Poštnina plaćana v gotovini	Cena posamezne št. I SO Din
Št. 9.	V Ljubljani, dne 31. marca 1928.	X leto
^ggSal	«NAŠ GLAS" izide vsakega desetega dvajsetega in
zadnjega v mesecu. .
XBarak	Celoletna naročnina..................Din 40'—
Polletna naročnina...................n 20'—
®Pyp'	Četrtletna naročnina  ...............n 101 -
Za inozemstvo je dodati poštnino.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubliani.	== Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461.
Košačan:
Velikonočne misli.
Zopet ubrano zvonovi zvone in iz naših cerkev in cerkvic se glasi veličastni, zmagoslavni spev »Aleluja, Aleluja«. V srcih vlada svečano razpoloženje in versko zadoščenje. Vse drugačno pa je naše ostalo duševno razpoloženje, saj nas more neštete težave in skrbe naše razdrapane politične in gospodarske razmere.
Naš nacijonalni ideal še ni izpolnjen, sto-tisoče Ibratov in sestra ječi pod najstrašnejšim, barbarskim jarmom, kakor ga ne poizna zgodovina. Toda ne samo to. Naš večni nasprot-nik. na zapadu steza svoje grabežljive roke tudi še po naši sedanji zemlji, po Sloveniji in Dalmaciji in si prizadeva na vse strani, da bi zagospodoval gospodarsko in s tem politično na vsem Balkanu. Upajmo, da zaman.
V interesu našega nemirnega zapadnega soseda bi bilo, da se z nami pogodi za Jadran na pravični podlagi, da se zaustavi za vedno prodiranje Nemcev ob Triglavskem pogorju. Toda ne! Lahi nas dražijo, žalijo in izzivajo sistematsko in naravnost potiskajo v naročje
velike Nemčije. Kocka je padla. S Francozi že imamo prijateljsko pogodbo, z Nemci smo 'v najboljših odnošajih in tudi z Bolgarijo se bomo kmalu pobotali. Spričo takega položaja je otročje in demagogija, netiti laško narodno prenapetost in poželjivost po vzhodni Adriji. Kakor aksijom stoji trdno: Ta bo jugoslovanska, severni Jadran pa bo po storjenem aranžmaju deloma v nemškem območju. Res, trdih bojev in velikih naporov ho še treba, pa prišlo bo i za nas i za vas, primorski bratje, vstajenje.
Manj raizveseljiv je naš notranji politični in gospodarski položaj. Tu smo tam, kjer smo bil pred leti. Razrvanost, nasilje, korupcija, zanemarjenje našega narodnega gospodarstva! Država je bogata, visoke so javne dajatve ,toda nad vsem tem se raduje, vse to uživa le par sto ali tisočev porodic. In tako beremo dan na dan o aferah, korupcijskih kupčijah, provizijah in zaradi. Dobršen del naroda, zlasti javni nameščenci pa se tope v bedi, sramoti im poniževanju. Javno se žigosajo vse zlorabe, toda mogotci in ciniki se smejejo in zaradijo dalje, dalje, gazeč vsa načela o 'bratstvu, poštenju in morali. Kaj čuda, da peša državna vera, da gine razpoloženje in navdušenje za državo! Splošna apatija se polašča domala vsega naroda.
Kdaj pride tu vstajenja dan: da bomo vsi enega duha in misli, prožeti bratske ljubezni, da bomo zadovoljni, ponosni Jugoslovani od severa do juga, od vzhoda do -zahoda? Dokler se bodo prodajale male stranke večjim, vladajočim in jim pomagale pri njihovem kvarnem delu, dokler ne pride do znosne kolaboracije vseh strank, ki so za narod in državo, za pošteno upravo in vladanje ter za vsestranski napredek; dokler se hode smelo pri nas svobodno krasti javen denar; dokler ne bo dolžnosti, polagati točne račune o javnem denarju
samo za računsko leto 1924-25 znašajo ne; obračunani krediti ministrstev nad dve miljar-di Din — dokler se bo dajala generalna odveza za goljufije in tatvine preteklih let zakonskim potom — primerjaj namero v državnem proračunu za leto 1928-29 — tako dolgo gotovo ne.
Pri nas bo boljše, bomo prišli iz kaosa in nereda takrat, kadar bomo začeli velike tatove državnega denarja, velike korupcijoni-ste, pa naj so to sami -ministri, obešati. To bo pa zopet možno, kadar ibo številčno razmerje med ministri tako, da bo srbijanskih ministrov le toliko, kolikor skupno slovenskih in hrvaških.
Ker pa je spričo naših obstoječih prilik i eno i drugo še dolgo izključeno, je sobice našega notranjega vstajenja še daleč, daleč za gorami.
Važna spomenica.
intenzivni napor naše Zveze, da se zboljša gmotni in moralni položaj drž. nameščencev.
Začetkom tega meseca in še preden je Narodna -skupščina vzela v pretres finančni zakon za proračunsko leto 1928-29, je poslala Zveza obema slovenskima parlamentarnima kluboma, dalje še posebej poslancem gg. Pušenjaku, dr. Kramerju, dr. Piv kotu in Vesenjaku, potem Glavnem Savez-u in vsem ostalim pokrajinskim Zvezam važno Spomenico. Iz nje naj izvolijo člani Zveze povzeti, da je storila Zveza v polni meri -svojo dolžnost, to pa v odločilnem času. Finančni zakon je sedaj že pod streho. Krivda, da se niso vpoštevale vse naše zahteve je pripisati pač našim političnim pa tudi finančnim fazdrapanim razmeram, največ pa seveda neuvidevnosti naših merodajnih, ki nimajo menda drugega posla, ko da se bore za nadoblast. Spomenic^ ki navaja v kratkih stavkih vse najvažnejše zahteve drž. nameščencev, se glasi doslovno:
»Zveza je načeloma proti ukoreninjeni praksi, da se zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih izpre-minja a-li dopolnjuje z uredbain-i, čeprav imajo te uredbe- na podlagi finančnih zakonov in člena 94. ustave moč zakonov.
Prav tako bi bilo prenehati s prakso, da se posamezni členi uradniškega zakona izpremi-nja-j-o dopolnjujejo ali ukinjajo s finančnimi zakoni, ker trpi vsled tega pregled prvotnega zakonskega besedila in nastajajo nesoglasja, ki so dostikrat v nepopravljivo škodo drž. nameščeiistvu.
Ker -pa ukinjajo finančni zakoni že nekaj let sem z vso doslednostjo samo dobrine, pridobl-jene z uradniškim zakonom, in- ker z revizitk) tega zakona v doglednem času še ne moremo računati, bi drž. nameščenstvo najtopleje pozdravilo, ako bi finančni zakon za leto 1928/29 iz.icmoma in prvič obsegal določbe, ki bi vsaj začasno, t. j. do revizije uradniškega zakona, ki se ji s tem nikakor ne odrekamo, ublažile mizerno stanie državnega nameščenstva.
Zato si dovoljujemo staviti k predlogu- finančnega zakona za leto' 192S/29, sledeče amandmane:
Črtajo naj se:
1.	člen 27., ki- se tiče centralizacije kredita ;nt s tem združenega postopka za izplačevanje posmrtnin drž. nameščencem. (Glej predlog pod II. točka 7.)
2.	člen 40., s katerim se ukinja odstavek v) »pravilnika o naročitim dodacima na platu, u novcu ili naturi, državnim službenicima gradja.n-skoga reda, saobrazno po-pisu čl. 40. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima g-ra-djanskog -reda, u resoru Ministarstva Pravde«, ki se glasi: »stražarsko osoblie, za vreme nočne službe računauvi vreme od 20 do 6 časova po i Din na Plini sat nočne službe. U tu službu računa sc vreme provedeno na smeni u stražarnici«;
iz člena 65. recipirani členi finančnega zakona za leto 1927/28 in sicer:
A člen 297., s katerim sc določa enoletna čakalna doba za pridobitev pokojninske pravice v višji položajni skupini;
Pismenost.
Zeugnis der k. k. Realschule in K. M. L. aus U. in 'Krain, r. ka-th., Schüler der zweiten Klasse, erhält hiedu-reh über das zweite Semester des Schuljahres 1906/07 ein Zeugnis der ersten -Klasse.
Mož je bil -napačno preveden. V raz-logih ministrske odločbe stoji, da je prejel spričevalo šele prvega razreda in da ne more poslati zvaničnik.
Tožil je na Državni svet. -Državni svet je tožbo zavrnil iz razlogov na-padene odločbe ter pokazal na »Zeugnis der e r s t e n Klasse«.
Ce se to godi na zelenem deblu —
—a.
4.	Člen 302., ki določa podaljšanje službene dobe za dosego -pokojnine od 10 aa 16 let;
5.	člen 303., ki razveljavljalja čl. 123. zakona
0	civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih glede brezobrestnih posojil državnim uslužbencem ter zadnji- odstavek člena 137. 1. c. glede pri-štetja 10 let k -pokojninski osnovi v primeru nezgode v službi ali radi uje;
6.	člen 309., ki nalaga izpitnim kandidatom breme honorarjev za izpraševalne komisa-rje.
Za takšne nagrade naj se odobre pri dotičnih razdelili oziroma glavah posebni delegirani krediti.
Črtaj.'; naj se nadalje:
7.	člen 66. predloga finančnega zakona za leto 1928/29, ki daje pooblastilo, za prevedbo zvanie-nikov in služiteljev na položaj dnevnlčariev;
8.	člen 67., ki se tiče nepriznania selitvenih stroškov, izvzemši kadar gre za premestitev iz kazenskega razlpga.
11.
Vstavi naj se:
1.	kot nov člen; »-Ukinja se zakon z dne 25. julija 192) o izpremembi člena 234. uradniškega
zakona o podaljšanju nestalnosti državnih uslužbencev (Služb. Nov. br. 172 X-LV-ill z dne 21. julija 1926)«.
Razlog: -Manjša nesreča za državo ie, ako se podeli stahrost enemu event. ne popolnoma kvalificiranemu delu državnega nameščenstva, nego ako se vsled političnih prilik stalno izmenjavajo državni uslužbenci, kar je ogromno škodo kontinuiteti in dobremu- opravljanju državne službe.
Dalje naj se ustavi:
2.	kot nov člen: »Člen 164. fin. -zak-ona za leto 1927/28 se črta s pristavkom, da velja odločba ministrskega sveta -DR br. 107.201/1924 o draginj-skih dokladah državnih upokojencev in upokojenk tudi za orožnike, upokojene po zakonu z dne
1	aprila 1922;
3.	kot nov člen: »V členu 326., točka 1. finančnega zakona za leto 1927/28 se črta besedilo:
»..............krediti, odobreni s -proračunom za
te izdatke pa se ne smejo prekoračiti«. — Ministru za finance sc naroča, da preskrbi za kritje poviška, nastalega vsled revizije zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, potrebni kredit«.
Razlog: Revizija uradniškega zakona ima le takrat kakšen ztnisel, ako se z njo gmotno stanje drž. nameščenstva zboljša.
Zadostno in trajno kritje bi nudilo uvedba trošarine na vino In žganje v celi državi.
Dalje naj se- vstavi:
4.	kot nov člen: »Postavke členov .35, in 36. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se zvišujejo petkratno«.
Razlog:	Ukinitev stanovanjske zaščite s
1.	majem- 1928 in dejstvo, da se člen 37. uradniškega zakona glede 10, 20 in 30% zvišanja redne stanarine niti doslej še ni izvršil.
Dalje naj se vstavi.
5.	kot nov člen; »V členu 39. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se črtata besedi »ali samoupravnega« ter se za se-
danjim besedilen tega člena doda kot 2. odstavek: »Ta določba pa «e velja za ona stanovanja, v katerih uslužbenci neobhodno morajo stanovati vsled zahteve ali posebnega značaja Službe' same. Taki uslužbenci imajo pravico do cele stanarine«;
6.	kot nov člen: »Člen 112. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih sc iz-premeni in glasi: »V državnih in samoupravnih 	zdravljenja.
Samoupravnim bolnicam povrne' v teh primerih oskrbne stroške država«;
7.	kot nov člen: »Člen 124. zakona o civilnih uradnikih in ostalili drž. uslužbencih se naj spremeni in glasi: »Po smrti državnega uslužbenca aktivnega ali upokojenega, gredo vdovi - ne da bi se ji s tem prikrajševale druge zakonite pre-skrbnine — kot posmrtna četrt redni prejemki In event. draginjske doklade v izmeri trojnega mesečnega zneska, ki ga ie dobival umrli naposled. Ako sta pa zakonska druga opustila zakonsko I skupnost, tedaj vdova nima pravice do posmrtne četrti, razen, ako se je s svojim možem' razdru-žila le zaradi vzgoje otrok ali iz zdravstvenih ozirov ali gospodarskih in sličnih razlogov, ki niso bili povzročeni po osebnih odnošaiih.
Ako državni uslužbenec ni zapustil upraviče- j ne vdove, gre ipdsmirtna četrt nerazdelno maj-iprej zakonoskim potomcem, ki so bili v oskrbi umrlega uslužbenca, lin če takih potomcev ni, tistim zakonskim potomcem, kr so iz svojih novcev plačali stroške stanu primernega pogreba ali — ako je bilo za pogreb preskrbljeno drugače ki so umrlemu stregli v njegovi zadnji bolezni pred smrtjo«1.
»Rešenja o pomoči porodicama umrlih službenika, za koje je pr e d vid jen kredit u razdela »Penzije i invalidnlskc potpore: b ud geta državnih rashoda, donosi resortni Minister, koji sme to pravo preneti na područne organe«;
'8. kot nov člen: »V členu 138. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih se črta besedica »redna« ter sc naj doda.:
»Stanarina pa tem zakonu se prizna tudi vsem že sedaj upokojenim državnim uslužbencem.
Civilnim dravnim uslužbencem, ki preslužijo v aktivni službi 10 let v eni in isti položajni skupini ter sc upokoje, se odredi pokojnina višje položajne skupine, če so imeli v poslednjih treh letih vsaj priporočljive ocene«.
Razlog: Analogija k členu 302 zakona o ustroji: vojske i;i mornarice«:
9.	kot nov člen: »V členu 152. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih se doda za 2. odstavkom:
»Upokojencem -s polno dobo teko poini v pokojnin:) vštevni prejšnji prejemki, upokojencem z nepopolno službeno dobo pa prejšnji v pokojnino števni prejemki v najmanj dve tretjinskem iznosu tako dolgo, dokler sc ne prične z izplačevanjem pokojninskih prejemkov. Eventuelna razlika se odtegne v 12 mesečnih obrokih«.
Razlog: če so predvidene v čl. 152. odst. 3. ex lege — akontacije v primeru odmerienja rodbinske pokojnine, so take akontacije še tembolj na mestu pri odmerjanju osebne pokojnine.
Dalje naj se vstavi:
10.	kor nov člen: »V členu 156. zak. o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih se doda kot
2.	odstavek:
»Nakazani prejemki se pa morajo začeti izplačevati prizadetim strankam, ne da bi se čakalo n« odobritev Glavne Kontrole«;
11.	kot nov člen: »Člen 239. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih se Izpremeni hi glasi:
Sa licima koja su penzionisaua 'Pre obuaro-di.vianja ojvog zakona postupile se ovako:
1.	Oni koji su penzionisani pre 1. avgusta 1914. god. ili koji su penzionisani po navršetku najmanje 20 godina efektivne službe, ili koji su v času obnarodovajtja ovog zakona već navršili 60 godina života, preveSće se na penzij-ske prinadjcŽnosti po ovom zakonu brez revizije, prema godinama službe i prema 'Položajima sa kojih su penzionisani.
2.	Oni koji su penzionisani posle 1. avgusta 1914. god. ili koji su u času penzionisanaja imali manje od 20 godina efektivne službe, ili su u času obnai odovanja ovog zakona imali manie od 60 godina života, imaju se podvrći reviziji u pogledu njihove sposobnosti za službu.
Reviziju će izvršiti državna lekarska komisija (čl. 108) onog državnog nadleštva u čiji resor pripadaju. Onaj, za koga komisija nadje da je telesno ili duševno nesposoban za službu, prevešče se na penzijske prinadležnosti po ovom zakonu, prema godinama službe i prema položaju za koga je penzionisan. Oni koji se nadju sposobni pozvaće se u roku od šest meseci od komisijskog -pregleda na službu koja odgovara njihovom položaju, u koliko bude praznih mesta. Ko se ne odazove pozivu na službu, ne prevodi se na penziju .po ovom zakonu. Omi, koji se odđazovu, pa u nedostatku praznih mesta ne dobiju službu, a tako i oni kojima iz istog razloga nije ni upućen poziv u zakonskom roku. prevode se po ovom zakonu prema godinama službe i prema položaju, sa kog su penzionisani. V daljem roku od -pet godina, kako se budu mesta upražnjavala, pozivaee se i oiti, kojima nije poziv upućen, pa ako se ne odazovu, vratiče se od dana, kada im je stigao' poziv, na staru penziju, osim ako ne budu već navršili 60 godina života, odnosno ne budu opet postali nesposobni za služim, što se imä dokazati na način propisan ovim zakonom. Posle roka od pet godina nema više revizije.«
Dalje naj se vstavi:
12.	kot nov člen: »člen 240. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih u služb emci h se iz-'Prcmeni im glasi:
Gospodom
nudi krasne površnike in obleke
Fran Lukič, Ljubljana
Stritarjeva ulica.
Najfinejši izdelek ob najnižji ceni.
Porodicama državnih službenika kojima su porodične penzije pripale pre obrta rodov aitja ovog zakona povećavaju se penzUe za 1011/1.
Kćerima državnih službenika, kojima je po dosedanjim zakonskim propisima porodična penzija pripadala i preko granice, koju je ovaj zakon povukao, ostaje to pravo i nadalje pod uslovima dosadanjih propisa, no sa strmom odredicitont u ovom zakonit«.
Končno naj se vstavi.
I'3. kot nov člen: »iDoločbe rešenja ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924. :DR br. 107.201/26 '(Služ. Nov. br. 236 — XLIX z dne 15. oktobra 1924) veljajo tudi za upokojeno (provizlo-nlraito) delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani In za poštne sle«.
14. kot nov člen: »Dovoljuje se obnova postopanja za priznanje službene dobe v primeru, ako
je državni nameščenec opustil tožbo na Državni svet'v 30 dnevnem roku po členu 228. zak.. o civilnih uradnikih in ostalih' drž. uslužbencih1 iz razloga, ker v rcšcmjiu o prevedbi ni bita označena službena doba, ki se mu je priznala s 1. septembrom 1923 kot z dnevom prevedbe«.
m.
S finančnim zakonom za leto 1928/29. oziroma na drug primeren način naj bi se ustrezalo sledečim našim petitom:
1.	»Zakon o povračilih stroškov ob selitvi in
službenem potovanju častnikov, vojaških duhovnikov, uradnikov in ostalih uslužbencev pri vojski in mornarici in o dokladah tut zvanja. itd.< z dne 15. novembra 1926 (Služb. Nov. br. 278 — LXFX z dne 7. decembra 1926) naj bi se s primernimi izpremembami in dopolnitvami uveljavil tudi za civilne uradnike in ostale drž. nameščence.
Raz.log: Ta petit je tem bolj upravičen, ker država niti skoro po preteku petih let še ni. izdala za civ. državne nameščence Specialnega zakona, ki ga jim' je obljubila v členu 45. odst. L uradniškega zakona.
2.	Mesti Ljubljana in Maribor nat bi se uvrstili v 1. draglnjski razred.
3.	Vlada naj ne posveča svoje pažnje samo povečanju osebnih prejemkov za sodnike, marveč naj ji je dolžnost, da sc v enaki izmeri regulirajo plače tudi vsem ostalim uradnikom L kategorije in s tem sorazmerno tudi nameščencem drugih kategorij, zvaničnikom in sliižiteljem.
4.	Merodajni činitelji rta} bi1 povzeli 'inicijativo glede obligatornega zavarovanja javnih nameščencev zoper bolezen. Na ta način 'bi se mogel udejstviti v čim najširšem in najpopolnejšem obsegu zakonodavčev namen, ki je v členu 112. uradniškega zakona le deloma izražen.
Primerjaj češkoslovaški zakon z dne 15. okt. 1925, zbirka zakonov in naredb št. 221).
5.	Za državne civilne iit vojaške upokojence ter njih rodbinske člane, dalje za njih vdove in sirote naj bi se radi permanentne vozne olajšave v polnem obsegu uveljavila določba 4. odstavka čl. 16. pravilnika o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v drž. eksploataciji z dne 13. januarja 1927 (Služb. Nov. br. 15/IV z dne 22. januarja
Ameriški milijonarji.
(Nadaljevanje).
Velekapital ima tudi velike domisleke. Ameriški mul timih jo nar ji imajo če-sto čudne domisleke. CasMt dobre, časih tudi slabe. O slovstvu, glasbi in likovni umetnosti .lankeeii ne razumejo bogve kaj. O teh stvareh tudi nočejo nič razumeti. Da nekaj razumeš, treba stvar raziskavati, delati in za to delo nimajo časa. »Delati, znači pridobivati dolarje«. Vse, iz česar se ne morejo kovati dolarji, je nevažno.
ipaderevski je igral v hiši ameriškega mulfi-milijonarja. Po koncertu je gospodar ogovoril glasbenika. Ta je bil tega vreden: pošteno vsoto dolarjev so mu morali odšteti. Cim več plačaš komu, tem bolj je zanimiv.
»Koliko let ste igrali, da ste postali tako slaven maestro?« je vprašal gostiteli. »Tako dolgo?! Koliko ur »ra dan?": Gospodar je zmajal z glavo. »To je mnogo. Če bi se bili toliko časa bavili s trgovskimi vprašanji, bi zdaj več zaslužili.«
Kljub temu Amerikanci vabijo slavne ljudi v iposete im pokivpujejo v Evropi vse redkosti. Ce Amerikancu temeljito dokažeš, da je neka stvar slavna -in da na vsem' svetu ni druge, tej enake, bo plačal poljubno ceno zanjo.
Prošlo leto je nek Amerikance kupil iz nekega angleškega gradit dve sliki angleškega slikarja Reynolds a- za 156.000 angl. funtov (preko
41 milijonov dinarjev). Prvo izdajo neke Shakes-pearjeve žaterigre, zvezčič, ki je veljal tri penyjv, so na -neki ameriški dražbi -pri Uot'bayn prodali sea 12.1 funtov. Ruski knez Juzupov, ki te posta! znan zaradi R-asput!novega umora, iv zapustil Rusijo brez kopejke. Carinske oblasti so mu pa- dovolile. da je vzel s seboj debelo palico. iNa to palico sta bili naviti dve Rembrandtovi sliki slavni sliki iz slovite Ju-zupove galerije. V Londonu mu je starinar Colnagie zanj-i dal 50.0001 funtov predujma; -pozneje ie oba Rembradta kupil trgovec Widener iz Philadclphijc za 120.000 funtov. Juzupov zdaj zahteva sliki nazaj in ie vložil pri ameriškem sodišču tožbo na povrnitev slik. Widener je Izjavil, da mu je umetnost sport in da slik nikakor ne da nazaj. Zatekel se je h skrajnemu sredstvu: zapustil je ti dve sliki in vso svojo galerijo, vredno petdeset miHjotrov dolarjev, mestu Fhiladelphiji. Še več: zgradil je palačo kot muzej, kjer bo nastanjena ta galerija. Palača je veljala nad- deset milijonov dolarjev. Ameriško- sodišče je bilo postavljeno pred težko odločitev: ali naj ameriškemu narodu ostaneta ta dva Rembrandta ali naj jih izgubi?
Ko je slavna Mona Lisa. delo Leonarda da Vinci, izginila iz pariškega Louvrea, so so pojavile govorice, da je bila tatvina izvršena po naročilu nekega ameriškega zbiralca umetnin. Sliko so pozneje sicer našli in io vrnili na nekdanje mesto, vendar vsj, ki so jo videli prej, trdijo, da je
Mona Liza izgubjki svoj nekdanji božanstveni smehljaj; ta smehljaj, -ki -ga jo Leonardo več let skušal ujeti- n-a platilo in ki ga je na vse zadnje ovekovečil; -obdajal je Mono Liso s pevci in- šaljivci da se ne hi jenjala smehljati In tako je čakal na uro navdihnjenja ... Vendar si še dandanes šepečejo, da visi prava Mona Lisa v zasebni galeriji nekega konzervnega kralja v Chicagu in da so v Louvre vrnili samo kopijo.
V palači Hath Mouse v Londonu se je nahajala slovita zbirka draguljev iz XV. do XVI. stoletju. Zbirko so cenili na milijon funtov. Zbral i<> •je južno - afrikanski milijonar Julij VVerhner. Ro njegovi smrti je prešla v last njegove žene, sedanje Lady Lecdlon. Neki ohikaški milijonar ie i** vsej sili hotel dobiti zbirko, ali vsaj del te edinstvene kolekcije. Motel jo ie kupiti, toda ni bila naprodaj. Poiskal je ljudi, ki so se s zasebno jahto odpeljali v Evropo, da zbirko ukradejo, lulip 1924 jo bil del te zbirke ukraden na čisto nepojasnjen način.
Nobenih sledov ni bilo najti. Medtem jc chi-kaški miljonar umri. Ker so bili ukradeni draga i* vse preveč znani, jih ni bilo mogoče pri nobenem starinarju spraviti v denar. Nato so se tatovi pričeli pogajati naravnost z Lady Lecdlonovo samo in po dolgih -pogajanjih so tatovi ukradene predmete vrnil proti plačilu 10.000 funtov.
(Dalje prih.)
1927) ter likratu ukinila določba 5. odstavka Istega člena in pravilnika.
Prav tako naj bi se ukinilo vse določbe čl.
71—76 navodil ministrstva saobraćaja z dne 11. aprila 1927, M. S. l>r. 4993121, kolikor se nanašajo na omenjeno ugodnost za upokojene drž. civilne •in vojaške uslužbence, na njih rodbinske člane ali na njih vdove in sirote ter naj bi se prilagodile gornjemu petitu.
Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner d. d.
Tovarne: Beograd, Litija. Sv. Pavel pri Prebol du *
Izdelujejo rjavo in belo kotenino in prvovrstne šilone iz najboljšega ameriškega bombaža.
¥
Prodaja ua veliko in malo pri tvrdki
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.
ZAHTEVAJTE DOMAČE IZDELKE!
Drž. nameščencem In njihovim vdovam v vednost.
Zasilne mere.
Zveza je dobila pismo, ki ga doslovno priobčujemo:
Na cenjeni dopis z dne 29. februarja 1928 čast nam je naslov izvestiti, da smo pripravljeni dovoliti vsem iz aktivitete v stanje po koja postavljenim državnim nameščencem, ev.
tudi njih vdovam, ki morajo čakati na nakazilo pokojninskih prejemkov, posojila do one višine, ki prilično odgovarja predvideni pokojnini in to 'brez iporoštva, samo proti običajnim obrestim in manipulacijskim stroškom in pa na pristanek finančne delegacije, oziroma onega naredbodavca, ki bo prvo leto nakazoval pokdjnino. Te akontacije bo konzorcij nakazoval mesečno sproti. Za primer, da hi se te akontacije ob prvem izplačilu zastale po- : kojnine ne mogle odbiti v celoti, marveč se : želi, da bi se odplačilo posojila raztegnilo na | več obrokov, bi morali prosilci podati kako ' nadaljno garancijo, ki bi obstojala ali v oseb- ' nem poroštvu zmožnih porokov, zastavitvi vrednostnih papirjev, polic itd. kakor se to zahteva v konzorcijalnih pravilih. Faktično že konzorcij dovoljuje delj časa take akontacije, pa tudi večja posojila na terjatve iz part. 55 in to upokojencem vseh vrst državnih nameščencev brez izjeme.
Hranilni In posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev reg. zadruga z omej. jamstvom v Ljubljani.
Iz zapiskov naše Zveze.
(Nadaljevanje).
Zapisnik 2. odborove seje z dne 24. januarja 1928.
II.
G. načelnik prečita poziv Glavnega Saveza, v katerem vabi zastopstvo naše Zveze na plenarno sejo dne 28. ih 29. januarja v 'Beogradu. Na tej plenarni seji sc bo v glavnem podalo poročilo uprave o delovanju Glavnega Saveza izza meseca aprila 1927 do naj novejšega časa ter o pripravah za revizijo uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi. Dalje se bo razpravljalo o načrtu uredbe za osnovanje penzijskega zaklada, o novi regulaciji sodniških plač z ozirom na položaj ostalega ur a dni-štva z isto šolsko kvalifikacijo, o stikih Glavnega Saveza z mednarodno uradniško Zvezo, o splošnem stanju naše organizacije s posebnim ozirom na novi Statut Glavnega Saveza ter o vprašanju upokojenih tobačnih delavcev po predlogu naše Zveze.
•Kakor je bilo že -sklenjeno, se bosta za našo Zvezo udeležila te plenarne seje njen načelnik in gospod dr. Stegenšek.
-Odbor sklene poslati na plenarno konferenco Poleg načelnika g. Paternostra in dr. Stegenška
še gosp. Lillega kot zastopnika upokojencev in g. Franetiča kot zastopnika nižjih uslužbencev.
Tajnik Bekš prečita navodila za našo delegacijo ter prosi, da o njih odbor razpravlja ter izrazi svoje mnenje. Prav tako se prečrtajo navodila g. dr. Ferjančiča.
Načelnik g. Paternoster opozarja na članek »Za novu orientaciju«, ki je bil objavljen v zadnji številki »Činovničkoga Glasnika« $n ki stremi za tun, da bi se postavile vse strokovne organizacije na centralistično podlago, vslcd česar bi morale pokrajinske Zveze kot nepotrebne same od sebe likvidirati. Po živahni debati se sklene, da naša delegacija v izogib nepotrebnim diskusijam, ki bi nastale radi tega vprašanja, na plenarni seji Glavnega Saveza predlaga, da o tem vprašanju razpravlja in stori primeren sklep šele prihodnja glavna skupščina, ki se bo vršila v Sarajevu. Ako pa bi Glavni Savez na vsak način vztrajal na rešitvi tega vprašanja, tedaj mora naša delegacija zavzeti odločno protivno stališče ter opozoriti plenarno sejo Glavnega Saveza na vse nedostatke, ki smo jih ugotovili glede delovanja Glavnega Saveza in ostalih pokrajinskih Zvez tekom lanskega leta.
Tajniku Bekšu se naroči, da sestavi za Glavni Savez primemo spomenico,* v kateri naj bodo navedene vse naše najbolj pereče zahteve. Ta spomenica naj služi delegaciji hkrati kot Specijalno navodilo.
Gospod Jakše opozarja k dnevnemu redu plenarne konference na nevzdržno stanje provizija-niranih poštnih slov, ki uživajo po večini mesečno provizijo v najvišjem znesku do 10 Din ter predlaga. naj sc z akcijo glede izboljšanja pokojninskih prejemkov tobačnih upokojencev združijo tudi zahteve poštnih slov. Jakšetov predlog se so-: glasno odobri. G. Stavec prosi, naj bi se delegacija zavzela, da bi po preteku 10-letne službene dobe postali sodni služitelji zvaničniki analogno
-	koi davčni izvrševalci.
G. Kalašič prečita spomenico sekcije Zaveza finančne kontrole, s katero zahteva ta organizacija revizijo prevedbe uradnikov finančne kontro-le ter prosi, da bi delegacija v njej izražena petita zastopala pri prvi točki dnevnega reda plenarne seje.
Gospod Svetek opozarja na težkoče. ki se pojavljajo pri staroupokojenciih radi zbiranja! dokumentov ob prevedbi kronskih penzii na dinarske ter prosi, da bi se v dotični spomenici za
-	Glavni Savez tudi to dejstvo posebno podčrtalo.
Gospod Mahkovec predlaga, naj bi spomenica i zahtevala posplošenjc državne trošarine na vino ! in žganje na celo državo, ker bi se s tem pridobili j novi finančni viri za kritje proračunskih izdatkov,
' ki so v zvezi z našimi gmotnimi vprašanji.
Gospod Dimnik predlaga, naj se ta spomenica razmnoži ter predloži vsem merodajnim činiteljem.
Gospod dr. Stegenšek opozarja na nameravano obdavčenje draginjskih doklad državnih nameščencev ter prosi, da se Glavni Savez s spomenico tudi na to opasnost opozori. Predlaga tudi, naj vlada Narodni skupščini čim preje predloži zakon za pobijanje korupcije.
Gospod Marti,nšek prosi naj sc delegacija zavzame povodom plenarne seje tudi za takošnje izplačilo razlik poštnim služitcljem, ker jili ti izmed vseh drugih slu žit el jev še doslej niso prejeli.
III.
»Dom državnih nameščncev v Ljubljani«.
Gospod Rostan pledira za hitro odločitev tega vprašanja, ker »Hranilni in posojilni konzorcij« radi posebne določbe v kupni pogodbi z mestno občino, na odločitev Zveze že radi tega ne more dolgo čakati, ker mora pričeti z graditvijo palače najkasneje leta 193U.
Tajnik Bekš poda glede tega vprašanja v kratkih obrisih ves historijat, ki dokazuje, da je Zveza podvzela za ugodno završitev akcije za gradnjo »Uradniškega Doma vse, kar je bilo v njeni moči. Po debati, ki se je udeleže gg. načelnik Paternoster, Lilleg, Zupanec, Rostan in Bekš, se sklene sklicati prihodnji tedne posebno sejo, ki nai se bavi samo s tem'vprašanjem.
ZAPISNIK
3.	odborova seja z dne 10. februarja 1928.
L
Ker je o poteku plenarne seje Glavnega Saveza z dne 28. in 29. januarja obširno poroča! »Naš Glas« št. 4, odpade raraprava o tem.
Tl.
Narodna poslanca gg. dr. Kramer in Ve-
* Smo jo že objavili.
sen jak, katerima je bila naša spomenica izročena, sta prosila, naj jima Zveza preskrbi poseben elaborat, ki naj navaja vse glavne zahteve državnih nameščencev. Ta elaborat bi se dal uspešno uporabiti pri sestavi amandmanov k predlogu finančnega zakona za leto 1928/29. Prav tako je poslanec Vesenjak delegatom namignil, naj Zveza radi stanovanjskega vprašanja, ki bo po 1. maju t. 1. dobilo povsem drugačno lice, kai primernega ukrene. Tajnik Bekš in za njim dr. Stegenšek navajata dotične člene predloga finančnega zakona za leto 1928/29. » katerimi se določbe uradniškega zakona ukinjajo, oziroma izpreminjajo in h katerim naj bi Zveza sestavila primerne amandmane. Ti členi in sicer 27., 40., 65., 66. in 67. naj toi se. s »rimemtm besedilom dopolnili, izpremenilr ali pa Po potrebi popolnoma črtali. 'Prav tako bi bilo opozoriti merodajne kroge na člen 65. predloga fin. zakona za leto 1928/29., ki rccipira nekatere določbe (čl. 297, 30i2, 303, 326 itd.) iz finančnega zakona za leto 1927/28. Po daljši debati se sklene, naj 'bodo naši predlogi jasni in kratki ter naj obsegajo tri dele. Prvi del na bi navajal vse tiste določbe za leto 1927/28., ki bi jih bilo črtati, JI. del nat bi bil tolmač naših teženj z ozirom na določbe fin. zakona za leto 1927/28., v HI. delu pa' naj bi predlagali amandmane k fin. zakonu za leto 1928’29., ki naj se tičejo naših, specialnih zahtev. Po diskusiji, ki se je udeleže gg. Kalašič, Svetek. Franetič, Mahkovec in Lilleg, se soglasno sklene, nai Zveza v Ljubljani in v vseh večjih mestih Slovenije tekom meseca marca priredi manifestačna zborovanja radi stanovanjskega vprašanja ter ukinitve stanovanjskega zakona s 1. majem; 1928. Ta zborovanja naj bi se vršila v kooperaciji z Udruženjem jugöslovenskih železničarjev in brodarjev, z invalidskim udruženjem ter z društvom stanovanjskih najemnikov. Tajniku Bekšu se naroči, da stopi z imenovanimi organizacijami v potreben pismen stik.
Gospod Lilleg poudarja v daljšem izvajanju predlog narodnega poslanca dr. Šečerova, ki je v finančnem odboru predlagal, nai se radi uravnovešen ja državnega proračuna za leto 1928/29. reducirajo državnim nameščencem draginiske doklade. Da ta predlog ni bil osvojen, te predvsem* zasluga energične predstavke Glavnega Saveza, ki je na kompetentnih mestih takoj interveniral’
Gosp. Jakše je v stvarnem izvajanju na-glašal ipotrebo najčvrstejšega strnjenia vseh naših organizačnih sil, ker so izkušnje zadnjih let Pokazale, da Glavni Savez ne vrši svoje nalogo tako, kakor bi jo moral in da niti glede reorganizacije samega sebe. niti glede reorganizacije drug,!, pokrajinskih Zvez ni dosle ničesar pod-vzcl čeprav je negov Statut že od meseca decembra 1926 v veljavi. Treba je, da končno resno m Preudarno razmišljamo, kam nas bo dovedla nedelavnost. Ako ne drugače, moramo svojo moč preizkusiti sami brez Glavnega Saveza. Ce se bodo neuspehi leto za letom ponavljali, moramo koračno- načeti vprašanje, zakaj pravzaprav imamo organizacije in če pridemo do zaključka, da so odveč, potem nam ne preostaja drugega, kakor tia likvidiramo m začnemo z organizacijo, ki bo na solidnejši in samozavestnejši podlagi.
IV.
Društvo državnih policijskih nameščencev m upokojencev nam je Poslalo dopis, v katerem, nam sporoča, da bi pristopijo k Zvezi pod pogojem, ako sc mu koncedlira, da plačuje od vsakega člana po 50 par na mesec in eno mesto načelstva.
( beuem zahteva, da mora Zveza vse njegove ' pro- tje ii;i spomenice predlagati merodajnim mestom s priporočilom, ne da bi jih kaj izpreminjala ali sicer popravljala.
Predlog imenovane reorganizacije se z ozirom na sklep našega občnega zbora z dne 8. januarja, ki >e določil mesečno članarino Po I Din za vsakega člana, soglasno odklon i.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi načelnik sojo.
Vestnik.
Vesele velikonočne praznike želi vsem naroč-, nikom in prijateljem — Uredništvo, Uprava.
Opozorilo. Današnja številka zaključuje I. četrtletje t. 1. Priložili smo ji položnice za vse gg. naročnike in jih vljudno prosimo, da z njimi obnove naročnino za drugo čečtrletje. Kdor ima naročnino že plačano, naj izvoli položnico vporabiti za pridobitev novega inaročnika ali prispevkov za tiskovni sklad. — Zastanki na naročnini vedno naraščajo. Prosimo torej ponovno vse. ki so kakorkoli v zamudi z naročnino, da nam io gotovo
v najkrajšem času poravnajo. Dolžne- vsote, računano do vštetega 31. marca t. L. smo jimi označili poleg nasldva. Kdor ne more plačati vsega zaštanka, nai pošlje vsaj nekaj, da ne bo- dolg vedno večji. Pripominjamo, da so vpoštevana vsa dosedanja odplačila na naročnini in da znači- poleg 'naslova z rutleči-lom zabeležena vsota znesek, ki jo z 31. marcem 1928 še na dolgu. — Kdor bo ostal tudi za ta opomin gluh, mu bomo pač morali list ustaviti, zaostanek pa iztiri ati drugim potom. Ker vse prošnje uprave z nabiralnimi polami, vsi poživi, Zveže'in posameznih organ-izacii- niso dosegli tega, da bi naše glasilo razširili tako-, kakor bi bilo želeti in pri- malo večji stanovski zavisti- in solidarnosti tudi prav lahko mogoče, mora uprava, brezpogojno vstrajati na tem, da vsak, ki je list naročil in ga redno prejema, tudi redno plača -naročnino. Zastonjkarji; so naši škodljivci, ki jih prav u-ljiudno pa odločno odklanjamo. ___ Uprava.
Gostaščlno In slične občinske davščine od najemnin za stanovanja (vodarino .kanalščino, gasilne doneske itd.) plačujejo v vsej državi državni nameščenci v Sloveniji. Poskrbeli smo za to, da se je član zveze drž. nameščencev v konpret-nem primerni pritožil proti rešilu mestnega magistrata v Ljubljani, ki brani svoje fiksal-no stališče proti drž. nameščencem. Ko-t druga upravna instanca ima sedaj besedo občinski svet ljubljanski. Državno nameščemstvo je zelo radovedno, kakšno stališče bodo v tem vprašanju- zavzele politične stranke, ki so v ljublj. občinskem svetu zastopane. - V prihodnji številki objavimo- velczanimiv čla-
nek o teli spornih dokladah iz peresa odličnega strokovnjaka jurista, na ka-r že sedai opozarjamo.
Vabilo
na redni občni zbor Okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru, ki sc
bo v-ršil dne 30. marca 1928 ob 19.30 uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo odbora,
2.	Poročilo preglednikov računov.
3.	Razprava o točkah 1—2 dnevnega reda in event absolu t o r i j.
4.	Volitve novega odbora.
5.	Slučajnosti.
Po končanem občnem zboru se vrši na istem kraju in z istim dnevnim redom občni zbor Samopomoči j-ugoslov. drž. uslužbencev in upokojencev v Mariboru.
Berite, uvažajte! Šiloma prekinjeni Vaš stari-naročnik vljudno prosi, da mu pošiljate zopet »Naš Glas« -na spodaj navedeni naslov. Blagovolite priložiti listu tudi položnico, da poravnam naročnino že naprej. Na »upanje«, na »piti« prejemati list — je za nas vkljub naši finančni mizeriji — sramota! Ali se ne bori naš dični »Glas« za naše vitalne interese?! Naj prinese te odkrito besede Vaš »Vestnik« vsem cenjenim naročnikom »Našega Glasa« kot glasen memento. K. ,i.
V Franciji. Ob istem času kot nemški uradniki so uspeli tudi državni nameščenci Franclje; izvo-
jevali so si povišanje plač. Smo že pisali o tem. V eni- prihodnjih številk bomo objavili'nekaj lestvic o tej regulaciji.' In če tudi so kolegi iz-Fran-či-je dosegli'znaten uspeli, Vendar sc bore žilavo, da dosežejo' revahlrlzadjo predvojnih prejemkov, kajti revalorizacija s poslednjim poviškom ni še vsepovsod dosežena. Velika borba "je pa še v teku, od kdaj naprej sc naj izplačujejo sedanji novi prejemki. Nameščenci zahtevajo, da se" jim izplačilih. novi prejemki ž.e od 1. avgusta 1926. dalje, vlada pa vztraja na svoji prvotni nameri, da šele < 0-d I. januarja 1927 dalje.
čudna icšitev Državnega sveta. Nekemu tovarišu je bila ob prevedbi odbita vsa Vojna službena -doba in nenakupljena aspi-raniška leta. Ker ni bil v vojni1 kot redni vojak, ampak je bil samo kot poštni uradnik dodeljen vojnemu telegrafu (dobival je ves čas tudi civilno plačo), sc je pritožil n-a Državni svet zaradi neštetja te dobe. Pa tudi za aspirantska leta se je pritožil, kajti po prejšnjih predpisih se mir sicer niso štela v pokojnino, ker jih ni nakupil, pač pa so se štela v napredovanje, katere pravice mu zakon ni vzel. Državni svet je priziv kot neutcmclicn odbil, taksa HM) Din. Ker je bila razsodba tako očividno napačna, zlasti glede vojne dobe, je napravil proti tej razsodbi prošnjo za obnovitev postopanja. Odgovor: ni podlage za obnovitev. Taksa: 100 Din. Tako je plačal 200 Din in Državni svet mu je vojno dobo obakrat odbil, pa se mu kljub temu šteje, ker mn jo je priznalo ministrstvo. Pač samo pri nas mogoče!
I. Hamann,
Uubliana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa periia» opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskaršja modernih ročnih del.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec nssl. K. Soss
Ljubjana, Mestni trg 18, 19.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
!• TRPIN, Maribor
Glavni trg Štev. 1?.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil

Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonljalnega In špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic Najnižje dnevne cenel	Postrežba točna In solidna.
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese ====: špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
*	Manufakturna trgovina	K
K	FABIANI & JURJOVEC	N
m	Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.	N
M	Priporočata razno pomladansko in poletno blago. — Vedno v za.	
	logi perje, puh In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.	
M	Na obroke proti garanciji uradov.	K
Saziiiiiilč S GLAS“
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila sc izvršajejo točno In solidno.
ni Slini „IDEAL" miš d
najmodernejše konstrukcije.
The Res Go
L JU 3L JANA, GvađlSče Številka 10.
Frail 1911Č UUBUANJl! Kolodvorska6ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
S»
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetni k e in krojače v največji izberi samo pri
30SIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Tovariči!	Najboljše blago!	Najni je cene!	Tovaris cef
Že stanovska zavednost ve'eva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesu dolžni to storiti tedaj ako nam
nudijo te ustanove večje ugodnosti In v. čje koristi kot tuje. Ena Izmed takih ustanav je naša
Telefon štev. 2421.
jNabsvlalna zadruga državnih nam ščepcev v £jubijani, Vodnikov trg štev. 5.
Čekovni račun 12,416
Ona nam nudi banaško m-'ko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko In kolonijalno blago nojllnejš vrste po najnlijlh cenah, ki so mogoče. Velika Izbira dežnikov, predpražnikov In najfinejslh In najtrpežnejšlh čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši sl*- ----------------------------------- 1	'
Drva in premog vsak čas nn razpolago,
najvišji cilj! Da je blizu tega ci ja, dokazujejo stalni Tovarišil Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!
sifon, platno In"srajce za gospode po naJuTijlii cenah.
Dostavlja sc blago na dom In dovolju|ejo se olajšave pri plačilu. Zadov Ijlti svoje Člane je te zddruge
in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.