in Mednarodne strelske zveze ter Splošnega pravilnika za izvedbo tekmovanj in Tehničnega pravilnika za organizacijo in izvajanje tekmovanj v streljanju je spremljala in ocenjevala tričlanska komisija za šport.V streljanju so tekmovali strelci, ki so izpolnili kvalifikacijske norme za leto 2006. Med 80 tekmovalcev iz 9. društev invalidov in posameznike je bilo razdeljeno 23 medalj in 24 diplom, nekaj jih je podelil tudi g. Peršak, ostale pa ga. Vida Perne. MDI Domžale je zelo ponosno na svoje tri uvrščene člane, še posebej pa na g. Marjana Kovič, saj smo z njegovo tekmovalno udeležbo dobili »srebrnega prvaka« v streljanju s pištolo. Udeleženci državnega prvenstva so bili z organizacijo zelo zadovoljni in invalidi so se zares počutili zaželeni in deležni vse pozornosti s strani izvajalca MDI Domžale. Vsa zahvala pa gre tudi občini Trzin in strelskemu društvu Trzin za strokovno izvedbo. Ustanovitev novega društva veteranov narodne in civilne zaščite v vojni za samostojno državo V četrtek ob 20.uri je bilo v Mengšu na pobudo štiričlanskega iniciativnega odbora ustanovljeno Društvo Rudolfa Maistra Mengeš. To je društvo veteranov narodne in civilne zaščite, ki so kot prostovoljci ali mobilizirani sodelovali v enotah Narodne in civilne zaščite v času vojne za ohranitev samostojne države Slovenije. Z namenom, da se ne bi nikdar pozabilo na pogumno odločitev in držo v obrambi, varovanju in zaščiti domovine in samostojne države Slovenije, so udeleženci ustanovnega zbora sprejeli statut in program društva. V široko zastavljenem programu velja poudariti program - ohranjanja in razvoja rodoljubja, svobodoljubja in državljanske zavesti in - uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz statusa veterana. Vabimo vse veterane s področja Občine Mengeš, da se vpišejo v društvo. Hkrati pa pozivamo k ustanavljanju takih društev po vsej Sloveniji. Podpredsednik Janez Škrlep Predsednik Anton Ipavec Predstavitev Mengša v Arboretumu Turistično društvo Mengeš je v okviru "PODJETNE REGIJE" pripravil dne 27. aprila MENGEŠKI DAN. Kljub slabemu vremenu so na predstavitvi sodelovali člani Turističnega društva s slikovnim prikazom občine Mengeš. Na predstavitvi so sodelovali še člani Čebelarskega društva Mengeš s pestro izbiro čebelarskih pridelkov. Za glasbeno predstavitev so poskrbeli člani mengeškega pevskega zbora KD SVOBODA Mengeš in harmonikarski klub ROBIJA STOPARJA, za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo. za Turistično društvo Mengeš Franc Zabret Uspešen nastop mešanega pevskega zbora KD SVOBODA Mengeš Predstavitveni prostor z Robijem Stoparjem Člani čebelarskega društva Mengeš na predstavitvi v Arboretumu Predstavitveni prostor PODJETNE REGIJE občine: Domžal, Kamnika, Komende, Lukovice, Mengeša, Moravč in Trzina Deževni dan ni pokvaril razpoloženja, ki ga je pripravil Robi Stopar OS MENGEŠ JE OSVOJILA 5. MESTO NA DRŽAVNEM EKIPNEM PRVENSTVU DEČKOV ^TAfRI l-l DO 12 L^T\/ŠAHI.I V Mariboru -e bi lo dne ^3. ap rila 2010(5 drž«av/no prv/enstvo mladih šahii stov starih do 12 let. Ekipa OŠ Mengeš -e osvojila odlično 5. mesto v državi. Osnov nošolslio elájpno DP 2006 - F12 IM^i-^líoir, 222. ^1.2006 MT T MTB 1. OŠ S o 1 Š š š 13 20 114 .0 2 . OŠ Gšš ]Šovo šš s t o 11 19 109 .5 3 . OŠ Bššžrcš A 9 17.5 115 .0 4 . T š z r š 9 17.5 107 .5 5. M š š g š š 9 17.5 106 .5 6 . OŠ Ig 10 17 103 .5 7 . oš III Mu šsliai S ob ot š 9 17 116 .5 8 . oš S tšši tš(u ob Ko 1 p r 9 16.5 102 .5 9. oš Mr]::alšš JšiišUš Lj ub 1 j š nš 8 16.5 93 .0 ^0 . Ivšn;^ Cšnl^š šjš L jut ošiš 9 16 102 .0 o;^ Cšntše š Novoo ššs t o 8 16 117 .0 12 . oŠ Mr iro s 1 šoš vr 1h š š jš P os 7 16 108 .0 13 . oš P o h i o š š š š š 1 S 1 o o . irr 8 15.5 111 .0 14 . (šO Bššž0. iš 13 9 15 99 .0 15 . oš Mutši 8 15 106 .5 ]šrugš (ŠŠ S 1 ovš . Gš aišiš c 7 15 108 .0 (šš Mšššle V šhLCšonr š L j . 1 6 15 100 .0 18 . OŠ Gošrššriš 7 14.5 114 .0 19 . OŠ šš . š šo1al Ouššč Šš Š šnt 7 14.5 102 .0 20 . 0Š Ršdš Robrčš 1 Lršbuš 7 14 108 .5 21 . Ou Žš1 eo 7 14 100 .0 o;^ Po hi. oš š š š š 2 S 1 o o . irr 7 14 96 .5 Došlieo1e I 6 14 95 .0 24 . (VŠ I Mšuiš s š š S ob ot š 1 6 14 92 .0 25 . OŠ Lj uišis š r oš t 1 6 13 93 .0 26. oš Ob I^išžr čš o j š 6 12.5 77 .0 27 . Fšššš Ešjšoiš Nooš GOš 7 12 96 .5 NNoor^ JšS šššš ^ 12 75 .5 o;^ Došžš1š II 7 11.5 86 .5 30. oš Mšššlo Všh o on r š L j . 2 7 11.5 81 .0 31 . oU Oto ISoc 6 11.5 90 .0 32 . oš Lj ušsšr ošt 2 6 11 94 .0 33. oŠ Rššš Robrčš 2 Lršbuš 4 11 93 .5 34. oŠ Iššíš š 6 10.5 89 .0 35. (OŠ Po1še Lšub1šššš 4 10.5 77 .5 3ž. oŠ I Mlursš š Sobvotš 2 4 9.5 87 .0 37 . oŠ Kuzšš 2 2.5 86 .5 Jakob Bokalič Predsednik šahovskega društva Mengeš KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MENGEŠ V MAJU 2006 TURNIR SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ŠD PARTIZAN Teniška sekcija 27.5. Športni park Mengeš 3. TRDINOV SEJEM 10. FESTIVAL KORAČNIC KD MIHAELOV SEJEM 27.5.28.5. 27.5., ob19.30 Vzdolž Zora-nine in na delu Zadružniške ulice ter pod šotorom pri Banki Tura - URŠLJA GORA -1699 m PD JANEZ TRDINA MENGEŠ 27.5. srednje zahtevna (čas 6 ur) SAMOSTOJNA RAZSTAVA LIKOVNO DRUŠTVO Upamo, da boste obvestilo lahko prebrali pravočasno in se udeležili že prvih prireditev v mesecu. Žal, v prejšnji številki glasila Mengšan ni bil objavljen koledar prireditev za april., čeprav smo ga pravočasno oddali na dva elektronska naslova. Vzrok , zakaj ni bil objavljen, še nismo izvedeli. Zveza kulturnih društev Občine Mengeš KULTURNO DRUŠTVO ANTONA LOBODE LOKA PRI MENGŠU IN IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU VABITA V PETEK, 30. JUNIJA 2006, OB 20. URI, V CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA VLOKI NA PRIMOŽEV VEČER GOSTJE VEČERA: 14-ČLANSKA DRUŽINA ZEMLJIČ IZ ARGENTINE PISRČNO VABLJENI! KMALU NOVO V FIT TOP MENGEŠ HARMONIJA Je ime in blagovna znamka, s katero se boste po novem srečevali v Mengšu in ju bomo uporabljali od 1. junija 2006 v podjetju Fit invest, d.o.o., za vse naše storitve. Prepoznavni bomo po sloganu SREDIŠČE UGODJA. Od 1. septembra 2006 vam bomo v HARMONIJI ponudili: - nov wellness center - "harmonija duha"; □ prenočišča v dvanajstih sobah - "harmonija počitka"; □ restavracijo z novo izbiro jedi - "harmonija čutil"; □ prenovljene teniške in badminton dvorane - "harmonija telesa"; □ turistično agencijo Pelikan - "harmonija doživetij". Da bomo lahko izvajali naš program iščemo nove kadre: maserj, kozmetičar, kuhar, natakar, receptor, pediker,maniker. 11. GORSKA DIRKA DOBENO 2006 Start: sobota, 03.06.2006 ob 16. uri pred dvorano FIT-TOP v Mengšu. Prijave: na startu od 14. ure dalje. Startnina: odrasli 2.500 SIT, mladina do 15 let 1.500 SIT. Cilj: Zgornje Dobeno, Turistična kmetija Blaž Potek proge: Mengeš - Loka (zaprta vožnja 1,6 km), leteči start pri prvem mostu, nato krog: kamniti most, Pot na Dobeno, Na Gmajni (mimo športne ploščadi), prvi most, preko kamnitega mosta, Pot na Dobeno- Zg. Dobeno (6,4 km). Proga je v celoti asfaltirana, skupne dolžine 8 km in z višinsko razliko 240 m. Kategorije: -dečki: do 15 let, -moški: 16-23 let, 24-30 let, 31-40 let, 4150 let, 51-60 let, 61 let in starejši, -MTB: do 30 let, 31 let in starejši -ženske: do 30 let, 31 let in starejše Nagrade: medalje za prve tri po kategorijah, pokal za absolutno najhitrejšega, za najhitrejšo občanko in najhitrejšega občana Mengša, za najstarejšega udeleženca, ter diplome za mladince. Zaključek: Podelitev priznanj in praktičnih nagrad na Turistični kmetiji Blaž. Po razglasitvi bo družabno srečanje. Vsak tekmovalec dobi ob vrnitvi startne številke malico in napitek. Pritožbe: Sprejema komisija do 15 minut po objavi neuradnih rezultatov na razglasni deski ob plačilu kavcije 3.000 SIT, ki se v primeru ugodne rešitve vrne. Pogoji tekmovanja: Vsak tekmovalec s prijavo in startom potrdi, da tekmuje na lastno odgovornost in, da se strinja z določili tega razpisa. Organizator ne odgovarja za morebitne posledice in škodo, ki jo tekmovalec povzroči pred, med in po tekmovanju sebi, sotekmovalcu ali tretji osebi. Zaščitna čelada je obvezna. Zdravstvena služba bo zagotovljena. V času tekmovanja bo cesta zaprta za ostali promet. V primeru intervencijske vožnje (policijsko, reševalno ali gasilsko vozilo) bo dirka prekinjena. Tekmuje se v vsakem vremenu. Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisa. Objava rezultatov na www.bicikel.com Informacije: 041/ 870 088 Ciril Porenta Vabljeni tekmovalci in ljubitelji kolesarstva! BREZ KOMENTARJA • •• ■é, -r- Iščemo snažilko za čiščenje pisarniških prostorov, 1x na teden po 3 ure. Tel: 041/ 490-755 Irena Na Levčevi prodamo štirisobno stanovanje v 4/4 nadstropju. 041 516 777 SKUPNOST ETAŽNIH LASTNIKOV Slovenska c. 24 a 1234 MENGEŠ JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo SKUPNIH PROSTOROV - PRALNICE, V POSLOVNO STANOVANJSKEM OBJEKTU NA Slovenski cesti 24a v Mengšu I. PREDMET PRODAJE JE: Skupni prostori bivše pralnice s pripadajočo drvarnico in kletjo v poslovno stanovanjskem objektu na Slovenski cesti 24a v Mengšu, parc. št. 6/10 k.o. Mengeš. Površina posameznih prostorov: pralnica - 61,6 m2, drvarnica - 3,48 m2, klet - 3,48 m2. II. SPLOŠNI POGOJI: 1. Izklicna cena: 9.200.544,00 SIT 2. Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe. 3. Resnost ponudbe jamči ponudnik z vplačilom varščine v višini 10% od izklicne prodajne cene v protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na TRR upravnika objekta Slovenska c. 24 a, Valina d.o.o. št. 02083-0014013471. 4. Izbranemu najugodnejšemu ponudniku bo varščina brezobrestno všteta v kupnino. Drugim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v petih dneh po končanem izboru najugodnejšega ponudnika. 5. Ponudba za nakup nepremičnine mora vsebovati: - podatke o ponudniku s točnim naslovom; - ponujeno ceno; - izpis iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni za pravne osebe, oz. potrdilo o državljanstvu za fizične osebe (ali fotokopija veljavnega osebnega dokumenta); - dokazilo o vplačani varščini; - številko računa ponudnika, zaradi vrnitve vplačane varščine; 6. Nepopolne in nepravočasne prejete ponudbe ne bodo upoštevane. 7. Kupnina se plača v roku 30 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe. 8. Najugodnejši ponudnik bo izbran v tridesetih dneh po izteku razpisnega roka. Z izbranim ponudnikom bo pogodba sklenjena v petnajstih dneh po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne podpiše pogodbe, varščino obdrži prodajalec. 9. Pisne ponudbe z dokazili morajo prispeti v zaprti ovojnici z oznako »Prodaja skupnih prostorov na Slovenski cesti 24a - ne odpiraj« najpozneje do 21. 6. 2006 do 14. ure na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, 1234 MENGEŠ. 10. Javno odpiranje ponudb bo 21. 6. 2006 ob 15. uri v sejni sobi Občine Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš. 11. Kupec lahko prevzame nepremičnino v last in posest ter vknjiži lastnino na svoje ime po plačilu celotne kupnine in drugih dajatev. 12. Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene kupoprodajne pogodbe. 13. Vse informacije glede nepremičnine ter ogleda so na voljo vsak dan od 13.6.2006 do 15.6.2006 od 16. do 20. ure v poslovno stanovanjskem objektu (g. Jenko Zdravko, g. Heine Dušan g. Štrukelj Aleksander tel. 041-358-785). Datum: 14.4.2006 Skupnost etažnih lastnikov Slovenska c. 24 a, Mengeš OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www infoimacije Delovno mesto / Področje............................................................................................Telekom.......................................................GSM.........................................................eNaslov Splošne zadeve, vložišCe, tajništvo župana in uprave.. 01 724 71 00................................................................. Župan/Poslanec.......................................................... Podžupan.. ..01 723 70 81 ..040 852 352... .. M^.Kuret@menges.si 01724 7107..., 01 724 71 02.... 01 724 71 06..., V. d. direktor občinske uprave.................................................... Svet obSine, splošne zadeve, soeiala, vzgoja, zavodi, društva... Vodenje, investicije, okolje..........................................................................................01 724 71 04., Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča......................................................................01 724 71 09., Vzdrževanje, nadzor.....................................................................................................01 724 71 01., Knjigovodstvo, finance.. Fakturiranje, obračun..... Knjižnica Mengeš.., Vrtec Mengeš.. Glasbena šola Mengeš.. ..01 724 71 05..., ..01 724 71 02..., ..01 724 71 03..., .. 01 723 73 74 .. 01 723 75 00 .. 01 723 71 93 .. 051 372 782..............................................Tomaz.Stebe@dz-rs.si .. 040 852 351..............................................podzupan@menges.si ..040 852 360......................................... ,... 040 852 355..............................................Irena.Podborsek@menges.si .... 040 852 357..............................................Andrej.Urbanc@menges.si .... 040 852 359..............................................Robert.Spenko@menges.si ,... 040 852 353..............................................Boris.Kavcic@menges.si .... 040 852 354..............................................Mitja.Dolinsek@menges.si .... 040 852 360..............................................Marija.Kos@menges.si ,... 040 852 356..............................................Lidija.Urankar@menges.si Glasilo MENGŠAN (tudi na www.menges.si)............................................................01 723 70 81 (oglasi, zahvale, uprava).......031 603 713 (odgovorni urednik)............mengsan@menges.si Prodnik - Javno komunalno podjele: Koncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov / ekološki otoki - DEŽURSTVO 01 729 54 30 Zimska služba-Izvajalec GRASTO.................................................................................................................................................031 648 407 PLINovodno omre^e - Dežurna terenska služba PETROL d.đ.......................................................................................................040 679 344 PoUcija Dežurstvo Mengeš PONEDELJEK 8.00-11.00, SREDA 15.00-18.00...........01 723 75 68 PoUcijaNUJNO-Domžale......................................................................................... 113,01 724 65 80 Center za obveščanje, gasilci, reševalci......................................................................112 Središče »Naš Slanmik« - Študentski klub Mengeš (Čitalnica in internet).................01 723 02 06, faks 01 723 02 07 Karitas..........................................................................................................................01 723 89 77................................................041 912 550..............................................031 294 933 (Jerca Stopař) Rdeči križ..........................................................................................................................................................................................041 288 612..............................................01 723 74 42 (M^da Trobec) ..................................................................................01 729 59 50 ..................................................................................01 478 71 01 ..................................................................................01 721 28 84,01 721 61 94 Elektro Domžale...........................................................................................................01 724 12 89 Inšpektorat za okolje.. Banka Mengeš..............................................................................................................01 724 78 72 .(0)1729 63-40 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omre^u (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo podroqa, direktorja uprave ali župana, župana (ali ditekinija uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu, župana lahko pokličete v kateremkoU času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ah v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omre^u (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 -11.00 12.00 -14.30; SREDA: 8.00 -11.00 13.00 -16.30; PETEK: 8.00 - 12.00 OBIŠČITE: www.menges.si - Novosti: Odloki, Video predstavitev »Mengeš - Glasbeno mesto«. Glasilo Mengšan, Podatkovna zbirka gospodarstva, društev... Pomladno jutro, vstalo iz noči, v predivo megle skrilo je obzorje. Tam daleč, daleč zadaj, tam je morje, še dlje za morjem sonce je in ti. ZAHVALA Marinka Gregorc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in pslovnim partnerjem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, predstavnikom gasilskega društva, praporščakom in trobentaču za ganljivo Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo boste tako kot mi pogrešali. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, moža in dedka n dih Jožeta Madjarevič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani, izrekli besede tolažbe, darovali cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku Boštjanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi y V Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čas, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenju. Mama, naj večna ti lučka gori. Gospodje moja luč in moja rešitev. (Ps 27,1) ZAHVALA V 88. letu starosti je nenadoma odšla k Bogu naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Marija Znidar rojena Lužar, 8.2.1919 +21.4.2006 Ocvirkova mama iz Mengša Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobrodelne prispevke. Hvala gospodu p. Boštjanu in pevcem Zupan za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni y v Še nekaj utrinkov s srečanja Dan zastave v geometričnem središču Slovenije