Lešniki vedei sem, Ijubi otroiiifi moji, da ste v šoli pvidni. Preprifcan sem torej, da vsi dobro poznate li>sko. E, kaj bi je ne? Kolikokrat ste vfce tekali po senožetili za metulji, ki so vam ulisjali skoii ne ravno risoko grmovje m«j košatioii lipami. Cujte: ono nekuliko krivo grmiferje s širokopernim listjem iu pa 6ne ravne šibice vraes, iz katerih so vam povezali evetno nedeljo butarico, zove se ležeerje ali leska. Toda čemu bi vam to razkladal ter vas dolgočasil? Leska je znana eelo Zmrzletovemu Matijfbu, ki je najzanikernejši ufenee caše vaške Sole. Doraa jo vže večkrat okušal — le nikar rau nf bodite uevošfljivi, saj niso bili ležniki — doma je okušal — kaj menite. kaj? — Leskovo 5lje! A vam, ki niste hndobni, povem, kako najgotofejše in najhitrejše laliko uaj-dete lešnikov. Pogosto sem namreč vže srečal nekatere izmej vas. ko ste zvedaro ogledovali le&fevje ic se feudili, kako da vender leska nikoU ne obrodi. Ej* lešniki so pač na ?ejah, ali iskati jih ne znate. prijateljCki moji Ijubi! Tega ne umeje vsak. Jass pa »em z o6etom sarnim nabiral leSnikt id jih mnogo nabval. polne iepe, pa še v klobuku sera jih nosil doraov . . . Iz lastne izknSnje vas bodein torej učit, kako vatu ]e lešnikov nabirati, k verujte ini. Toda zastonj vas ne imučim te umeteljnosti. Poslušati me morate najprej, kako sem prvič stikal za lešniki s sosedovim Mihcem. Takrat Se nisem poznal lesčevja. A Mihec, ki jc bil 2a dobro glavo vižji oA mene, irael je seštete vse lešnike po starih, kriviH leskah . , . Dobro Še poramm: v sredo mpj tednom je bil sv. Jaruej, v nedeljo popoludne sva se pa midva oa-potila v senožeti po ležnike. Dospela sva do prvega leskovega grmovja. Mibec pripogne precej visoko vejo ter utrga nekaj ieanikov. *nJanko, poglej!" reče mi kazaje siv, rjavo-rdeee imdahnjen lešnik, ntaki~le so najboljši, sajevci se jim pravi. Vidiš, lu&čina, ki ga obdaje, pade skoraj sama proč." Rekši, z lahka odlusfi listnati ovoj ter vtakno lešnik v žep. Jaz sem bil takrat še zelo raajken — na mizo nisem videl drugac-e, kakor tedaj, kadar sem se vzpel na prste in se oprijel z roko miznega robs. Zaman sera • torej stezal roke po visokih vejah: vedno so bile par pedij previsoko. če sem po-skočil, tudi nisem nit* dosegel; k vcfjemvi, da sem omuzait kaj perja. Pri tleb. pa tudi nisem zapazil nobenega lešnika, da-si sem tako bistro gledal v grmovje. da so rae kar oči bolele. Kako pa bi bil tndi kaj nažel? Mihee je velel, haj hodim za njiin; pred meooj pa je on vse sam potrgal.. . . Ne, vlsto vseh nč, nekatfrc je vse jedno izgrešil. Vže žalosten^ da nič ue dobodem, otipal sem veuder dva. ia kar je fee vefe vredno, skupaj sta rastla. nDva najedenkrat!" vzklikail sem veseloterju pomolilMibcu, da bi seprepričal. nKaj pomaga, ko sta oba piškava! Vidiš tiste črne lise in luknjico? črviva sta. DvojČki in trojčki (tako se imeriujejo lesniki. kjer sta vzrasla dva ali trije na skupnem peelji) so kaj radi .skaženi. Vrzi ju v travo, prav za niti nista.14 Tako mi je govoril izvedeni Miheo in ram tudi takoj pveveril o svojpj trditvi. Poiskal je dva kamena ter raztolkel moja ležnika. Res je bil pod Iupino samo firn prab, a jedrca nikjer , . . Zopet sem se otožen vrnil k grmovju . . . Ni vredno, da bi vam pripovedoval, kako sc mi je dalje godilo. Samd sedem dobrih lešnikov sem našel, čeprav sem stopieal dve dobri nri za Mihcem, ki si je polnil iepe, da je bilo veselje. Naposled sem še jokal, ko sem spoznal raaloček • mej svojo in Mibčevo sreco. Kaj ne, otroei! žalosten nabiralec sem bil? . . . Dovoy dolgo sem vas mučil s svojo neveselo dogodbo. Zato zvedite brž, kako treba vspežno iskati lešnikov. nJanko, semkaj stopi! Spodnje vejite privzdigni. lešniki rasto ua dolenjej strani. Vidis: jeden, dva, tam zopet jeden, pa tnkaj." — Tak je bil ofetov nauk v nedeljo poslej. TJrno sern priskot-il in hlastno potrgal lešnike. Pri drugcj veji sem vže sam vedel. kaj mi je storiti. Hitel sera naprej, da setn celo očeta prehitel. Toda bitrost ni nikjer dobra. Prevee površno sem delal. in očetova bira za menoj ni bila sla-bejša. kakor moja. Kadar bodete torej iskali lešnikov, le natančno preobračajte veje in nikar ue tekajte prehitro naprej. Ali kaj potem, ko so uizke veje vse obraue? Obračaj, privzdiguj, pripogibaj. poČni, kar hočeŠ, lešnika ne dobiš, če ga ni. Prijateljeki, ki ne morete do risokih vej, zdaj le posiušajte. da ne preslišite glavne skrivnosii. Vzeraite s seboj palico, ki je na konci malo zakrivljetia, ter z ujo pripoguite tudi visoko vejo. Potem jo držite z jedno roko. z dmgo pa trgajte Ifšnike. Samo preveč ne sraete veje kriviti, da se ne zlonti. Škoda bi je bilo, in drugo leto bi na njej več ue trgali lešnikov. —•« 132 >¦• - Tudi tega sem se naučil od očeta in vam povem, ker vam privoičim muogo les: uikov. Prav uič vam ne bodem zavidal, če prav jih paberete do čistega, da jih sam ne dobodem nič, da-si jih zelo čislaui. Kadar bodo zreli, svetujem vam: kar po DJih! Kadar bodo zreli, dejaj sem. Prej pa uikakor nč! Kakor je namreč nezrelo sadje skodljivo, tako tndi lešniki niso užitui, doklcr ne dozore. Jederceje Se jako majhno, niE večjc kakor proscno ali k večjemu pšeuično zrno. Okrog in okrog ujega pa je mehka, bela tvarina — rsneg,u iz katere se polagoma Daredi trdo jedro. Konec meseca »elikega srpana, po svetem Jarneji, pa so jedrca trda, pokrita z rjavo kožico in tako veltka, da se dotikajo lupiuine steue. Takrat so sladka, kakeršna imate vi radi, iu trgati sme lešnike vsakdo. Kogar. bi mikali nezreli lešniki, pomisli naj na bajko, katero so meni doina pripovedovali, in prav lahko bode pričakal dne sv. Jarueja, ko dozortj. Do-svojega godii (24. vel. srpana) hodi bajts sv. Jarnej po senožetih in čuva leske. Gorje onemu, katerega bi zasafil trgajočega nezrele lešnikc. Nikdar bi se ne povrnil domov. Na praznik Maiijnega vnebovzetja pa je neki.na vsakem drc-vestt kača, ki pifci vsakega, ki bi minje plezal. Se ve da, takrat so leSniki 6koraj vže zreii in ae tako ljubko smejijo mimohodeeim otrokom, da jih težko puste na vejah. Ali boije se je preinagati in počakati deset dnij, saj takrat ni nobone ue-varnosti več — lešniki so prosti. Pri nas štejejo lešnike po kOpah. Tri polože oamreč jedeo tik drugega, a nanje denejo še 6etrti leSnik — to je kopa lešnikov. Posebno okusni so po zimi, toda treba jih je posušiti kakor orehe, da ne izpiesnijo. Kdor jih bode ranogo Dabral, priporoči naj se o božiči materi, da mu speŽe poseben blebčck, potresen z ležniki. Takd mu pojde v slast, da bi ga ne dal pokusiti niti meni, čeprav sem mu to naeVetoval. Nii, pa saj nc bodem nikogaf nadlegoval, ker sera se vže sara • večkrat gostil s tako slaščico. Emalu bodo tudi Ietos ležniki zreli in izvestno jih bodete mnogo potrgali. Želim vam dobre sreže in tako polnih lesk, da se bodo kar šibile. Sanao nekaj vam naročam: domov grede hodite počasi! Vsi veselt bodete komaj čakali, da bi pokazali materi, koliko ste jih nabrali. Ta bode stekel, 6ni za njim, a tretji boda padel in lešnike stresel . . . Torej le počasi! J. štrukelj