Letoš&ja oddaja žita, Žitni oddelki okrajnih glavarster pošiljajo te dni na posamezne občine izkaze o oddaji žita. Vsak posamezni ppsestnik dobi posebno oddajno naročilo (oddajno doiočbo), na kateri je označen* koliko posameznih vrst žita (pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze. ajde, prosa, fižola, konjskega boba in grašice) mora v dpločenemu roku oddati vojno-žitno-prometnemu uradu. Oddaja je preračunjena na podlagi popisovanja zemljišč, cenitve žetve in poskusnih mlačev. Popisovalci zemljišč so ugotovili, koliko po8ameznih vrst žita je nasejanega, preračunili so po svoje koliko merijo njive, ki so posejane s pšenico, ržjo itd. Ob tej priliki so popisovalci tudi cenili žetev po razredih (I do V.). Poznej© so žetveni komisarji še enkrat precenili žetev posameznih žitnih vrst ter so tudi napravili poskusne mlačve. Na podlagi teh podatkov je sedaj žitni oddelek okrajnih glavarstev izdelal ^posamezne gospodarske liste," na katerih je označeno, koliko štirijaških metrov, arov ali hektarjev ima posamezni posestnik ali najemnik vsejane te ali one vrste žita, fižola ali krompirja. Ti ^posamezni gospodarski listi" m bili ali pa Se so te dni razpoloženi pri občim v splošen vpogled. Vsak posestnik ali najemnik zemljišča ima pravico pogledati te gospodarske liste in se prepričati, ali mu ni okrajno glavarstvo kaj napačnega vpisalo Po nekod sa uradniki, ki so sestavljali te gospodarske liste, napravili velike pomote. Nskatare parcele so po dvakrat vpisali, nekatertm posestnikom m pripisali čisto tuje parcele itd. Občinski urad oziroma obč. žetveni komisar mora pomoto popraviti. Če tega ne zahtevaš, se ti zna zgoditi, da bo glavarstvo zahtevalo od tebe žito, fižol ali krompir tudi od tuje njive, ki ti jo je uradnik t seznamu poraotoma pripisal. Ob priliki pregledovanja posamexnih go»podarskih listov •© je moralo t te liste vpi¦ati tudi šterilo oteb in šterilo živine. To jo važno, ker ria podlagi števila oseb, ki jih raora potamezni gogpodar prehraniti in na podlagi itevila žirin«, ki jo mora krmiti, preračuni oblatt, koliko posamazaih vrst žita, fižola aU krompirja Hora, •stati posestnikv za domadfe rabo. V seznam oseb, ki se morajo douia pre- nas pa skozi celo poletje ni padlo skoro ne kapljice hraniti, 6e morajo vpisati vsi, ki so pri liiši na dežja , ..,.., »1 • j *• r « x-« Da se na"i ne bo oCitalo, da slovenski kmet hrani, bodisi da so člam družme ah ne. ]Sa ^. požrtvovalen _ dagiravn0 je žrtvo,al za do- poBameznem gospodarskem bstu je tudi odde- movino v tej vojski skoro vse_ kar je imel _ sve. lek za osebe, ki niso stalno na hrani, to so dninarji, rokodelci, občinski ubožci itd. Ker se imen teh ne more natančno navesti, se naj tujemo, naj tisti, ki res imajo kaj odvišnih pridelkov, oddajo v določeuem roku. Ce bo pa grof Clary kljub lemu >pripomogel<, da se bo v naših vpiše število dni skozi celo, ob katerih so bili kraJih s sil° odvzemalo kmetske pridelke, potem ,.,,,.,... , ¦ * „ „,. ¦ .,,, pa prosimo naše poslance. da se na Dunaju od ab bodo t. ljudje na hrani. Ce n. pi imdb,oCdo potegnejo ^ M8 in pri osrednji vladi ter skupno na leto 200 — 300 dni eno osebo nače treba na najvišjem me3tu opišejo, kako je v hrani, se ti računi za eno osebo, 600 za 2 in900 dni za 3 osebe. Tudi za živino *e odračuni nekaj zrnja in¦krompirja. Zadnje žito se sme vse pokrmiti ži-vini, pšenice, rži, ov-a in ajde pa ruj. Ko-liko se sme koruze in krompirja poknniti ži- vini, bomo poročali med rGospodarskimi novicami," ker še sedaj, ko pišerao ta članek, niraamo teh podatkov v rokah. Kdor ima konje, sme na dan pokrmiti -enemu konju 1 kg ovsa. letu hude suše 1917 tuje uradništvo postopalo z nami. Toraj sme računati na leto S6o kg ovsa zaenega konja. Zadnjega žita sme biti samo 3°/0 od vsega pridelanega žita. Za osebo se računa na mesec 10 kg zrnja in sicer ako imaš, polovico drobnega (žlahtnega) zrnja in polovico koruze. Oblast računa dobo od 15. avgusta do 15. avgusta. Koliko smeš porabiti krompirja za domačo rabo, bomo istotako objavili med ,,Grospodarskimi novicami." Marsikdo se bo vprašal: Kako morejo uradniki in uradnice pri glavarstvu, ki pišejo oddajna naročila, vedeti, koliko žita sem pridelal? Oblast si je na podlagi popisovalnih spisov, cenitve žetve in poskusnih mlačev napravila ključ, po katerem računa oddajo. Ta ključ je za vsako občino posebej in je zelo različen. V dobrih legah se n. pr. račnna pšenice na hektar 10—12 meterskih stotov, v slabih legah pa 5 do 10. Ko bo posestnik ali najemnik dobil poziv. da mora oddati toliko in loliko ;ita in j; uvidel, da ma se godi krivica, to je da se preveč zahteva od njega, naj takoj zahteva o žitnega oddelka natanCen ključ, po kater m se mu je preračunila oddaja. Na podlagi t ga ključa, površine obsejanih njiv, števila oseb in živine ter potrebne množine semena ki se s veda mora odračuniti, si naj napravi vsakdo na tančen račun, koliko žita mu gre za dom in koliko ga mora oddati. Za seme račana oblast 200 kilogramov na hektar, kar jp na vsak način mnogo, mnogo premalo. 200 kg pšenice je okoli 5 mernikov. Hektar ima približno l3/4 oralov. Kakega »strokovnjaka« je neki oblast vprašala za svet, koliko semena se potrcbuje za 1 ha, da ji je tako »modro« nasvetoval? Gospodje minister Hofer, grof Qary in drugi, ki nam predpisujete, koliko žita smemo sejati, povemo vam, da Ce bodo kmetje letos res tako na redko sejali žito, kot vi predp sujete, bomo imeli drugo leto na njivah sam plevel. KoIiCina semeuskega žita, določena za bektar bi bila komaj primerna za oral. Kmetje, zahfe- ajte, da se vam 'a pomota popravi. Predno torej oddate žito, ki ga zahteva glavarstvo, preračunite natančno, koliko je vam ga z ozirom na število oseb, ki jih morate prehraniti in število živine, ki jo morate krmiti in z množico potrebnega semenskega tita mora pustiti doma. Ce sami ne znate dobro preračuniti, pojdite k žilnernu komisarja in ga prosite, naj vam napravi natančen račnn. Da _bodo občinski žetveni komisa. ji lahko šli ljudem na roko, naj zahlevajo od žitnega oddelka okrajnega glavarstva kljuC ^a celo občino in za vse vrste žita, fižola in krompirja. Če ima kdo haj odvišnega žita ali drugih zabievanih pridelkov, svetujemo, da jih res tadi odda v določenem rokn. Oblast namreč grozi, da se bo v slučajn, če se zahtevanih množin do določenega rok» ne bo oddalo, rekviriralo z vojaško Bilo. Kakor se iiara poroča iz Gradca, je velik «prijatelj« slo-enskih kmetov, grof Clary predlsghl pri c. kr. uradn za ljudsko prehrano, da se naj v slučaju, ako se ne bo oddalo zabtevanega žii.-i, odredi za Srednji in Slovenski Štajer prisilno re Vviriranje pridelkov. Gospod Clary ne upošteva, da je bila letos v naših krajih hnda snša, ki je ponekod zažgala večino pridelkov. Na Gornjem in Srednjem štajerju so imeli letos veCkrat izdaten (\ž in so pridelki todi temu primerno lepši. Pri