. 1
Zajutrek pri ruskemu caru
Bil jo Sastnii, k&teri se je xM drajset let hrabro bojeval s knkažkimi pl«meni. ZnpnstivH vojaški stan, napoH se doni6v v staro mesU) Novgorod, d» bi ta nuruo preživcl svoje stare dni. Da-si je nlA toliko Let slnžil pri voj&cih, vendar nij bil še nikoii tako srečen, da bi IjU videl svojega rfar-nega cara Aieksandra vlice. Njega Tideti, to je bila zdaj njegova jedina želja. Zatorej se n&pravi neeega dne 8 svojimi prihianjenimi noTci v Petrogr&d, da bi se mu ondn izpolnila njegora vro&t želja. V stolso mesto dospergi, pfližče si v nekej gostilaici stauovali35a.
Cuded se lepoti ia krasoii veUkasskega mesta, stopa po ulicah, dokler ga nož ne prisili, podati se t krimo, kjer si je aajel stanovanje.
Ali k»ko bc ustrači, videj, da. jc izgnbil pot, ki ga popelje do stanovanja. Zdajci pride m«mo neki stotuik. »aš častnik ga tak6j prosi, da bi mu pokazal pot do omenjene gostiluice. ^Gotovo ste tnjec ?" vpraša ga prijazao stofcnik. nnDa, tnjec sem in liaiiea prri6 v Peticgradu.'"' nProsini, primite se jne pod pazuhoin popeljem ns do vaScga stauovanja." To sezua, da se je častaik te poaudbe 2 T«seljem poslužil in v prijaziiein pogovora sta šla do omeujenega kraja. Med potoina je Csstaik tniii pripovedoval STOjemu spreinljevalf 11, kaj ga je t Petrograd prigualo.
nnGoto?o bi ne bil nikoli šel tnko daljno pot, ako b> ne imel vroJe želje videti svojega milostirega eara,"" pristavi (Ssstnik svoj dolgi goror kon&vii.
BNu, to me zel6 vraeli, da tudi tej vašej ?ro5ej želji leliko ustrežem," odgotori Btotnik, ^kajti jaz sam sem — raski cav!"
nnIn jazf — ju sem perjijski žah!"" odgoTOri naglo časinik. misleč, da st: njegov spremljevalec ž rijim šali. Tako se razgnviirjajoS dospeta do namenjenega, kraja.
Pri slovesu reče riii-ki spremljevalee svojemu tovdrišu: rAli uii ua !ii, Vaša visokost, perzijski §ah, hotuli jutri te iSasti akazati, da l)i z menoj zajuter-kovali? Ako rani je rooja poaadba vžee, izTOlite vprašati carsko stražo za stotnika, ki vas je spremil siuofi do Wasili - Ostrova, in liilro ras bodo pri-peljali k meui. c nVaSa Tisokost, gospod ear, ste jako milostivi in ne bodem ee branil, da ustrežem Vašej že^ji.""
Druzpga juti*a sc napotf izmiSljeui šah vegelega srca do carjeve zimske palače. Niti ua misel mu ne pride, da bi njegov včerajšui spremljevalec ntegail ruski car biti. Mislil si je samo to, da je njegov spremljevalec kak viSji vojaški poveljiiik, ki jo inorda kdaj v carskcj palači stanoval, ia mu bode zdaj pot pokazal — do cara samega. PriSedSi do carske palače povž omeDjene besede ia tak6j ga peljejo v paiaco. Tii se odpr6 velika vrata ia naš ubogi častnik stopi v prekrasno dvorano, v katerej je na zaleui prestolu sedel — obdan od svojih velikašev — ruski car. Mislite si zdaj začndenje in strmenje uliozega častuika. On, ki je už6 sto in stokmt gledal nmrti v o<SL, nij se Se nikoli tako ustražil asgo zdaj, izpoznaTSi v caru — svojega vuerajš-nega sprcmljerolca, s kateriin se y. tako priproslo SaliL
nnOdpušiSenJB, visokost!"" jeclj4 ubogi Castnik ter pade n» koleni pred cara.

^r nJu vam nemam ni&aar odpušSati," odgoTori mii prijazno se sinijoč Heki car, nt«r me zelA Teseli, da ste izpolnili svojo obljubo. Zajutrek naju 0|6 čaka."
Te prijazoe besede so rnskega častnijta ojanačil6 in šel je vt, cftrom. Doapcvša v prelepo sobo, stopita k mizi, ti je biU za tri pogrnena. Emalu pride lndi eirmja, in ko jej car našega ilsijtniia predEtari perzijskegs Saha, Y9edejo se k zajutrekn. Dve dobri uri sta jim minuli v prijaznih pogoTOrih w 6astnik je bil (ak6 ganen, da so ga debele solze oblile. Fri slovesn podd car zrcstemu fastniku mošnjc cekinov za odškodoTaoje, kar je potrošil na poti t Petrograd.
V najvefjem veselji se vrne fastnik iSez nekaj dni zopet uazaj v Novgorod, kjer je od sih dob žirpl mirno in tiho, epoStoran od vseh, ki so ga poznali. Večkrat potinn je Sc rad pripovedoval z nckim posebnim ponosom o zijutreku pri Tuskem carn.                                                                           I. K.