zveze delovnega fudstve
LETO XVI
VELENJE, 26. SEPTEMBRA 1980
ŠTEVILKA 37 (549)
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350-5561
Obravnava devetmesečnega gospodarjenja
Odpraviti dosedanje pomanjkljivosti
V naši občini so že stekle priprave na obravnavo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja. Pri njihovi obravnavi bodo seveda povsod izhajali iz dosedanjih izkušenj, ki so pokazale, da so se v glavnem povsod lotevali te naloge zelo odgovorno in vsakokrat bolj zavzeto. Ob kritičnem pogledu polletna obravnava gospodarjenja pa lahko vidimo, da je še vedno precej delavcev, ki so slabo seznanjeni z gospodarjenjem v lastni sredini in se tako ne zavedajo dovolj resnosti položaja. To je tudi eden izmed razlogov, da niso dovolj zavzeti za premagovane vseh težav. Zato je treba znova poudariti, da bomo v naših stabilizacijskih prizadevanjih uspele le, če se bo v bitko za stabilizacijo resnično vključil vsak delavec.
Ko so na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in občinskega koordinacijskega odbora za gospodarjenje obravnavali priprave na obravnavo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja v občini Velenje so še posebej poudarili, da si je treba ob tej obravnavi prizadevati za odpravo vseh pomanklji-vosti, ki so se pojavile ob polletju.
Marsikje so bila namreč ob polletju poslovna poročila še neustrezna, ponekod prepozno pripravljena, vsebovala so le številčne pokazatelje in tako opisovala le stanje namesto, da bi pritegnila delavce in odkrivala možnosti za izboljšanje stanja. Vemo pa, da je kvalitetna priprava poročil poslovodnih organov eden izmed odločilnih dejavnikov za uspešen potek akcije. Prav tako ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja ni bila zadovoljiva udeležba na
zborih delavcev, še vedno pa niso povsod obravnavali rezultatov gospodarjenja po dvofaznem postopku. To je le nekaj poglavitnih ugotovitev iz obravnav polletnih rezultatov gospodarjenja. Vendar pa se na devetmesečne obravnave pripravljamo dovolj zgodaj, da lahko vse te pomankljivosti odpravimo. Podobno kot ob polletju bo tudi sedaj i delovalktiv spremlevalcev obravnave rezultatov gospodarjenja, da bi tudi tako pripomogel resnično k čimbolj dosledni uresničitvi te naloge. Pomembne še zlasti zato, ker bomo ob obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja že lahko ocenili oziroma predvideli, kako bo ob koncu leta, kakšni so izgledi za prihodnje leto, pozabiti pa ne smemo, da bodo dobri poslovni rezultati ob koncu tega leta tudi pomembna podlaga za načrtovanje v naslednjem letu in v novem srednjeročnem obdobju.
Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje so še podebej naglasili, da je treba opozoriti vse tiste sredine, v katerih ob polletju ni bilo ustrezne aktivnosti, za čimboljšo pripravo na to pomembno akcijo pa bodo pripravili tudi posvete s člani aktiva spremljevalcev, predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov in posameznimi vodji temeljnih organizacij združenega dela.
Sprejeli so tudi rokovnik obravnave rezultatov gospodarjenja. Do 5. oktobra se morajo sestati izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata ter sprejeti celoten program aktivnosti za obravnavo 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja. Do 10. oktobra morajo
nato poslovodni organi pripraviti poročila o devetmesečnem poslovanju in jih posredovati v obravnavo izvršnim odborom sindikata. Do 15. oktobra se morata sestati na skupni seji izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in koordinacijski odbor za gospodarjenje ter oceniti ustreznost poslovnih poročil. V naslednjih desetih dneh pa bodo tekle obravnave poslovnih poročil po sindikalnih skupinah. To razpravo bodo potem ocenili izvršni odbori OOS, uskladili posamezne pripombe in vse to posredujejo članom delavskega sveta, ki mora prav tako sprejeti ustrezno oceno ter morebitne ukrepe za odpravo vseh slabosti pri poslovanju, nato pa sklicati zbore delavcev. Novost tokratne obravnave poslovnih rezultatov je, da mora organ samoupravne delavske kontrole obravnavati gradivo in predlog začasne delitve in seveda sprožiti ustrezen ukrep, če predlog začasne delitve ni v skladu s pravilnikom. Izvršni organi samoupravnih interesnih skupnosti pa morajo do 25. oktobra predložiti organizacijam združenega dela poročila o uresničevnju njihovih programov v prvem polletju, jih seznaniti s predvidevanji do konca leta ter s planskimi izhodišči za leto 1981 in novo srednjeročno obdobje. Druga faza obravnave rezultatov gospodarjenja pa naj bi trajala od 25. do 31. oktobra, ko bodo na zborih delavcev odločali o začasni delitvi in sprejeli potrebne ukrepe za naprej.
Do 5. novembra pa morajo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata posameznih sredin poslati končno poročilo o izvedbi in poteku celotne aktivnosti na občinski sindikalni svet.
Jutri v Velenju
SV. delovno tekmovanje kovinarjev
V Velenju bo jutri četrto delovno tekmovanje kovinarjev občine Velenje. Organizator srečanja delavcev v orodjarstvu, strugarstvu, rezkalstvu in varilstvu je občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin, pokrovitelj pa delovna organizacija Elektrostrojna oprema ESO je obenem tudi pokrovitelj tekmovanja v varilstvu, medtem ko je pokroviteljstvo nad tekmovanjem orodjarjev prevzel rudarski šolski center, strugarjev in rezkalcev pa TGO Gorenje. Za tekmovanje se je prijavilo 65 delavcev, ki bodo morali najprej pokazati, kako so seznanjeni z delovanjem našega samoupravnega sistema, s sindikalno organiziranostjo in kakšno je teoretično poznavanje njihove stroke. Med praktičnim delom tekmovanja pa
bo moral vsak tekmovalec izdelati predpisan izdelek, pri katerem bodo ocenjevali kakovost izdelave ter učinek in ekonomičnost.
Četrto delovno tekmovanje kovinarjev občine Velenje se bo začelo ob 7. uri, ko se bodo tekmovalci zbrali pred upravno zgradbo Elektrostrojne opreme v Prelogah. Po otvoritvi tega zanimivega srečanja bodo tekmovalci odšli vsak na svoj tekmovalni prostor. Slovesna razglasitev rezultatov, združena s podelitvijo priznanj, pa bo popoldne ob 16. uri v restavraciji šoštanjskih Termoelektrarn.
Omenimo naj še, da bo ob 11. uri mogoč tudi ogled tega tekmovanja. Občinski odbor sindikata
Predsedstvo OS ZSS Velenje
l Vsi planski dokumenti do konca leta
Izvršni svet SO Velenje
Člani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje so na 35. seji, ki je bila 18. septembra, razpravljali tudi o pripravah planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985.
Na seji so ugotovili, da sedanja aktivnost pri pripravi planskih dokumentov zaostaja glede na sprejeti program. Ponekod so sicer pristopili k pripravi teh pomembnih dokumentov pravočasno in v skladu z rokovnikom, so pa še tudi sredine, kjer še vedno ni ustrezne aktivnosti. Zato je predsedstvo zadolžilo Svse temeljne nosilce planiranja, da takoj spremenijo to stanje, da bi lahko pravočasno obravnavali in sprejeli temeljne plane. Prav tako je treba informacijo o poteku del pri nosilcih planiranja, ki je bila posredovana na seji predsedstva, dopolniti s podatki, iz katerih bo razvidna primerjava dosedanjih obremenitev gospodarstva in predlaganih obremenitev za financiranje skupne porabe v prihodnje. Tako dopolnjeno poročilo bodo posredovali vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata, da bi jim služilo kot pripomoček pri sprejemanju srednjeročnih načrtov, O pripravah srednjeročnih načrtov razvoja bo ponovno razpravljal tudi svet za planiranje in ekonomsko politiko pri ob-finskem svetu in pri tem posebno pozornost namenil usklajevanju posameznih programov glede skupne porabe in tistim sredinam, kjer zaostajajo s pripravo razvojnih dokumentov. Dosedanje razprave so pokazale, da je v osnutkih planskih dokumentov še vedno precejšen razkorak med načrtovanimi in predvidenimi možnostmi naslednjem srednjeročnem obdobju, saj I kljub dosedanjim prizadevanjem
napredka. Po mnenju članov predsedstva je nadaljnje usklajevanje mogoče opraviti predvsem med javno razpravo, zato je treba pripraviti celovite informacije o vseh vrstah porabe, ki jih načrtujemo za naslednje srednjeročno obdobje.
Na seji so opozorili še na velike obveznosti samoupravnih interesnih skupnosti naše občine do programov republiških interesnih skupnosti in da naši delegati v njih nimajo pravih možnosti uveljavljanja pripomb na programe SIS, ki se oblikujejo na ravni republike. Zato bodo odslej naša stališča do programov do republiških SIS posredovali tudi prek republiških družbenopolitičnih organizacij, da bi tako dosegli večje upoštevanje utemeljenih pripomb pri oblikovanju republiških programov. To pa bi seveda omogočilo bolj enakopravno pripravo načrtov in s tem obremenjevanje združenega dela v novem srednjeročnem obdobju.
Da bi poživili dejavnost sindikalnih aktivistov pri pripravi planskih dokumentov, bodo organizirali za vse predsednike osnovnih organizacij posvet, na katerem jih bodo seznanili z nalogami, ki jih morajo opraviti na teh področjih. Kajti v sindikatih si morajo prizadevati za stalno spremljanje vseh aktivnosti planiranja in vključevanja najšir-šga kroga delovnih ljudi v obravnavo teh dokumentov, to nalogo pa morajo zapisati v delovnih programih kot eno najpomembnejših v tem obdobju. Zato predsedstvo občinskega sveta ZZS Velenje vztraja, da moramo z ustrezno in pospešeno družbenopolitično aktivnostjo zagotoviti, da bodo temeljni nosilci planiranja do konca tega leta sprejeli vse planske dokumente.
Racionalnejša in smotrnejša skupna poraba
Na 92. seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki je bila v ponedeljek, so med drugim obravnavali predloge sklepov komisije za cene. Potrdili so višje cene gostinstvu, frizerjem in krojačem. Ob tem pa so poudarili, da smo v občini Velenje v letošnjem letu cene že močno zvišali. O tej problematiki bodo spregovorili na bližnjem republiškem posvetu.
Člani izvršnega sveta so spregovorili tudi o vlogi delovne organizacije ESO Velenje, ki se obrača na izvršni svet s prošnjo, da jim odobre nadurno delo, ki ga morajo opraviti, da bodo lahko pravočasno končali prevzete obveznosti. Seveda bi radi imeli temu primerno tudi višjo maso za osebne dohodke. Člani izvršnega sveta so menili, da niso pristojni za odobravanj«)1 nadur, delovne organizacije pa so dolžne spoštovati resolucijska določila. Menili so, da mora delovna organizacija ESO za nadurno delo zagotoviti sredstva v masi, določeni za osebne dohodke. O podobnih vlogah v prihodnje na izvršnem svetu ne bodo razpravljali.
V nadaljevanju je bila razširjena seja izvršnega sveta skupščine občine Velenje, na kateri so obravnavali samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti za nasledn srednjeročno obdobje.
Člani izvršnega sveta ocenjujejo, da sedanji ekonomski položaj terja od nosilcev planiranja racionalnejšo in smotrnejšo skupno porabo, s tem pa tudi zavestno odpovedovanje tistemu delu, ki temelji na porabi prek materialnih možnosti. Ocene možnosti razvoja v prihodnjih letih so zelo skromne, saj načrtujejo
le 3,5 do 4 odstotno rast družbenega dohodka, kar komaj še zagotavlja razvoj. To pa narekuje skrajno selektivno porabo. Opozorili so, da to velja tudi za republiške interesne skupnosti. Ker bodo zaostreni pogoji spodbujali večjo aktivnost in dejavnost v nekaterih SIS, ne smejo stabilizacijski ukrepi v enaki meri prizadeti vseh oblik skupne porabe. Zaradi tega so menili, da je potrebno podpreti hitrejši razvoj osnovnega in usmerjenega izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva in osnovnega zdravstvenega varstva.
Pri programih samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva so člani izvršnega sveta med drugim poudarili, da enostavne reprodukcije ne smemo krčiti na račun razširjene. Potrebna bo vrsta dodatnih ukrepov, da bi bila stanovanjska gradnja v naslednjem srednjeročnem obdobju kar najcenejša (gradnja na prostih lokacijah v Velenju, podstrešna stanovanja, bolj strnjene stanovanjske soseske). Postavlja se tudi vprašanje nadallnje izgradnje Šaleške magistrate. Izvršni svet meni, da dela prenesemo v naslednje srednjeročno obdobje. Dogovorili, so se še, da bodo izdelali za vsa tista področja, ki za naslednje srednjeročno obdobje presegajo možnosti združenega dela, variante predloge, o katerih naj se potem odloči združeno delo. Izdelati je potrebno prednostni vrstni red investicij.
Člani izvršnega sveta so ob tem poudarili, da je potrebno v združenem delu narediti vse, da se z večjo produktivnostjo dela doseže večja rast družbenega proizvoda, s čimer pa bi lahko pokrili tudi naše programe skupne porabe. MIRA ZAKOŠEK
delavcev, proizvodnje in predelave kovin vabi občane, še posebej pa učence 7. in 8. razredov osnovnih šol ter poklicnih in srednjih šol kovinarske usmeritve, da si kar v največjem številu ogledajo to, vsekakor zanimivo tekmovanje.
Srečanje mladih celjske regije
Pridite na Graško goro
Jutri bo veliko srečanje mladine celjske regije, ki ga po dogovoru z medobčinskim svetom ZSMS celjske regije tokrat organizira občinska konferenca ZSMS Velenje.
Osnovni namen srečanja, kf bo vsako leto v drugi občini, je da se med sabo seznani in poveže čim več mladih iz regije ter družno in prijetno preživi jesenski dan. Ta vsakoletna srečanja mladih bodo popestrena z različnimi aktivnostmi. Tokrat se bodo mladi pomerili v športnih aktivnostih.
Letošnje srečanje bo na Graški gori, mladi pa se bodo že ob 7. zbrali na Titovem trgu, kjer bodo položili venec k spomeniku tovariša Tita in se poklonili njegovemu spominu. Tam jih bo pozdravil predsednik občinske konference ZSMS Velenje Janko t nkner Nato bodo odšli v Cirkovce, kjer bodo izoblikovali pohodno enoto, ki bo krenila po delu poti štirinajste divizije na Graško goro. Na Graški gori pa bo udeležence srečanja pozdravil podpredsednik medobčinskega sveta SZDL Jože Veber. Mladi iz osmih občin bodo na Gori jurišev nastopili v različnih športnih igrah. Izbrane so takšne igre, da bo možno kar najbolj množično sodelovanje in da bodo lahko tekmovali vsi udeleženci srečanja.
Organizatorji računajo, da se bo na Graški gori zbralo nekaj tisoč mladih in občanov iz vseh osmih občin celjske regije ter da bo ta množični shod kar najbolj uspešen in bo izpolnil zastavljene cilje. V primeru slabega vremena bo srečanje prihodnjo soboto, 4. oktobra.
B. Zakošer
Včeraj, danes, jutri
•	Prejšnji mesec so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje izdelali za nekaj več kot 649 milijonov dinaijev izdelkov, prodaja pa je dosegla vrednost skoraj 364 milijonov dinaijev. Na tuje so v mesecu avgustu prodali za nekaj več kot 291 milijonov dinaijev izdelkov. V prvih osmih mesecih letos je zapustilo tekoče trakove v TGO Gorenje za blizu 5 milijard 106 milijonov dinarjev izdelkov, s čimer so dosegli 55 % letneea plana vrednosti proizvodnje, v istem obdobju pa so prodali za 5 milijard 182 milijonov dinaijev izdelkov in s tem dosegli 56 % letnega pnana prodaje.
•	V sreSb, 24. septembra se je 320 zaposlenih v delovnih organizacijah Komunalni center Velenje, Toplovod Velenje in Dom Velenje na referendumu odločalo
0	združitvi teh treh enovitih delovnih organizacij v novo Velenjsko komunalno organizacijo.
Predvideno je, da naj bi imela nova Velenjska komunalna organizacija, če se bodo delavci na glasovanju izrekli za združitev, tri temeljne organizacije združenega dela — Toplovod, Dom in Komunala ter delovno skupnost skupnih služb.
Občinska konferenca ZKS Velenje je na seji v sredo obravnavala družbenopolitično oceno gospodarskih gibanj in idejno politična vprašanja razvoja velenjske občine v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje so na včerajšnji seji sprejeli smernice za akcijo NNNP 1980-81, razpravljali, pa so tudi o osnutku samoupravnih sporazumov o srednjeročnih razvojnih programih ter
01	predlogu za pobratenje med občinama Velenje in Pucaijevo.
• Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje bo na ponedeljkovi seji ocenilo dosedanje aktivnosti pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela, obravnavalo gibanje osebnih dohodkov za prvo polletje glede na uresničevanje resolucije. Spregovorili pa bodo še o nadaljnji aktivnosti pri pripravi srednjeročnih načrtov ter o razmerah na področju preskrbe v Šaleški dolini.
•	Člani delovne skupine CK ZKS se bodo mudili v Velenju še v torek, 30. septembra. Sodelovali bodo na razšiijeni seji OK ZK Velenje ter se udeležili sestankov dveh osnovnih organizacij ZK v Krajevnih skupnostih v Šaleški dolini. Po končanih pogovorih in obisku bo delovna skupina CK ZKS izdelala oceno političnih in družbenoekonomskih razmer ter aktivnosti komunistov Šaleške doline za sejo občinske konference ZK Velenje, ki se je bo udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit.
Turizem v mozirski občini
Le s skupnimi močmi do želenih ciljev
Gornja _Savinjska dolina se nedvomno" ponaša s čudovitimi naravnimi pogoji, ki nudijo obilne možnosti za razvoj turizma. Žal, so vse te možnosti v dosedanjem razvoju ostale več ali manj neizkoriščene in turistična ponudba v zadnjem času celo peša. Temu primerno so zastavljene tudi
dohodkovne vezi in v povezovanju preseči občinske meje.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo treba povečati in izboljšati nastavitvene in restavracijske zmogljivosti in okrepiti trgovsko mrežo. Kmečki turizem seje v zadnjih letih razvijal dokaj spodbudno in v to dejavnost bodo
S posebnim prostorskim načrtom bo treba primerno poskrbeti za ohranjanje prvobitne podobe krajine.
smernice bodočega razvoja turizma v mozirski občini, zapisane v osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje.
Turizem bo namreč v bodoče prednostna gospodarska dejavnost v Gornji Savinjski dolini. Končno je prodrlo spoznanje, da je turistična dejavnost stvar vseh, tako industrije, gozdarstva, kmetijstva in obrti kot trgovine, gostinstva m drugih dejavnikov. Potrebna bodo torej skupna vlaganja v turistične objekte in skupno nastopanje na turističnem tržišču. Toda še marsikaj drugega. Predvsem se morajo sedanji nosilci turizma v dolini čvrsteje povezati, pri tem v celoti upoštevati
še naprej vključevali urejene kmetije. Dolini predvsem manjka infrastrukturnih objektov, ki jih bodo morali dograditi, v največji meri pa zgraditi nove. Seveda bodo morali pri vsem tem največ pozornosti nameniti ohranjanju prvobitne podobe krajine, ohraniti in v turistične namene izkoristiti pa tudi vse naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti.
Središča razvoja turizma so opredeljena še dalj časa. Za Logarsko dolino in Solčavsko področje bo nujno potrebno v celoti pripraviti prostorski načrt posebnega pomena in temu primerno opredeliti razvojne načrte. Skupno z Lučami bi morali to področje najprej usposobiti za zadovoljevanje potreb izletniškega turizma in seveda ob tem ustvariti pogoje za še hitrejši razvoj planinstva in športnega turizma, s tem pa bistveno povečati število nočitev. Na tem področju seveda ne kaže zanemarjati pomena turističnih kmetij, saj so pogoji na moč obetavni.
Drugo področje je trikot Ljubno—Golte—Mozirje. Z dograditvijo turističnega centra bi se znatno izboljšali pogoji zimskega turizma, saj tudi možnosti za zimske športe prav tako ne manjka. Pogoj hitrejšega razvoja na tem področju je vsekakor izgradnja večjega nastanitvenega objekta z ustreznimi infrastruk-turnimi napravami, ki bi zadovoljeval potrebe tujskega in poslovnega turizma. Ponudbo bodo na tem področju dopolnjevali objekti v družbeni in zasebni lasti ter turistične kmetije. Poseben predel je ob tem še Zadrečka dolina, kjer so poleg ostalih najbolj ugodni pogoji za razvoj kmečkega turizma. Možnosti je seveda povsod obilo in že dolgo so vsem poznane, le rokave bo treba zavihati in s skupnimi močmi hitreje kreniti naprej.	J. P.
Pisma bralcev
Streženje za vrati
Pomanjkanje mesa povzroča vrsto nevšečnosti. Nervozni so mesaiji, še bolj upravičeno se jezimo kupci. Kar srečo že moraš imeti, da si lahko vsai enkrat na teJen kupiš čx meso. Če pri nakupu nale- ?a z<\'o nevlju-u?;ega proda., .ca, se nezadovoljstvo, razum,';' » noveča.
V zvezi s ,t:u ur^-juvedem primer, ki se mi .je pnp si?; '2.9.1980 v prodajalni mesnih izdelkov MESNICA št.v. 1 v Šostanei.
Tega dne sem vstopila •j omenjeno prodajalno mesnih izdelkov. Mlajši prodajalec mi je na vprašanje, če imajo goveje meso, lepo in_priiazno. kakor verjetno že prenekatenm pred menoj, odgovoril, da ga še niso dobili. Po nekaj urah sem se ponovno vrnila z enakim namenom, l :> pot pa je že viselo nekaj kilogramov govejega mesa v mesnici. Za prodajalno mizo je stregel drugi mesar, in sicer starejši možakar. Ko sem prišla na vrsto, sem . vprašala, če lahko dobim meso za zrezke. Rekel mi je, da ga nima. Ker je nato odšel v prostor, kjer imajo hladilnik, sem pač mislila, da je morda še kje kakšen kos mesa za zrezke. Nekaj časa ga ni bilo. Medtem pa so prišle še druge stranke. Stopila sem med vrata
prodajalne in prostora, kamor je pred tem odšel mesar in vprašala, če ima željeno meso. Tedaj pa seje mesar vznejevoljil in se s polnimi usti pečenega mesa zadri name, da mi je že povedal ter mi očital, da sama ne vem, kaj bi rada. Dodal je še, da ima pravico do zajtrka ter si dal v usta še drugi kos pečenke. Nakar je stopil za prodajno mizo s kosom pečenke v rokah ter še nadalje stresal jezo in mi govoril nevljudne besede. Ker pa se je to zgodilo okoli 13. ure, sem mu dejala, da ima pravico do jedi, vendar ta čas ni primeren za malico, kaj šele za zajtrk. Pri tem sem ga opozorila tudi na to, da naj bi veljalo za vse kupce enako pravilo, da stopijo v vrsto čakajočih, ne pa da so nekateri postreženi na drugi strani vrat. Vendar vse to ni pomagalo. Mesar je nadaljeval s svojim prostaškim izražanjem.
Ob razgovoru z drugimi krajani o tem dogodku sem kasneje izvedela, da pri tem prodajalcu moj primer ni osamljen. Menim da prodajalec s takim vedenjem ni primeren za delo z ljudmi.
Naj ob koncu povem še to, da sta na srečo v tej mesnici zaposlena še dva mlajša mesarja, ki pa si za svoje delo zaslužita "vso pohvalo.	S.Prislan Šoštanj
V nov šoštanjski blok se bodo v teh dneh vselili prosilci vseh 19stanovanj. Vrtec, ki je v spodnjih prostorih bloka pa bodo o tvorili za občinski praznik. V vrtcu bo prostora za 60 otrok. Imeli bodo dva oddelka male šole in jasli. Sredstva za izgradnjo bloka in vrtca so prispevali občinska skupnost otroškega varstva, solidarnostni sklad in krajevna skupnost. Nova stanovanja in vrtec so gotovo pomembna pridobitev za to krajevno skupnost. V Šoštanju načrtujejo, da bi zgradili še en podoben blok.
Teden boja proti kajenju 1980
Kaj lahko naredimo
proti kajenju?
dino je najtesneje r-------
bojem proti kajenju med odraslimi. Če kajenje ne bi pomenilo posebne vrednosti za odraslega, bi tudi za mladino izgubilo na privlačnosti.
V prvi vrsti bi morali kajenje razvrednotili s tem. da mu odvzamemo njegov statutarni in simbolični znak, mladini pa omogočiti, da svoje težnje in psihološke potrebe zadovoljuje na bolj primeren in manj škodljiv način. Seveda pa to ni mogoče, dokler tudi odrasli ne
Jo spoznati, da je kajenje škodljiva navada tudi za odraslega človeka in se kajenju ne bodo odpovedali.
Dokler bodo odrasli mislili, da so opravili svojo dolžnost, če s cigareto v ustih mladini prepovedujejo kaditi in govoričijo o škodljivih posledicah kajenja, bodo v mladih zbujali le odpor, ki pa se bo pokazal spet v tem, da bodo kadili, elje. mnenja in ne nazadnje
prav gotovo pomembno vplivati na oblikovanje odnosov mladih ljudi do kajenja.


»N AS ČAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje,
propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje. Foitova 10.
»NAŠ ČAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS ČAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89, 63320 Velenje, telefoni (063) 850—087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne v račamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
objavlja prosta dela in
Trgovsko podjetje VINO
Šmartno ob Paki Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju in naloge
5 NK TRANSPORTNIH DELAVCEV
Kandidati morajo biti fizično sposobni za opravljanje navedenih del. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni na naslov Trgovsko podjetje VINO Šmartno ob Paki, komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh.
KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« VELENJE Svet za kulturno-umetniško dejavnost
Program
kulturnih prireditev v sezoni 1980/81
A.	TUJA GOSTOVANJA
1.	Gledališke predstave 1. Jakob Sket — Fran Žižek: MIKLOVA ZALA, ljudska igra s petjem in plesom, Šenjakobsko gledališče Ljubljana, 15. oktober 1980
2.	Tone Partljič: ZA KOGA NAJ ŠE MOLIM, drama SNG Maribor
3.	VVilliam Shakespeare: DVA GOSPODA IZ VERONE, komedija, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
4.	Carlo Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, komedija, SNG Drama Ljubljana
ali Borivoj VVudler ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA, sodobna komedija SLG Celje
11.	Koncerti 5. Slovenska filharmonija: Veliki orkester Slovenske filharmonije, koncert 4. marec 1981
6.	Mešani pevski zbor »Ivan Goran Kovačič- Zagreb, koncert 21. november 1980
7.	Plesni orkester RTV s solisti, koncert
8.	Komorni moški pevski zbor, Celje, koncert 27. ma-ec 1981
III.	Opera 9. Jacques Offenbach: Hoffmanove pripovedke, SNG Opera Ljubljana
IV.	Folklora 10. Narodni folklorni ansambel iz Kolumbije (Južna Amerika), 3. oktober 1980
V.	Mladinske predstave 11. Peter Hacks: ŠUHU IN LETEČA PRI-
NCEZA, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, za srednje šole
12.	Jakob Sket — Fran Žižek: MIKLOVA ZALA, ljudska igra, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, za srednje šole, dne 14. oktober 1980
13.	Niko Grafenauer: NEBOTIČNIKI, SEDITE, Mladinsko gledališče iz Ljubljane, za osnovne šole
14.	Lutkovna predstava: Lutkovno gledališče -Jože Pengov- Ljubljana, za osnovne šole
VI.	Prireditve v Šoštanju: 15. Jakob Sket — Fran Žižek: MIKLOVA ZALA, ljudska igra, Šentjakobsko gledališče Uubljana, 16. oktober 1980
16.	VVilliam Shakespeare: DVA GOSPODA IZ VERONE, komedija, Primorsko gledališče Nova Gorica
17.	Anton Foerster: GORENJSKI SLAVČEK, koncertna izvedba, opere, operni solisti iz Ljubljane
*
VII. Koncert v Šmartnem ob Paki: 18. Anton Foerster: GORENJSKI SLAVČEK, koncertna izvedba, opere, operni solisti iz Ljubljane
B.	DOMAČI IZVAJALCI
19.	Bulgakov: PASJE SRCE, groteskna satira Amatersko gledališče Velenje
20.	Bogomir Veras: NEKOČ IN DANES, komedija Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki
21.	Mešani pevski zbor »Gorenje«, koncert
22.	Mešani pevski zbor »Svoboda- Šoštanj, koncert
23.	Rudarska godba Velenje, koncert
24.	Šaleška folklorna skupina -Koleda-, večer slovenskih plesov
RAZSTAVE
v razstavnem prostoru Kulturnega centra
1.	Planinska fotografija, september 1980
2.	Valerio Miroglio (Italija), plastike in olja, oktober 1980
3.	Vlado Štoviček, medaljerstvo, november—december 1980	tt
4.	Robert Hlavaty, akvareli, januar 1981 ali Aladin Lanc, akvareli
5.	Fran Tratnik, olja in risbe (100-letnica rojstva), februar 1981
6.	ročna dela, marec 1981
7.	likovna izmenjava Velenje - Celje, april 1981
8.	Ive Šubic, partizanska grafika, maj 1981
9.	France Mihelič, mala retrospektiva olj, junij 1981 ali Lojze Spacal, grafika
II. v šoštaniu
10. Klub Šaleških likovnih ustvarjalcev, februar 1981
Organizator si pridržuje pravico odpovedati programirane prireditve, jih zamenjati z drugimi in spremeniti termine, če bi prišlo do tehničnih ovir ali razlogov zaradi katerih organizator ne odgovarja.
Obveščamo vse, ki bi želeli prejemati programe naših prireditev ter vabila na otvoritev razstav, da takoj sporočijo svoje ime, poklic in naslov.
Vse ostale informacije lahko dobite v tajništvu Kulturnega centra Jvan Napotnik" Velenje, Velenje, Titov trg 5 ali po telefonu 850-265. Veselimo se vašega obiska!
VEPLAS VELENJE TOZD INTEGRAL
Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge
1. VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri
ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se za opravljanje teh del sklene za nedoločen čas s poskusno dobo, določeno po pravilniku o delovnih razmerjih.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov Veplas Velenje, Celjska cesta 35, Velenje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
TRGOVSKO PODJETJE „VINO" p. o. ŠMARTNO OB PAKI
Delavski svet
Na podlagi "47. člena statuta delovne organizacije in sklepa 18. redne seje delavskega sveta z dne 15. 2. 1980 PONOVNO RAZPISUJE prosta dela In naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu
—	da ie moralno politično aktiven
—	da je predložil program razvoja delovne organizacije
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija delovne organizacije „VINO" Šmartno ob Paki 15 dni po objavi razpisa, z oznako ,,za razpisno komisijo".
O izbiri bomo kandidate obvestili 30 dni po objavi.
Trenutni položaj in razvojne možnosti Gorenje sozd
Ne samo združeno delof pač pa vsi se moramo stabilizacijsko obnašati
prT
Delovne organizacije, vključene v sozd Gorenje, so letošnje prvo polletje, zahvaljujoč tudi vplivom devalvacije, relativno dobro zaključile. Vendar pa so se že v juliju in avgustu, kot je povedal v. d. predsednika kolektivnega poslovodnega organa Gorenje sozd dipl., inž. Gregor Švaj-ger, pravzaprav izničili pozitivni učinki devalvacije, in to zaradi višjih cen surovin, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov ter precejšnjih zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja uvoznih in domačih reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Polletni dosežki za to rie smejo in niso nikogar uspavali. Prav v vseh delovnih organizacijah Gorenje si prizadevajo, da bi do konca leta, v danih pogojih, kar najbolj povečali proizvodnjo in izboljšali gospodarjenje ter kolikor je pač mogoče, zadržali dosežke vega polletja.
Gorenje se je v preteklem letu znova potrdilo kot največji izvoznik v panogi v Sloveniji in Jugoslaviji ter eden izmed največjih izvoznikov pri nas nasploh. Tudi za letošnje leto so si zastavili obetavne izvozne načrte in v teh prizadevanjih dosegli pomembne uspehe. Vendar pa na začetku leta, ko so bili sprejeti načrti za gospodarjenje, pri čemer so sklenili, da bo izvoz za okrog 10 % večji od uvoza, niso računali na uvozne restrikcije, ki so bile dejansko nepričakovane. Omejitve uvoza reprodukcijskih materialov in sestavnih delov so kljub porastu izvoza, povzročile velike zastoje v proizvodnji. V delovnih organizacijah si prizadevajo, da bi vendarle izpolnili letni izvozni načrt in zadržali osvojena tržišča in kupce. Ob tem so domači trg praktično povsem zanemarili, saj našim kupcem ne nudijo več tistega, kar bi lahko oziroma so včasih
že nudili.
Medtem, ko je bila pravzaprav vseskozi doslej glavna preokupacija Gorenja osvojiti tuja tržišča in jih tudi dolgoročno zdržati, je danes pravzaprav osnovno vprašanje — kako nemoteno proizvajati. S tem vprašanjem se v delovnih organizacijah Gorenja doslej še niso srečevali. Medtem, ko so se prejšnja leta naprezali za povečanje proizvodnje, se pravi, da bi tekoče trakove zapustilo kar največ izdelkov, pa je zdaj osnovno vprašanje kako oskrbeti proizvodnjo. Manjša proizvodnja, ima razumljivo, za posledico manjšo prodajo, pa seveda manjši prihodek in dohodek.
Sicer ugotavlja dipl. inž Gregor Švajger, da se je znašla v zadnjem obdobju vsa naša kovinsko predelovalna industrija, z njo vred pa tudi Gorenje, v težkem položaju. Tako Gorenje, kot vse finaliste, najbolj tare nenehno zviševanje cen surovin, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Najbolj prizadeti so razumljivo tisti, ki dobršen del proizvodnje prodajo na tuje, saj so na svetovnih tržiščih vse manj konkurenčni. Izračuni kažejo, da so se samo v prvem polletju 1980 zvišale cene surovin, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, ki jih je dobilo Gorenje, kar za 22 odstotkov. Takorekoč vsak dan pa prihajajo novi zahtevki za zvišanje cen. Vprašanje pa je, kako zajeziti to poplavo takorekoč nekontroliranega zvišanja cen in izsiljevanj češ, da blaga ne bo, če Gorenje ne bo ,,soglašalo" z zvišanjem cen.
V Gorenju so na začetku leta resnično veliko pričakovali od gospodarske ustalitve. Vendar pa zdaj • ugotavljajo, da je združeno delo vse bolj obremenjeno, med drugim so predlagane tudi višje prispevne
stopnje, se pravi, da še nismo povsod dosledno uveljavili načela, da mora prav vsak prispevati svoj delež za stabilizacijo. Zato bo treba sedanjo prakso skrbno preveriti in se dogovoriti, kolikšne obveznosti resnično še lahko prenese združeno delo. V Gorenju, denimo, so ob omejevanju investicij in zaposlovanja odločno zastavili ustalitvena prizadevanja tudi v iskanje notranjih rezerv, čeprav je jasno, da je samo v intenzi-
Gregor Švajger, dipl. inž., v. d. predsednika KPO Gorenje sozd: Investicijsko dejavnost bomo v novem srednjerofnem obdobju občutno omejili. Zeleno luč bodo dobile predvsem investicije v zamenjavo dotrajane in zastarele tehnologge ter v tržišče.
vtranju proizvodnje bolj malo rezerv. In če se že združeno delo odpoveduje marsičemu, tudi investicijam, bi morali takšnim odločitvam in zgledom slediti tudi vsi drugi.
Stabilizacija pomeni resnično številna odrekanja, tudi na račun osebnih dohodkov in standarda. Jasno pa je, da bo treba tudi znotraj Gorenja zagotoviti, da rast najnižjih osebnih dohodkov vsaj sledila
DU Mozirje
Odgovorno in obetavno načrtovanje
Začetek delovanja Delavske univerze občine Mozirje je bil resda skromen, v skladu s svojimi možnostmi in s prilagajanjem potrebam združenega dela pa so na tej ustanovi iz leta v leto vsebinsko in količinsko širili učne programe in se v zadnji izobraževalni sezoni ponašajo z resnično številnimi oblikami. Osnovna usmeritev seveda sega na tri področja izobraževanja, in sicer na družbeno-politi-čno, strokovno in splošno.
Pri družbeno-političnem izobraževanju so doslej pripravili resnično veliko število najrazličnejših oblik, ki so jih namenili usposabljanju delegatov, članom osnovnih organizacij zveze komunistov, zveze sindikatov, zveze socialistične mladine in drugim. Na delavski univerzi poudarjajo, da bo teh krajših oblik v prihodnje še več, saj so letos na tem področju uspeli zapolniti kadrovsko vrzel. S tem bodo uspeli pripraviti tudi politično šolo, ki je v lanskem letu izpadla iz programa.
Na področju strokovnega izobraževanja so se v zadnjih letih uspešno prilagodili potrebam združenega dela in opravili vrsto različnih šol. Trenutno so končali dveletno poklicno administrativno šolo, v teku pa sta redna oddelka strojne in lesne šole. Ze dalj časa načrtujejo kmetijsko šolo, ki bi jo dolina še kako potrebovala. Pripravljeno je pravzaprav vse, kandidatov je dovolj, tudi kadri so zagotovljeni, zataknilo pa se je pri sredstvih in ta problem zaenkrat tudi še ni rešen. Pri strokovnem izobraževanju so opravili še vrsto drugih funkcionalnih oblik in krajših tečajev, pri tem pa se otepajo z drugačnim problemom. Področje Gornje Savinjske doline je majhno in je v vsaki izo-
braževalni sezoni težko zagotoviti pravo število kandidatov. Čakanje je torej skorajda neizogibno. Tudi možnosti je še veliko, zlasti v kovinarstvu, konfekciji in gostinstvu in v bodoče jih bo veljalo izkoristiti, skladno z možnostmi in potrebami seveda. Dodatne težave pri tem jim povzroča sedanje prehodno obdobje v našem šolstvu. Preveč je namreč še nedorečenega na področju uvajanja usmerjenega izobraževanja in z matičnimi šolami se težko dogovarjajo o novih oblikah. Ob vsem tem velja dodati, da so zastavljene načrte v strokovnem izobraževanju uspešno uresničili.
Pri splošnem izobraževanju so veliko pozornosti namenili osnovni šoli za odrasle in so uspešno opravili vrsto razredov, v bodoče pa na tem področju pričakujejo resne težave. Odrasli se namreč za dokončanje osnovne šole težko in neradi odločajo, predvsem pa je v zadnjem času prodrlo spoznanje, da več pridobijo s kakršnokoli drugo krajšo obliko strokovnega izobraževanja, ki seveda ne terja popolne osemletke. Ne manjka tudi drugih oblik kot so tečaji higienskega minimuma, varstva pri delu, gospodinjski in jezikovni tečaji, pa tudi glasbena šola uspešno deluje s tremi oddelki v Mozirju, na Ljubnem in v Gornjem gradu.
Zastavljene načrte so v minulem obdobju torej v pretežni meri uspešno uresničili. Ob težavah, ki se že pojavljajo in ki bodo nujno še sledile, so se primerno zavzeto lotili načrtovanja za prihodnje srednjeročno obdobje. Zaradi šibkega zaledja bodo namreč potrebe na prenekaterem področju kaj kmalu zapolnjene in bodo morali nove oblike ponovno
uvajati šele po določenem obdobju. Letos položaj še ni zaskrbljujoč, težave pa bodo nastale, ko bodo končali sedanje oblike rednega izobraževanja. To velja še posebej za področje strokovnega izobraževanja, ki je tudi finančno najbolj donosno, ob zmanjšanem obsegu učnih programov pa bo kaj kmalu postala vprašljiva poslovna uspešnost. Ostalih oblik zagotovo ne bo zmanjkalo, kljub temu pa bo nujna usmeritev v dopolnilne dejavnosti. Primernih potreb in možnost v mozirski občini ne manjka in na delavski univerzi v načrtovanju niso ostali le pri željah in idejah, nekaj možnosti že dobiva dokaj otipljivo podobo.
Pri načrtovanju za naslednje srednjeročno obdobje seveda niso zanemarili vseh ostalih oblik, ki jih že uspešno uveljavljajo, načrtujejo pa še nekatere nove. Zlasti velja omeniti področje lesarstva, saj pri tem nadvse uspešno sodelujejo z Lesno industrijo Gorenje — Glin Nazarje in z gornjegrajsko Smreko. Skupno so se lotili široke akcije izobraževanja in usposabljanja, ki zajema učne programe za ozke in široke profile ter tehniško šolo. V najkrajšem možnem času morajo razrešiti težave v zvezi s kmetijsko šolo, pri tem pa poskrbeti tudi za druge primerne oblike za kmetijstvo. Poleg ostalega bodo širili obseg družbeno-političnega izobraževanja, kjer se ponujajo nove oblike zlasti pri splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Uspehov je bilo torej v preteklosti dovolj, vsem težavam navkljub, odgovorno in zavzeto delo pri načrtovanju bodočega dela ter pri .iskanju novih oblik in dopolnilnih dejavnostih pa zagotavlja uspešnost tudi v prihodnje.
J. P.
splošnemu zvišanju cen, da ne bi bil najbolj prizadet prav standard delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
Ker prehaja priprava novih razvojnih načrtov v zaključno obdobje smo dipl. inž. Grego-rija Svajgerja vprašali, kakšne so razvojne usmeritve sestavljene organizacije združenega dela Gorenje za obdobje 1981 — 1985. „V pogojih, v kakršnih združeno delo je, podobno pa tudi Gorenje, je izredno težko načrtovati prihodnji razvoj, predvsem tudi zaradi tega, ker pogoji gospodarjenja niso znani za daljše obdobje. Kljub temu so dela v polnem razmahu. Jasno je tudi že, da bomo investicijsko dejavnost v prihodnjem srednjeročnem obdobju občutno omejili, saj bodo dobile ,,zeleno luč" predvsem investicije v zamenjavo dotrajane in zastarele tehnologije, da bi se posamezni' programi tehnološko in razvojno kar najbolj vpeli-v svetovna tržišča, prav tako pa tudi vlaganje v tržišče. Sicer ob koncu tega srednjeročnega obdobja zaključujemo večje investicije v Črnomlju, Nazarjah, Gornji Radgoni in na Ptuju, v pripravi pa je tudi načrt investicij za Gorenje — Tiki. Kar zadeva nove programe pa velja omeniti, da so v teku dogovori potencialnih proizvajalcev računalniške tehnike pri nas, Gorenje pa se skladno s programi pripravlja na tovrstno novo proizvodnjo.
Ko že pišemo o investicijah velja opozoriti, da akumalitivna sposobnost Gorenja, pa tudi naše kovinske predelovalne industrije slabi. Bazična industrija pa predlaga da bi tudi Gorenje sovlagalo v razvoj te industrije, se pravi, da bi morali še tisto skromno akumulacijo, ki jo ustvarijo v težkih pogojih gospodarjenja, sovlagati v bazično industrijo. Sicer pa tolikšne akumulacije, kot jo za sovlaganja pričakujejo bazična industrija in tudi drugi od Gorenja, po besedah dipl. inž. Gregorja Svajger-ja, le-to, niti ne načrtuje, kaj šele ustvarja.
In še to: v teku so priprave za vključitev novega člana v Gorenje sozd. Gre za industrijo termičnih aparatov Alfa iz Vranja, ki ji je Gorenje TGO že pred časom prepustilo proizvodnjo štedilnikov na trda goriva.
Marijan Lipovšek
Komentar tedna
Realne in jasne ocene - temeljni pogoj za spreminjanje razmer
Zadnje ocene samoupravnih, idejnopolitičnih in ekonomskih razmer v posameznih sredinah so znova opozorile, da bo treba strniti sile za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov ter krepitev dr-žbenoekonomskega položaja delavcev in za pospešeno odpravo slabosti, ki so prisotne v posameznih sredinah.
Slabosti in pomanjkljivosti, ki zavirajo krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavcev, resnično ne manjka in tudi niso od včeraj. Vendar pa je doslej prevladovalo mnenje, da so krivci za slabosti in pomanjkljivosti predvsem drugi, izven tozdov in delavnih organizacij, kjer slabosti in pomanjkljivosti so. Pri opozarjanju na težave in slabosti v lastnem okolju pa tudi ni bilo zadostne odločnosti. Zato so realne in jasne ocene razmer, kakršno so, denimo, izoblikovali nedavno, tega v rudniku lignita Velenje, temeljni pogoj za mobilizacijo prav vseh delavcev za spreminjanje razmer, kar je hkrati tudi prispevek za stabilizacijo.
Res je, da o slabostih in pomanjkljivostih že dalj časa razpravljamo,. Izostala pa je konkretna akcija, izostal je odkrit spopad z njimi. Samo opozarjanje ni zadosti, potrebni so konkretni akcijski programi samoupravnih organov in institucij političnega sistema za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in težav. Ugotavljati je namreč mogoče, da za zdaj niso bile izkoriščene vse možnosti za samoupravno razreševanje perečih vprašanj. Se pravi, daje dovolj možnosti in poti za odpravo slabosti in pomanjkljivosti v okviru samoupravnih organov in institucij političnega sistema. Da pa bi te možnosti tudi izkoristili, bo treba okrepiti delo družbenopolitičnih organizacij in delo z delavci, saj je treba resnično bolj kot doslej prisluhniti delavcem in njihovim težavam.
Včasih je mogoče slišati mnenje, da naj bi slabosti razreševali oziroma odpravljali na nesamoupraven način, z administrativnimi
ukrepi. Takšnim in podobnim mnenjem oziroma predlogom, kijih je resda vse manj, bi se morali na vseh ravneh kar najbolj odločno zoperstaviti. Posebej tudi zato, ker v sredinah oziroma pri posameznikih, ki se še zmeraj zavzemajo za administrativno razreševanje slabosti in pomanjkljivosti, pogosto prevladuje tudi mnenje oziroma praksa, da je treba iskati krivce za težave predvsem v drugih sredinah, ne pa znotraj njih samih.
Čeprav velikokrat poudarjamo nujnost po izboljšanju obveščenosti delavcev ni odveč znova opozoriti, da je tudi v zdajšnjih prizadevanjih za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in za gospodarsko ustalitev izredno pomembno, da delavci vedo, katere cilje oziroma naloge moramo uresničiti. In če bodo o tem tudi odločali, so prav gotovo pripravljeni in sposobni prevzeti vsa bremena, ki jih pogojujejo prizadevanja za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in gospodarsko ustalitev.
Za hitrejše in učinkovitejše spreminjanje razmer, za krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca, pa bo potrebna tudi večja osveščenost delavcev. Seveda pa so za krepitev samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca, zato, da bo dejansko odločal o pogojih in rezultatih svojega dela, edina pot konkretne akcije za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Stranpoti v teh hotenjih ni!
Gotovo je, da bodo spoznanja, za katera so postale posamezne sredine bogatejše v zadnjem času pripomogla, da bomo težave, slabosti in pomanjkljivosti, brez podcenjevanja realnosti, v prihodnje odločneje in učinkoviteje odpravljali. Seveda pa je treba delavcem nenehno pojasnjevati, kaj je v danem trenutku sprejemljivo, kaj pa ni mogoče uresničiti.
Marijan Lipovšek
V Velenju naglo napredujejo dela pri gradnji pete osnovne šole. Dela so že opravljena do tretje faze, gradnja pa zaenkrat poteka po začrtanem planu. Nova šola, ki bo predvidoma sprejela 700 učencev bo dokončno dograjena v začetku marca prihodnje
leto, potem pa bo potrebno še opraviti montažo opreme. Šola bo imela 24 oddelkov ter večjo in manjšo telovadnico. Zaradi velikih potreb po novih učnih prostorih to zaenkrat najbrž ntfbO celodnevna osnovna šola.
Iz delovnih kolektivov
Številka 37 (549) - 26. septembra 1980
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje
Povečan in utrjen položaj na svetovnem tržišču
Po letu 1964, ko se je tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje preselila v nove proizvodne prostore v velenjski industrijski coni pravzaprav ni minilo leto, da ne bi dogradili nove proizvodne hale oziroma osvojili proizvodnjo novega izdelka, ki se je kmalu razvil v samostojno grupo izdelkov. Tako se je TGO Gorenje Velenje razvila v največjega proizvajalca gospodinjskih aparatov pri nas, ki obvladuje naslednje programe: belo tehniko z vso paleto gospodinjskih aparatov, kuhinjsko pohištvo, elektroniko in proizvodnjo gradbenih elementov.
Ob koncu leta 1979 je velenjska TGO Gorenje zaposlovala nad 7.000 delavcev, ki so bili organizirani v 18 temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb in ki so izdelali za 7 milijard 250 milijonov dinarjev izdelkov, od tega 27 % za izvoz. V obdobju 1976 — 1979 pa je dosegla TGO Gorenje 26,3 % letno stopnjo rasti vrednosti proizvodnje. V strukturi proizvodnje je v zadnjem obdobju program gospodinjskih aparatov in opreme izgubil prevladujoči delež. Na to je vplivala tudi stabilizacija samega programa kot razmah novih in dopolnilnih programov. Kljub temu je v obdobju 1976 — 1979 dosegel program gospodinjskih apratov in opreme 21,9 % stopnjo rasti, elektronike 40,6 %, pohištva 50,2 % z gradbeništva 30 % stopnjo rasti. Spremenjena programska struktura in razvoj, ki so ga dosegli drugi naši proizvajalci pa sta vplivala tudi na delež Gorenja v jugoslovanski proizvodnji. Tako se je, kar zadeva program gospodinjske opreme, delež večine skupin
proizvodov zmanjšal, prav tako pa tudi delež drugih programov, večji je le delež elektronike. Lani je TGO Goretljž proizvedla kar 50,7 % vseh pri nas izdelanih barvnih televizijskih sprejemnikov ter 18,9 % črnobelih- TV sprejemnikov.
V letu 1979Je_TGO Gorenje prvič dosegla in presegla s srednjeročnim načrtom razvoja določeno proizvodnjo, in sicer za skoraj 12 %. Sicer računajo, da bo srednjeročni načrt razvoja 1976 — 1980, kar zadeva vrednost proizvodnje, v celoti dosežen, tudi s pomočjo inflacijskih gibanj. Rezultati dela, predvsem naraščanje fizične produktivnosti, pa se niso odrazli tudi na drugih področjih. Vzroke za to je treba iskati tudi znotraj poslovnega sistema, predvsem pa so na to vplivala neugodna gospodarska gibanja, sistem določanje cen izdelkov in vedno manjša konkurenč-
na sposobnost izdelkov na tujih tržiščih. Posledica tega je, da se iz leta v leto zmanjšuje poprečna stopnja pokritja proizvodov, posebej še tistih kijih prodajo na tuje. Zavojo tega je finančni rezultat ne-" Zadovoljiv, lani pa je bil celo že kritičen. Stalna rast materialnih stroškov in obveznosti iz dohodka je neposredno vplivala na akumulacijo, posebej še lani, in to tako, da se je rentabilnost poslovanja zmanjšata na minimum.. Medtem, ko je še leta 1974 znašal delež akumulacije v celotnem prihodku 5,4 %, je lani dosegel le še 1,6%. V TGO Gorenje Velenje označujejo to dejstvo kot neposredno prelivanje dohodka in s tem tudi akumulacije v druge gospodarske panoge in negospodarstvo.
V tem srednjeročnem obdobju so obnovili asortiment več proizvodnih programov, osvojili pa so v okviru obsto-
ječih programov vrsto novih^ proizvodov. Omeniti pa je še treba, da so bili v zadnjem času osvojeni naslednji novi programi: audio program, medicinska elektronika, industrijska elektronika in kopirni aparati, začeli pa scHudi z osvajanjem programa računalništva.
Zaposlenost se je .zadnja leta povečevala po letni stopnji 6,8 %. Največji porast števila zaposlenih je bil dosežen v letih 1977 in 1978, že lani pa seje rast umirila. Priliv delovne sile iz drugih občin se občutno zmanjšuje. Fizični j)l?seg proizvodnje se je v obdobju 1976— 1979 povečeval za 9 % letno, se pravi, da seje produktivnost povečevala letno le za 2 %. Od lani dalje pa je porast proizvodnje pogojen s povečevanjem produktivnosti dela.
Številne spremembe beležijo v TGO Gorenje Velenje v zadnjem obdobju tudi na

V zadnjih letih so v TGO Gorenje Velenje obnovili asortiment več proizvodnih programov, y okviru obstoječih pa osvojili proizvodnjo vrsto novih izdelkov. (Iz tozda Štedilniki — foto: H. Jerčič)
DO ES0
Načrtovanje nadaljnjega razvoja
Ena od pomembnih nalog, ki jih morajo v letošnjem letu uresničiti v temeljnih in delovnih organizacijah, je sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje. Ta naloga je še toliko pomembnejša ker težaven gospodarski položaj pri nas in v svetu ne dopušča napačnih odločitev.
V delovni organizaciji ESO so že v preteklem letu pristopili k pripravi dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Tako so po temeljnih organizacijah opravili analize razvojnih možnosti in na osnovi le teh izdelali smernice in elemente za srednjeročne načrte. Pristopili so že tudi k izdelavi samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije. Ta sporazum bo sicer dokončno izoblikovan šele na osnovi temeljev planov temeljnih organizacij, pri izdelavi teh pa so morali počakati na predloge planov interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti.
V razpravah po samoupravnih delovnih skupinah in na zborih kolektiva so bile sprejete določene konkretne usmeritve nadaljnjega razvoja delovne organizacije. Tako naj bi razvoj strojegradnje usmerili v oblikovanje inženiring organizacije, ki bo sposobna povezovati obstoječo koopera-cijsko proizvodnjo s tujimi partnerji. Pokazale so se tudi potrebe, da bi inštalacijsko elektro dejavnost preusmerili v programe za izdelavo serijske
opreme. Pri izdelavi strojev za rudarstvo se nameravajo še bolj povezovati z organizacijami združenega dela enake ali podobne usmeritve v Jugoslaviji in tujini. Še naprej bodo skupno s partnerji iz tujine razvijali program hidravlike in tako vplivali na zmanjšanje uvoza rudarske opreme ter si obenem zagotovili tudi nastop
novih oblik industrijske gradnje.
Ob teh predvidenih usmeritvah bo tudi v prihodnje stalna naloga delovne organizacije področje vzdrževanja in remontov, kjer bodo izpeljali podrobnejšo razdelitev med izvajalci ter zagotovili stalno ekipo za takojšnje posege v primeru težjih okvar.
dobrim delom do vzpodbudnih rezultatov
na tujih trgih.
Posebno pozornost nameravajo v delovni organizaciji v prihodnjem srednjeročnem obdobju nameniti tesnejšemu povezovanju posameznih izvajalcev pri programih zaključnih del v gradbeništvu.
.Takšno povezovanje bo omogočilo uspešnejšo idustria-lizacijo gradnje, predvsem celične gradnje in gradnje montažnih elementov ter osvojitev
Za dosego zastavljenih nalog bo potrebno smiselno dopolnjevati organiziranost in se povezovati navzven. Potrebno pa bo tudi združiti delo in sredstva in zgraditi nove objekte ter posodobiti tehnologijo. Tako je predvidena prestavitev preoblikovalnice z jaška Preloge, dokončanje in usposobitev proizvodnih zmogljivosti za program hidravlike, izgradnja postaj in cevovodov za komprimiran zrak in tehnične pline ter
izgradnja dislociranega obrata za proizvodnjo kovinskih izdelkov. Zgraditi bodo morali tudi skladiščne prostore za repromaterial in gotove izdelke. Poleg teh del načrtujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju izgradnjo skupne žerjavne proge in industrijskega tira za celoten REK ter združevanje dela preostalih razpoložljivih sredstev za skupne in prednostne naložbe v REK.
Samoupravni sporazum o temeljih plana v delovni organizaciji pa zasleduje še nekatere cilje. Na prvem mestu velja omeniti težnjo po povečanju produktivnosti dela in dohodka ter nadaljnjem razvijanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Skrb namenjajo tudi izobraževanju in usposabljanju delavcev za izvajanje njihovih proizvodnih in samoupravnih funkcij, razvoju dohodkovnih odnosov pri skupnem poslovanju, uresničevanju nalog na domačem trgu in pri razvijanju ekonomskih odnosov s tujino ter pri uresničevanju svobodne menjave dela.
Samoupravni sporazum teži tudi za nadaljnjim usklajevanjem odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebno skupno in splošno porabo, za razvijanjem SLO in DS ter ostalimi bistvenimi elementi plana s katerim urejajo družbeno reprodukcijo v celoti.
B. Zakošek
področju organiziranosti in razvoja samoupravnih odnosov. Iz TGO Gorenje sta se v tem času izločila in na novo organizirala DO Gorenje Promet servis in Gorenje Interna iianka, prišlo pa je tudi do nove samoupravne organiziranosti oziroma reorgani-ziranosti nekaterih temeljnih organizacij. Osnovno vodilo pa je bilo in osiaja, da naj bo vsak delavec organiziran v ti-"sti organizacijski enoti, kjer dela in lahko vpliva na rezultate dela. Kljub napredku pri uveljavljanju samoupravnih < družbenoekonomskih odnosov pa v TGO Gorenj ugotavljajo, da jih čakajo prav na tem "področju še številne zahtevne naloge. Medtem, ko sta jasno opredeljena mesto in vloga temeljnih organizacij združenega dela, še niso podrobneje opredeljeni zlasti odnosi med tozdi — finalisti, polfinalisti in tozdi skupnega pomena. Na vseh ravneh pa bo treba uveljavljati tudi dohodkovne? motivirano povezovanje. Ugotavljati je nadalje mogoče, da se je povečal vpliv delavcev na razreševanje temeljnih družbenoekonomskih vprašanj v tozdih in delovni organizaciji, treba pa bo okrepiti vpliv delegacij na razreševanje družbenoekonomskih in drugih vprašanj zunaj delovne organizacije.
Za obdobje 1976— 1980 je posebej značilno tudi občutno povečanje izvoza. TGO Go-
renje je širila in utrjevala položaj na svetovnem tržišču. Na konvertibilnem področju, kamor prodajo največ izdelkov, so ustanovili več lastnih podjetij. razširili pa so še mrežo predstavništev. Da bi spodbudili še večjo izvozno usmerjenost posameznih to-zdov so lani prvič uvedli interno stimulacijo izvoza in destimulacijo uvoza z namenom. da še okrepijo prizadevanja za izvoz in za smotrno nadomeščanje uvoženih materialov z domačimi. Temeljni namen te odločitve je, da bi bil izvoz za tozde tudi dohodkovno zanimiv.
Kar zadeva vlaganja velja omeniti, da so v zadnjih letih za naložbe v obstoječe investicije porabili znatno manj denarja, kot pa so znašali amortizacijski odpisi. Sicer se je produktivnost povečevala tudi tam, kjer so relativno malo vlagali. V tozdih, kjer je zaposlenih največ delavcev, je oprema že dotrajana, zastarela pa je tudi tehnologija (Pralna tehnika, Hladilna tehnika in Kuhalni aparati). Večino denarja, ki so ga porabili za naložbe, so namenili za nakup opreme. Da bi nadoknadili zamujeno in obdržali doseženo raven pa bo treba v naslednjem srednjeročnem obdobju okrepiti vlaganja v zamenjavo in posodobitev dotrajane in zastarele tehnologije.
M. Lipovšek
TOZD Keramičarstvo Šoštanj
Dosegli zelo ugodne rezultate
V	gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje je bila s prvim januarjem letošnjega leta ustanovljena nova temeljna organizacija združenega dela Keramičarstvo Šoštanj. To je bil prej obrat, ki je deloval v sklopu Kamina Ljubljana. Kasneje je prišlo do razdružitve te temeljne organizacije združenega dela in šoštanjski obrat ter zaposleni v temeljni organizaciji Zaključna dela so se na referendumu odločali o združitvi. Referendum pa ni uspel, zato so v Šoštanju ustanovili samostojno temeljno organizacijo združenega dela. V njej je zaposlenih 53 delavcev, pretežno so to kvalificirani keramičarji in teraserji. Izvajajo dela za temeljno organizacijo Gradnje.
V	letošnjem letu je ta temeljna organizacija poslovala izredno ugodno, kljub temu, da so bili prej kot obrat Kamina iz Ljubljane na robu rentabilnosti. V prvih sedmih
mesecih letošnjega leta so presegli celotni prihodek za 88 odstotkov v primerjavi s planom, čisti dohodek pa so presegli celo štirikrat. Tako so veliko sredstev namenili za pospešeno amortizacijo in za sklade, ki so v primerjavi s planom višji za štirikrat.
V temeljni organizaciji Keramičarstvo Šoštanj predvidevajo, da bodo tako ugodno poslovali tudi v tem polletju. Dela imajo za sedaj dovolj, pogosto si morajo pomagati celo s kooperanti. Večino pogodb za dela v letošnjem letu imajo že sklenjenih.
Kljub temu, da je temeljna organizacija Keramičarstvo zelo majhna, ne razmišljajo o pripojitvi k večji tozd. Vendar pa menijo, da bo prišlo v prihodnje do združitve z zaključnimi deli, saj v delovni organizaciji želijo, da bi ta temeljna organizacija združenega dela nudila kompletno ponudbo zaključnih del.	M. Zakošek
Vzgojno varstveni zavod Šoštanj
V vrtce sprejeli večino otrok
V velenjskem vzgojno varstvenem zavodu se srečujejo v letošnjem šolskem letu z zelo veliko prostorsko stisko, odklonili pa so skoraj- tristo otrok. Mnogo bolj razveseljivi so podatki vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj, kjer so ugodno razrešili večino prošenj. Nekaj otrok bo sicer nekaj časa še doma, ker še ni končan vrtec v stanovanjskem bloku. Načrtovali so, da bo delo nemoteno steklo tudi v tej enoti že septembra, vendar je prišlo do kasnitev pri gradnji., poleg tega pa so se stroški gradnje tudi močno povečali. Predračunska vrednost tega vrtca je znašala okoli štiri milijone dinarjev, sedaj pa načrtujejo okoli 30 odstotno podražitev. Se vedno ni znano, kako bosta investitorja skupnost otroškega varstva Velenje ter krajevna skupnost Šoštanj, zagotovila dodatna sredstva. Kot je povedala ravnateljica šoštanjskega vrtca Ivanka Rabič, upajo, da bodo težave kar najhitreje premostili in da bo delo v tem vrtcu nemoteno steklo vsaj prihodnji mesec. Opremo imajo že nabavljeno.
Ko bo pričel z delom tudi nov vr-
tec, bo skupaj obiskovalo organizirano varstvo v Šoštanju dvesto otrok. Posebej razveseljiv je podatek, da bodo letos sprejeli v varstvo prvič tudi dojenčke. V stanovanjskem bloku bodo namreč imeli oddelek dojenčkov, v katerem bo 12 otrok. Zanimanje za tovrstno varstvo je v Šoštanju precejšnje, zato niso mogli ugodno rešiti vseh prošenj za sprejem v varstvo dojenčkov. Nerešenih je ostalo deset prošenj, vse ostale prošnje za sprejem predšolskih otrok v vzgojno varstveno ustanovo pa so rešili ugodno. Podobno je bilo tudi v Topolšici, kjer obiskuje letos vrtec 52 otrok, odklonili pa so štiri in v Šmartnem ob Paki, kjer jih obiskuje 53, odklonili pa so prav tako štiri.
Podatki, ki jih prikazuje vzgojno varstveni zavod Šoštanj, so prav gotovo razveseljivi, saj lahko rečemo, da v Šoštanju in prav tako v Topolšici in Šmartnem ob Paki nimajo težav z varstvom predšolskih otrok. Potrebovali pa bi sicer nekoliko več prostora za varstvo dojenčkov.
M. Zakošek
Združenje obrtnikov Mozirje
Nadvse uspešno srečanje
Svoj delež k prireditvam ob letošnjem prazniku občine Mozirje je prispevalo tudi združenje obrtnikov. Prejšnjo nedeljo so se namreč na prostoru ob Savinjskem gaju na svojem srečanju te vrste zbrali obrtniki in pri njih zaposleni delavci iz vse Gornje Savinjske doline. Ob tej priliki so pripravili krajšo slovesnost na kateri so vse prisotne seznanili z delom združenja, z uspehi, težavami in bodočimi nalogami.
Po nekaterih zapiskih je združenje obrtnikov v mozirski občini delovalo že pred drugo vojno, dejstvo pa je, da obrtniki po vojni niso bili organizirani v združenju vse do leta 1975. Takrat ustanovljeno združenje se je seveda otepalo z vrsto začetnih težav. Tudi članstvo je bilo v začetku skromno, saj je štelo le 80 obrtnikov od takratnih 220. Kljub temu so z zavzetim delom uspeli opraviti številne naloge na različnih področjih. Veliko dela so namenili medsebojnemu spoznavanju in povezovanju, športni dejavnosti, stanovanjski politiki, dopolnilnemu izobraževanju in drugim nalogam. S prehodom na zbornično obliko združevanja so postali člani združenja vsi obrtniki in položaj je danes seveda bistveno drugačen. Tudi sicer je marsikaj krenilo na bolje. Nova zakonodaja zagotavlja obrtnikom enakovredno mesto v celotnem spletu gospodarskih dejavnosti, pa tudi družba se vse bolj zaveda pomena uslužno-stne dejavnosti in obrti kot dopolnila velikoserijski proizvodnji. Storitvena dejavnost v Gornji Savinjski dolini iz takšnih ali drugačnih razlogov sicer še vedno močno šepa, s skupnimi napori pa bodo skušali tudi to slabost v kar največji možni meri odpraviti.
V sedanjem srednjeročnem obdobju je združenje pretežni del svoje dejavnosti usmerilo v organizacijsko krepitev in uveljavitev svoje prave vloge, v pospeševanju obrtne dejavnosti, v uveljavljanje različnih oblik tehničnega sodelovanja, delitve dela, kooperacije in specializacije. Ob tako številnih nalogah pri snovanju načrtov za naslednje srednjeročno obdobje seveda niso stali križem rok. Temeljito so se lotili dela in načrt na skupščini obrtnega združenja že sprejeli. V občini Mozirje je danes 310 obrtnikov in prav toliko pri njih zaposlenih delavcev in so tako pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Prepričani so, da bo v naslednjem srednjeročnem obdo-
Tekmovalne vneme ni manjkalo, pa tudi zanimanja ne.
bju drobno gospodarstvo deležno večje pozornosti in da bodo na podlagi tesnejšega sodelovanja z občinsko skupščino uspeli razrešiti prenekateri problem in urediti ne-dorečnosti. Na nedeljskem srečanju so vsem obrtnikom in drugim, ki so veliko pripomogli k uspešnemu delu združenja, podelili posebna priznanja.
V nedeljo so otvorili tudi kovačijo v Savinjskem gaju. Leta 1977 so se namreč dogovorili, da bodo tudi obrtniki prispevali svoj delež pri urejanju tega edinstvenega parka. Po večkratnih razpravah so se odločili za kovačijo in tako vsaj na ta način iztrgali pozabi nekdaj močno razvito in danes še skoraj izumrlo kovaško dejavnost. Kovačijo so zgradili s prostovoljnimi prispevki in lastnim delom. Za mate-
rial so porabili 140.000 dinarjev, pri tem pa opravili še preko 2000 prostovoljnih delovnih ur. V stavbi je danes urejen kovaški del, druge prostore pa bodo postopoma opremljali z značilnimi predmeti te vrste rokodelstva.
Še nekaj so obrtniki pripravili v nedeljo. Ze dopoldne so se namreč pomerili na množičnem športnem tekmovanju in tako izbrali iz svojih vrst najboljšega športnika in športnico. Pomerili so se v šahu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, treh atletskih disciplinah in v malem nogometu. Seštevek točk je pokazal, da je najboljši športnik Stanislav Rakun, najboljša športnica Jožica Kokovnik, razpoloženje pa je pokazalo, da bodo podobna srečanja še morali pripraviti.
J. P.
Na čigav račun?
Ena izmed pomembnih nalog naših krajevnih skupnosti je tudi urejanje cest. Da bi jih kar najbolj posodobili, so krajani pripravljeni delati prostovoljno in tudi globoko seči v žep.
Krajani Hrastovca in Cirkovc so lani združili moči, pri tem so jim pomagali še drugi in asfaltirali so cesto skozi Hrastovec in naprej do Cirkovc. Denar in moči so bile dobro naložene, kaže pa, da je bila slabo položena asfaltna prevleka, saj je cesta ponekod preživela le eno zimo. Tako so pred dnevi morali znova priti delavci komunale in jo popraviti.
K temu še to! Vsi si prizadevamo, da bi v sedanjem času kar najbolje gospodarili. V ta namen smo sprejeli tudi razne varčevalne ukrepe. Zato v premislek za bodoče: ali ni bolje prvič v redu narediti, kot pa kasneje popravljati zaradi slabega ali morda celo malomarnega dela. In na čigav račun?
Za varnost otroka
Sami so si uredili otroško igrišče
Najboljšim Športnikom in športnicam so podelili medalje, najzaslužnejšim članom združenja pa posebna priznanja
Ko so pred leti zgradili stanovanjski blok ob Jenkovi cesti v Velenju, nasproti osnovne šole Anton Aškerc, so med blokom in cesto uredili tudi nekaj parkirnih prostorov, prostor za blokom paje bil namenjen za izgradnjo zaklonišča in garaž. V bloku je danes blizu 250 otrok do desetega leta starosti, vendar za njih ni bilo ničesar storjenega. Ker pa otroci ne morejo biti ves dan v vrtcih — za vse tako ali tako v njih ni prostora — niti ves dan v stanovanju ali na balkonih, so se pogostokrat hodili igrat na igrišče pri osnovni šoli Anton Aškerc. Otroci so seveda v svoji razposajenosti pogostokrat neprevidni, pa tudi ne znajo tako kot starejši presoditi raznih nevarnosti na cesti in tako se je v šestih letih, odkar so se stanovalci preselili v omenjeni stanovanjski blok. zgodilo na Jenkovi cesti kar dvanajst prometnih nesreč, od tega so trem otrokom ostale trajne posledice.
Ker z gradnjo zaklonišča in garaž ni bilo nič, so se stanovalci odločili, da bodo za blokom uredili otroško igrišče in tako sami poskrbeli za varnost otrok, saj se jim potem ne bi bilo več treba
hoditi igrat na drugo stran prek zelo prometne ceste.
Med sabo so zbrali približno 17 tisoč dinarjev, v TGO Gorenje, Veplasu in na rudniku so auuili nekaj odpadnega materiala — v Veplasu dva tobogana z napako, v Gorenju nosilno ogrodje za ta igralni element, na rudniku nekaj lesa, krajevna skupnost jim je
priskrbela potrebno dokumentacijo in prispevala nekaj denarja za mrežo za ograjo in za nakup peska. Po treh tednih prostovoljnega dela v avgustu je bilo otroško igrišče narejeno. Otroci so se ga seveda zelo razveselili, starši pa bodo odslej veliko bolj brezskrbni. Ob vsem tem pa se seveda vsiljuje vprašanje, ali so bile potrebne nesreče otrok.
Nič več jim ni treba hoditi čez nevarno cesto
prispevala denar tudi krajevna skupnost Podkraj- Kavče, saj bo razsvetljava služila krajanom obeh skuposti.
Po predračunu naj bi za uresničitev te naloge potrebovali 1,3 milijona dinarjev, zaradi povišanje cen asfaltu in elektromaterialu jih bo ta akcija veljala 1,38 milijonov dinarjev. Zelo veliko pa so krajani naredili s prostovoljnim delom, saj jih je bilo na dan tudi po 40 na akciji.
Takole so se zbrali na otvoritvi te za njih iclo pomembne pridobitve
Popravio po letu dni
Metleče
Dobro deio hišnih svetov
Razsvetljava ob Ljubljanski cesti
Pred tremi leti so se stanovalci treh tovarniških blokov v Metlečah zbrali na sestanku in sklenili, da se bodo rešili prahu ob blokih ter na cesti, ki pelje z glavne ceste do blokov. V treh blokih živijo v glavnem upokojenci, ki so se v stanovanja vselili že pred 25. leti, ali še kakšno leto prej.
Napravili so predračun in ugotovili, da bodo potrebovali za asfaltiranje kar 320 tisoč dinarjev. Sami seveda tolikšne vsote' niso mogli zbrati, zato so začeli iskati pomoč. Kot je dejal v soboto ob skromni, vendar za njih pomembni otvorttvi te nove prid&bitve Rudi
Klamfar, takratni predsednik hišnega sveta, ki je bil eden glavnih pobudnikov te akcije, so v treh letih, preden so dobili asfalt, potrkali kar 28-krat na razna vrata. Vendar ne zaman. Od samoupravne interesne komunalne skupnosti so dobili 110 tisoč dinarjev, krajevne skupnosti Šoštanj 100 tisoč dinarjev, tovarne usnja Šoštanj 50 tisoč, sami pa so zbrali 50 tisoč dinarjev. -o s 14. avgustaJetos so se razveselili, ko je okolico njihovih blokov olepšala asfaltna prevleka. Vendar zbranega denarja še ne bo dovolj, saj se je prvega avgusta asfalt tako
podražil, da jih bo asfaltiranje veljalo približno 400 tisoč dinarjev. Upajo, da bodo manjkajoča sredstva dobili od krajevne skupnosti.
-V soboto so se stanovalci vseh. treh blokov zbrali na otvoritvi te njihove pridobitve in se ob tej priložnosti zahvalili vsem, ki so jim pomagali^ da so dobili asfaltno prevleko. In seveda so sedaj zelo ponosni na to pridobitev, ki je gotovo najboljša potrditev, kot so dejali, kaj je mogoče doseči, če hišni sveti dobro delajo in če stanovalci živijo v slogi.
S. V.
Pred dnevi je bilo zelo živahno v krajevni skupnosti Staro Velenje. Krajani, ki živijo ob Ljubljanski cesti, so uresničevali eno izmed pomembnih nalog, saj so napeljevali električno razsvetljavo ob tej cesti.
Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora Franc Turn-šek, je bila to že njihova dolgoletna želja, o kateri so zato spregovorili tudi na zboru krajanov. Sklenili so, da bodo to nalogo uresničili z denarjem krajevnega
samoprispevka. V ta namen so namenili 1,5 milijonov dinarjev. S tem denarjem naj bi uredili razsvetljavo tudi v Trebušah. Vendar ga je za izpolnitev obeh akcij pr-malo. Zato so skrajšali traso na 1300 metrov, prvotno pa so načrtovali, da bodo cesto razsvetljili do Kavč v dolžini približno 1800 metrov. Predvidevajo, da bo prvi del ceste razsvetljen že do občinskega praznika letos, nato pa bodo uredili razsvetljavo še ob preostalih 500 metrih ceste. Tu bo
Vsa možna dela so opravili prostovoljno	" "
' -	.	O	*
Staro Velenje ; <
HHHHHHHHHHHHBI
Roman, zanimivosti
Številka 37 (549) - 26. septembra 1980
»Kar obljubi Domogoj, temu pritrdi Rastislav, kije Do-mogoju tako dober kakor samemu sebi,« je pomežiknil. »Saj razumeš, Stojane? In Rastislav je mogočen gospodar mnogih mečev, vojskovodja imenitne slave. Cesar ne doseže Domogoj, izvrši Rastislav. Nihče Slovencev se ne bo branil izpolniti slednje želje slavnemu in zasluženemu poveljniku, kije že neštetokrat rešil domovino in kaznoval sovražnike v njih lastni zemlji. Z gotovostjo moreš torej upati, da se v najkrajšem času pokaže v Zalesju, omehča županovo trdo glavo, ostale Zaleščane pa po zasluženju premikasti. Niso slabi ljudje tile Zaleščani, ali s teboj, Stojane, so storili grdo. Glave, glave, te so kakor kamen trde; pa se že podado, saj so že itak mehki kakor maslo ... O strašni nesreči že veste?«
Izgnanci so postali pozorni.
»Nesreča? Ničesar ne vemo. Kaj seje zgodilo?«
Trgovec je naredil žalosten obraz.
»Kaj niste culi rjovenja? Včeraj seje glasilo izjezera . ..«
»Culi smo. čudili se in se bali. Kaj pomeni, ne vemo.«
»Zalesjeje v veliki nevarnosti, tako pravijo Zaleščani. Pozoj je pridrl iz Hude luknje in ugonobil starejšino Ljutomira, ki me je bil pred nevihto spremil v gradišče. Župan gaje na vso moč svaril in ustavljal, zakaj vsismočuli pošastni glas. Ljutomir se ni dal pregovoriti: bilo je. kakor bi sam silil v pogubo. Hotel je z bjtodom čezjezero, da še pred večerom pride v Gorico. Pri otoku bjizu Zaleska gaje zadelo . . . Pozoj gaje ustavil, razbil čoln, njega samega pa bržkone požrl. In danes zjutraj, kosem odhajal, sem čul. daje požrl majhnega dečka iz Podgorja. Silna žalost in velik strah sta se naselila vsepovsod ...«
Vsi trije so ga osupli in prestrašeni poslušali. Stojan je razburjen skočil na noge in se prijel za glavo.
»Ta grozota . . . pozoj ... in Ljutomir. eden najboljših v Zalesju! Junak starega kova ... Kaj moremo storiti? Vsem preti nesreča, zakaj jezero nas veže. Če si ne ohranimo nadvlade na vodi, narrl postane ovira, celo neprestana nadloga. Nam trem sicer,« seje nasmehnil bridko, »pozoj ne bi mogel mnogo učiniti, saj smo samotarji; nikamor ne gremo in v jezeru si iščemo le rib od časa do časa. Ali kaj počno drugi.. . bratje? Navezani so na medsebojno pomoč . . . Vem, kaj hočeš odvrniti! Ostane jim še vedno pot okoli jezera... Ali neprestana nevarnost ubija;jezero bi prinašalo namesto blagoslova prokletstvo. Nesrečneži! Kako jim pomagati? Zalesje, kako ti naj pomorem?«
Trgovec gaje ginjen prijel za roko.
»Zlato srce ti bije v prsih, Stojane! Vsa ta dolga leta pre-ziranja in osamelosti ti niso mogla vzeti ljubezni do Zalesja in Zaleščanov. Vse si pozabil... dasi ni še popravljeno ... Ne misliš nase. nego na brate, ki so te zavrgli. Zavrgli so te. ali zdaj jih je zadela nesreča ... In ti... ti si pozabil, zlato srce! Žal, da jim ne moreš pomagati.«
»Zal. da jim ne morem pomagati,« je mrmral Stojan zamišljeno in gladil lase. »Pomagati moresamo Veles! Kakor nekoč udari tudi zdaj pozoja s svojo palico. S svetim ognjem iz Peru-novih strel prežene pošast...«
»Ali tudi sami bi si morali pomagati,« je pripomnil Premisel. »Treba bi bilo poizkusiti. Bogovi ne ljubijo ljudi, ki čakajo samo božje pomoči...«
»Prav govoriš, ampak jezero, jezero ... to brani pošast ... usoč' skrivališč mu daje. Lažji je boj na kopnem.«
Z glasnim krikom ga je prekinil Gojmir. Poskočil je in zaplesal po trati kakor ponorel.
»Očka, očka! Moreš jim pomagati. Izpusti jezero! Naj odteče! potem se pozoj ne bo mogel skrivati in bo brez moči. Kaj se ne spominjaš peniške skale?«
Oče je obstrmel in ga pogledal tako osuplo, kakor da je vrgel njegove najskrivnostnejše misli predenj. Široko odprte oči so se s tajno grozo vprle v dečka, skakajočega po livadi. Ni se mogel pomiriti, razžarjene oči so plamtele v navdušenem ognju.
Stojari je stopil k njemu in ga krčevito prijel za ramo.
»Kako si prišel do te misli?« je vprašal, težko izgovarjaje posamezne besede, ki so prihajale iz njegovih ust, kakor bi bile odrezane. V močnem nemiru je drhtel po vsem telesu.
Z velikimi očmi gaje pogledal sin: »Ne vem! Hipoma sem se zmislil... sam ne vem zakaj ... Ampak trdno sem prepričan, d^... Zakaj pa me tako čudno gledaš?« je prestrašen pretrgal tok svojega govora.
»Sam Veles te je razsvetlil in ti dahnil misel v glavo... Tudi v meni seje porodila slična. vsa boječa ... Zdaj pa si jo izgovoril ti... Še danes pojdeva k skali, kjer si pogledava, kako bi se dalo izvesti, kakšni napori bi bili potrebni... Ze vidim, kako.. .jasno in razločno imam pred očmi... z žarečimi črtami je narisano v
(Dolinska bajka)
moji glavi... O Gojmirče, sam Veles te je razsvetlil!«
V radostnem vzhičenju je objemal pametnega sinka in venomer ponavljal: »Veles te je razsvetlil, Veles te je navdahnil!«
S srečnim smehom se je smejal deček in se oklepal očeta. Gojica in trgovec staju strme gledala, kersi nikakor nista mogla razložiti njunega vedenja. Jemanj pa Stojanovih zagonetnih besed.
»Vse ob svojem čash...« Razigrano seje zasmejal Stojan ko je opazil vprašujoče poglede. »Za sedaj še najina skrivnost, kaj ne? Ko začnemo izvrševati, tedaj poveva!«
»Ne vem, očem govoriš.« je rekel trgovec. »Vsekakorje kaj važnega in prijetnega obenem; obraz se ti sveti od veselja kakor še nikoli, odkar te poznam.«
Nezadružan je izpustil dečka in se približal gostu. Nekako lajinsiveno, mu je pošepetal v uho: »Rešitev je blizu! Morda nam ne bo treba čakati Domogojeve vrnitve ... Sam si izvoljujem mesto in ugled v Zalesju. Hočem, da bo Gojmir vesel in srečen, da mu potečejo dnevi mladosti breskrbno. kakor minevajo drugim otrokom; hočem, da bo moja žena ljubljena in spoštovana, kakorji pristoji... in jaz.. .jaz. da bom živel prejšnje zadovoljno življenje, brat med brati... zadružan v svoji zadrugi.
Premisel gaje pogledal postrani z nevernim obrazom, kije očitno dvomil o prijateljevi pameti.
Stojan je razumel izraz njegovih dvomov po svoje in hitel zatrjevati: »Morajo mi dati; in lahko mi dado, če jih rešim zla, ki jih je pravkar udarilo, jih udarja in jih bo še udarjalo. Vrnem jim srečo in mir. brezskrbno zadovoljstvo, odvrnem grozo . . . Premagam pozoja. uničim ga! Za to ceno pač ni preveč, kar zahtevam zase in za svojce.«
»O tem ni govora... Kako bi moglo biti preveč?« je vzkliknil Premisel. »Narobe, premalo, stokrat premalo! Vse. kar bi ti Zaleščani mogli dati. bi-bilo premalo ... Nihče ti ne more vrniti izgubljenih, v samoti prežitih let, nihče izbrisati bridkosti, nihče storiti krivic nestorjenih! Toda kako.« je nadaljeval vprašanje, »kako jih hočeš rešiti grozne pošasti? Niti je ne poznaš... Danes so pripovedovali o njej strahotne stvari; vse Zalesje jih je polno. Govore, daje zanjo sleherno orožje preslabotno, da odbije trda koža vsako pšico in da kljubuje celo kopju. Napadalce razžene kakor veter jesensko listje, slednji brod, ki zakrmari v njeno bližino.je izgubljen...«
Gojica je zadrhtela in se boječe oklenila moža.
»Ne hodi. Stojane. ne hodi! Rajša prebijem še osem let v naši samoti... zaničevana, osamljena s teboj in Gojmirom nego sjavljena in češčena brez tebe... Ne puščaj naju samih. Stojane!«
Stojan jo je smehljaje pritisnil nase in jo pomirjeval:
»Ne boj se, dragica! Dobro vem, da z navadnim orožjem pozoj u ne morem do živega; zategadelj nameravam upotrebiti zanj smrtnonosno. zame povsem nenevarno orožje. Vsaj na-dajam se . . .«
»Ali si je upal dozdaj pozoj tudi na kopno?« je vprašal trgovca.
»Ne. Drži se vode; še tik obrežja si ne upa plavali.«
»To je dobro in tako sem si mislil. Tudi naša pesem peva:
». . . o jezero, voda temnobojna,
ti jih čuvaš v tajnih globočinah.
ti jim daješ skrivališča varna ...«
Vzemimo mu skrivališča, pa ga imamo.. . Samo če se moja misel uresniči . . .«
»Gojmirče.c se je obrnil le temnolasemu, zvesto posluša-jočemu sinku, »ti boš danes moj pomagač. Najvažnejše delo čaka izvršitve. Preden ga ne izvedem. ne morem stopiti pred zbor zaleščanskih starejšin.«
Trgovec seje iznova zavzel: »Pred zbor starejšin?«
»Prav si čul. pred zbor starejšin. Ponudim jim pomoč, izrečem svoje zahteve.«
Premisel je dvomeč majal z glavo in se zamislil, kako sprejmejo velmožje nezadružana. Zal mu je bilo pogumnega izgnanca, iz srca mu je želel vrnitve v zadrugo. Vstal je in podal visoko vzravnanemu. samozavestnemu možu roko: »Poznam te in vem. da tvoje besede niso prazna slama. Bogovi naj ti pomagajo. razsvetljujejo glavo in vodijo roke! fti mi znano, kakšne so tvoje namere, ali zaupam ti, verujem v tvojo moč in tvoj neupogljivi pogum! Morda se ti res posreči. Ne pozabi pa Domogojevih besed! Bodite mi vsi pozdravljeni! Jutri zarana odrinem«.
Stojan, Gojica in Gojmir so spremljali dragega gosta skozi zeleni gozd. kije bil poln lepote. Ves seje kopal v zlati svetlobi, pretkani s tisočerimi, komaj vidnimi blestečimi nitkami, prepletajočimi se med debli in vejami, listi in lističi. V najvišjih v rhovih in vršičih je šumelo in šelestelo, z urnimi skoki so se po drevju preganjale ljubke veverice.
Med zelenjem se je že svetilo belo zidovje skalskega gradišča. Obstali so in Stojan je rekel prijatelju ob slovesu: »Naj te spremljajo bogovi, naj ti dado srečno pot! Domogoju sporoči, kako nestrpno ga pričakujemo! Povej mu o našem upanju, da ga pozdravimo že v drugih lepših okoliščinah. Kar pa smo danes govorili o pozoju. ne razodeni Zaleščanom: bilo bi nemara še prezgodaj . . .«
Premisel je obljubil vse. Iskreno so se poslovili. Trgovec je odšel proti Skalam, samotarji domov.
Ko so bili sami, se je oprijela Gojica z eno roko moža, z drugo sinka in dejala s pridušenim, od notranjega strahu zadr-/evanim glasom: »Stojane, obljubi mi pri najdražjem, kar imava na svetu, pri glavi svojega ubogega deteta, da se brez silne potrebe nikdar ne boš izpostavljal nevarnostim!«
Stojan jo je nežno objel.
»Obljubljam ti! Vem, da sem vajina edina opora. Čuval se bom. Bodi povsem mirna, zakaj moja misel je baš zaradi tega tako dobra, ker hoče premagati jezersko pošast brez boja z njo samo. Uničim jo, toda tako. da po moji krivdi niti eno življenje n'e zapade Morani. Ne boj se torej!«
Žena gaje zaupljivo pogledala in rekla: »Verujem ti!«In nič več ni izpraševala.
Obložena z vsakovrstnim orodjem sta popoldne odrinila [Gojmir in Stojan naravnost k peniški skali, ki seje lčno solnčila in si razklano zevaje dala oblizovati in brusiti znožje jezerskim valovom.
Prava struga jezerskega potoka, vijoča se med navpično stoječimi, mračnimi, sem in tja z mahom in grmičevjem prera-slimi stenami, se je pričenjala šele spodaj za tolmunom, ki je spremljal kipečo vodo kakih štirideset do petdeset korakov od skale oddaljen v precejšnji globini, dokaj niže od jezerske površine. Tek vode iz skale v tolmun je prekrival nevisok brežuljek, stvorjen tekom nepreštetih let okrog skale iz drobnega kamenja in peska. Naplavile so ga povodnji in gore so sipale svoje odkrhke navzdol, leta pa so združila mnogolično tvarino.. Pod brežuljkom sije izvrtala voda kratko podzemeljsko pot. Grmičevje vseh vrst ga je preraščalo in dajalo skali lepo zeleno-bojno okolico.
Jezerska stražarnica je stala v nepremični veličini na svojem mestu. Globoko ob znožju. skritem v vodi. je zamolklo grgralo, na površju so se preganjali divji valovi. Dolgi kosmi gosto raztepene pene so se nabirali med skalnimi razami; bili so slični gosenicam, lazečim po kamenitih listih.
»Jezero se je upokojilo, skala leži trdno; voda je bržčas že večinoma odtekla. Ni slabo, pojdiva v strugo!«
»Očka,« je vprašal Gojmir. občudujoč skalnatega orjaka, »kaj pa. če se ni tresla takrat? Če si slabo videl? Glej, kako je velika!«
Stojan je obstal in se zamislil.
»Saj je lahko tako,« je odvrnil. »Danes se izkaže, če je bila zgolj blodnja. Ampak nič zato! Imam dva načrta ... Cebo voda sama preslaba, ji pOmoremo .. .«	(Se nadaljuje)
-JMMn
TURN (Turn), grud
Ohranjena stavba na položnem hribu, Hrastovec 1 pri Velenju. Stanovanja.
1207 se omenja v neki darilni listini domino Richero de Turre, ki utegne izvirati z našega gradu. Zanesljivo so bili od tod vitezi Engelbert, Gundakar in Oton Turnski, ki jih v letih 1250 in 1257 srečamo v spremstvu Kunšper-ških, takratnih lastnikov gradu Velenje. Približno takrat se prvič izrečno omenja tudi grad — Turris. 1288 sta se Gundakar in Hartnid Turnska odpovedala odvetništvu nad župnijsko cerkvijo v Skalah in njenimi posestmi v korist gornjegrajskega samostana, da bi tako poravnala veliko škodo, ki sta jo bila povzročila samostanu in škalski cerkvi na ljudeh, imetju in posestvih. Gundakarjev sin Engelschalk je to daritev 1291 potrdil; tako se je oddolžil opatu Otonu za denarno pomoč, s katero mu je ta priskočil na pomoč: V neki bitki, ki je listina ne pojasnjuje, je bil namreč njegov grad zavzet in pač tudi ople-njen (so ga zaradi nebrzdanosti
Dr. Ivan Stopar
ftm
______________V^&jJft*^
HHNHHiki
Tumskih že prej napadli Vovbržani, ki so bili od 1286 dalje gornjegrajski odvetniki?), saj se je vitez znašel v hudi stiski, brez živeža in drugih življenjskih sredstev. Kljub temu pa je šele 1293 prišlo med samostanom in vitezi s Turna do popolne sprave. Konvent in Gundakar Turnski so se zbrali pred Marijinim oltarjem v Gornjem gradu in sklenili poravnavo zastran prejšnjih vojska in dolgov. Samostan je Turnskim odpustil

liiillSSHHHBBtlHnl
MNP
povzročeno škodo in dolgove ter jih sprejel v svojo bratovščino, ta pa jim je v zameno odstopil desetino od svojih posesti v Zavodnjah. Vse to kaže na neko katastrofo. Njena posledica je bila, da sta Gundakar in njegova žena Doroteja 1296 prodala grofom Vovbrškim svoj delež gradu, ki je bil delno njun, delno pa oglejski in vovbrški zajem. Grofje so si pač kmalu pridobili tudi drugo polovico gradu in ko so 1322 izumrli, je
Grad Turn na Vischerjevi upodobitvi leta 1680
postal Turn kot dediščina last Zovneških. Vendar pa so se Turnski dolgo šteli za osebno svobodne in so šele 1358 na sodni obravnavi (taiding) s Celjskimi v Žalcu priznali, da je njihova hiša ,,s telesom" pripadala Vovbrškim. Leto na to je bila izstavljena listina, s katero štirje bratje Turnski izpričujejo, da imajo od grofov Celjskih v zajmu den ganzen Turm zum Turm im Schellachthale. 1439, za časa bojev s Habsburžani, so Celjani grad — den thurn im Schalckthall — sami razdejali, a so ga kmalu spet pozidali. Ko so 1456 izumrli, je postal deželnoknežji, vendar je še vse do o. 1510 ostal v posesti rodovine Thurn. 1516 ga srečamo v rokah Heričeve vdove in dedičev, 1542 pa ga je Franc Herič ob cenitvi posesti ocenil na 200 funtov vrednosti. V posesti te rodovine je grad ostal do o. 1600. 1601 je v rokah Žige Jurija Dobrnskega (von Neuhaus), 1615 ga je kupil Wolf Niklas baron pl. Windischgratz, 1622 pa ga je takratni lastnik Franc Welzer prodal Frideriku Gabelkho-venu. Ze kmalu nato, 1635, so
grad zavzeli in oplenili uporni kmetje. V posesti rodovine Gabelkhoven sta grad in gospoščina ostala do 1802, ko ju je prevzel Jožef Franc Bauer. Potlej so si lastniki naglo sledili: 1805 Johann Nik. del Negro in za njim njegove hčere Marija, Katarina in Terezija, do 1861 F. pl. Gado-lla, nato zapovrstjo Karel Greinitz, Alfred Ritter pl. Wil-helm, 1873 Karel in Frančiška Noe pl. Nordberg, naslednje leto Franc Ržiha, po 1880 Ritter pl. Kreil, nato Karel Kratohvil, 1882 Ernest Pick, 1900 Danijel pl. Lapp. Pred zadnjo vojno je posedoval grad vitez Komersinsky.
Grad je lociran pod pobočjem hriba Ljubela, od katerega ga loči globoka zajeda potoka — ta je nekdaj opravljal tudi funkcijo grajskega jarka. Do gradu drži prek nekdanjega prednjega jarka zidan mostovž, oprt na dva arkadna loka. Grad sestavlja skupina različnih traktov, pozidanih na iregular-ni talni ploskvi, ki obdajajo nepravilno izoblikovano dvorišče. Poleg kleti in pritličja ima grad le še nadstropje in
osvetljeno podstrešje. Vhodni portal je kamniten polkrožno sklenjen, opremljen s kapi-teloma in sklepnim kamnom, v katerem je vklesana letnica 1713 in monogram ASA (pač monogram dedičev Adama Seifrieda pl. Gabelkhovena). Nad portalom je v blendo vstavljen heraldičen relief z letnico 1678 in inicialkami: A S FV GZ HTGAMFVGG F V G (Adam Siefried Freiherr von Gabelkhoven zum Helfen-berg, Thurn u. Gutenhard. V nadaljevanju začetnice solastnikov, morda Anna Maria Freiin von Gabelkhoven etc.).
Skozi banjasto obokano vežo pridemo na dvorišče, ki je delno arkadirano. Od tu so dostopni pritlični prostori, ki so ponekod križnogrebenasto obokani, ena soba pa ima celo masiven lesen strop. Po prišlo-' njenem zidanem stopnišču, nad katerim je vzidan neda-tiran kamniten grb, pridemo v nadstropje. Na koncu križnogrebenasto obokanega arkadnega hodnika je zazidan, polkrožno sklenjen portal z letnico 1698 — vhod v nekdanjo kapelo.
(se nadaljuje)
GRAŠKIVELESEJEM
koledar
Petek, 26. september — Kozma Sobota, 27. september — Vincenc
Nedelja, 28. september — Venče-slav
Ponedeljek, 29. september — Mihael
Torek, 30. september — Rafael Sreda, 1. oktober — Terezija Četrtek, 2. oktober — Miran
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
26.	9. 1980 — dr. Grošelj (dnevni) dr. Žuber (nočni)
27.9. — 28.9. 1980 — dr. Natek (dežurni), dr. Kosi (pom. dežurni) 29. 9. 1980 — dr. Zupančič (dnevni), dr. Prenc (nočni)
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
27.	9—28 . 9. 1980 dr. Mirjana TOMAS, Velenje, Vrnjačke Banje 1
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
26. 9.-2. 10. 1980 Peter RIH-TARIČ, dipl. vet., Šoštanj, Prešernov trg 7 — telefon 881-143
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 26. 9.-28. 9. 1980 dr. Menih
29.	9. 1980 dr. Stupar
30.	9. 1980 dr. Lazar
1. 10.—2. 10. 1980 dr. Stupar
uredništvu.
PRODAM osebni avtomobil znamke Zastava 750. Ogled mogoč vsak dan od 10-12 ure, ali v torek popoldan. Dušan Dobnik, Koroška 29, Stara vas Velenje. JABOLKA IN HRUŠKE za ozimnico dobite pri A. Jelenu, sadjarju v Šentilju, Arnače 23. VZAMEM v najem sobo ali jo kupim. Ponudbe na upravi lista. UGODNO PRODAM nov čoln MAESTRAL-18, z motorjem TOMOS 3,5 vesli in črpalko. Cena 18.000,00 din. Telefon 851-000 int. 247 od 6-14 ure. HIŠO v bližini Šoštanja prodam. Naslov v uredništvu. V DOPOLDANSKO VARSTVO sprejmem dva otroka. Informacije po telefonu 851-259. ŠKODO 110 LS prodam. Registrirana do maja 1981,letnik 1974. Zlatko Sobota, Jenkova 11, Velenje, telefon 851-971. UGODNO PRODAM sedežno garnituro: trosed (ležišče) in dva fotelja. 850-465 od 15»ure dalje. PRODAM dele za JAVO in ČZ 350 ter 4 nove eume s športnimi kolesnimi obroči 165x13 nemške izdelave. Oglasite se pri Peciju ria Jenkovi 21, Velenje. UGODNO PRODAM kompletno dnevno sobo. Informacije po telefonu 850-669. PRODAM osebni avto RENAULT 8. Karel Vrabič, Jenkova 17. Velenje.
PRODAM avto FIAT ZASTAVA 750. Naslov v uredništvu. PRODAM spalnico. Ogled mogoč popoldan. Janko Žolgar Tomšičeva 45 Velenje. PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper Marijo Lukaček. Albin Ribič, Kersnikova 13, Velenje.
PRODAM novo hišo v okolici Šoštanja. V račun vzamem tudi novejše dvo in pol oziroma trisobno stanovanje. Naslov v uredništvu.
KUPIM dvo in pol ali trosobno stanovanje, (do 10 let staro), v Šoštanju ali Velenju. Naslov v
kino
REDNI KINO VELENJE
26. 9. — petek ob 18. in 20. uri STRAH IMA HITRE NOGE — francoska komedija; režija: Ge-
rard Oury. Igrajo: Piere Richard, Victor Lanoux
27. 9. — sobota ob 18. in 20. uri LEGENDA O KASTERJU — ameriški vestern; režija: Sam Vanamakei; igrata: Wayne Mau-der, Robert Simon
28.9. — nedelja ob 18. in 20. uri LEGENDA O KASTERJU — ameriški vestern
29.9. — ponedeljek ob 18. in 20. uri ARABSKE AVANTURE — ameriški spektakel; režija: Kevin Connor; igrata: Nickey Rooney, Cristopher Lee
30.9. — torek ob 18. in 20. uri ARABSKE AVANTURE — ameriški spektakel.
1.10. sreda ob 18. in 20. uri MAČKA IZ VESOLJA — fantastični ameriški — Disneyev; režija: Norman Tokar; igrajo: Ken Berry, Samdy Duncan.
2.10. — četrtek ob 18. in 20. uri DONA FLORIN IN NJENA DVA MOŽA — švedska komedija; reži- • ja: Bruno Barreto; igrata: Sonia Braga, Jose Wilker KINO DOM KULTURE VELENJE
29.9. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — ŽEPNI LJUBIMEC — francoska ljubezenska drama; režija: Bernard Queysanne; igrata: Mimsy Farmer, Pascal Sellier
2.10. — četrtek ob 20. uri MAČKA IZ VESOLJA — fantastični ameriški — Disneyev. KINO ŠOŠTANJ
27.9. — sobota ob 19.30 uri STRAH IMA HITRE NOGE — francoska komedija.
28.9. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri SINOVI VELIKE MEDVEDKE — nemški vestern; režija: Jožef Man: igrata; Gojko Mitič, Role Remer
29.9. — ponedeljek ob 19.30 uri LEGENDA O KASTERJU — ameriški vestern.
1.10. — sreda ob 19.30 uri ŽEPNI LJUBIMEC — francoska ljubezenska drama. KINO ŠMARTNO OB PAKI
26.9. — petek ob 20. uri ARABSKE AVANTURE - ameriški
spektakel.
30. 9. — torek ob 20. uri SINOVI VELIKE MEDVEDKE — nemški vestern.
1" ■
■
i ■
■ ■
industrija gradbenega materiala
GRADNJA žaleč
odprti kamin
■
S ■
t ■
■ ■
m ■
■
■ ■
a ■
■
i ■
a a
a
.a
a a a a a a a a a a a a a a
I.
Schiedel odprti kamin tip antika je nov izdelek na našem tržišču.
Moderna cantralna kurjava nam ogreba prostore z vso tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nal6go v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniiko dovršenostjo, da je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj ie bolj podžiga nafte želje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo iiroko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrevamo. Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodi«, ki si ga želimo primerno vremenu in času.
Tehnični podatki
TIP	II	III
Prostornina prostora v m1	do 90	do 120
Velikost ognjiiča v cm2	70/50	90/70
Profil dimnika v cm H>4,5 m	20	25
Profil dimnika v cm 3 m<H>4,5 m	25	30
Dovod svetega zraka v cm2	240	360
Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm2	120	180
Tež« kamina v kg	420	630
dovod MVOJd.T<UA
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740,710-741, 710-719,710-773 tetox: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-:)44
S
gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE
Poroke:
Obrad ČVORO. roj. 1954.zidar iz Šaleka in Koviljka ZEKIČ, roj. 1960, gradbeni tehnik iz Šaleka; Miran KMETIČ, roj. I959, šofer iz Velenja in Ljubica LESKO-VŠEK, roj. 1962, krojačica iz Velenja, Podkraj 39; Jože CERKOVNIK, roj. 1956, RTV mehanik iz Hrastovca in Marija BRILEJ, roj. 1960, prodajalka iz Škalskih Cir-kovc. Smrti:
Mihael DEŽMAN, kmetovalec iz Plešivca 30, roj. 1919; Jože LE-MEŽ, strugar iz Podkraja pri Velenju 44, roj. 1962; Jože ČASL. upokojenec iz Velenja, Tomšičeva 3. roj. 1924; Bogdan GVO-ZDEN, zidar iz Velenja, Kersnikova 17, roj. 1950.
DO „ERA" VELENJE
Komisija za delovno razmerje TOZD MALOPRODAJA
OBJAVLJA prosta opravila in delovne naloge
VODENJE POSLOVNE ENOTE ŽELEZNINA VELENJE
Za opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da so VK delavci trgovske stroke,
—	da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih,
—	da imajo smisel za vodenje in organizacijo.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poiskusna doba traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO ERA Velenje, komisija za delovno razmerje, TOZD Maloprodaja, Velenje, Kersnikova 1. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, sina in starega ata
Franca Kidriča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnice Topolšica, rudarski godbi Velenje, govorniku tovarišu Fenku in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fanika in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in
prababice
Barbare Koren
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih in darovali cvetje. Prisrčna hvala tov. Valenciju in Marici Gostečnikovi za poslovilne besede, pevskemu zboru Konovo ter duhovniku za opravljen
obred.
Žalujoči: mož Alojz, hčerke Marijana, Anica, Ivanka, Barbika in sin Franci z družinami ter
pravnuk Aleš.
ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in brata
Rudija Bačovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, za tolažilne besede, podarjeno cvetje in vence. Iskrena hvala tovarišu Puglu in drugim govornikom za poslovilne besede. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Iskrena hvala lovskim
tovarišem za njihovo pomoč. Hvala pevcem, godbenikom, rudarjem, dr. Lazarju, borcem NOV in vsem, ki so ga
pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Terezija, sin Franc, brat Ivan in sestri Angela ter Ivanka.
F bmO
Številka 37 (549) - 26. septembra 1980
Nogomet
Rokomet
Pokal in priznanje za najboljše — združenemu odredu občine Velenje
Tekmovanje enot CZ
Dobra usposobljenost
V Velenju je bilo preteklo nedeljo prvo občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite, ki sta ga organizirala občinski štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza. To tekmovanje bo doslej vsako leto, saj je vključeno v redni letni program usposabljanja gasilskih enot.
Prvega tekmovanja se je udeležilo petnajst gasilskih enot krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter združeni odred občine Velenje, ki so pokazali svojo spretnost in usposobljenost v vaji s hidrantom in v raznoterostih, ki so zajele spretnost v oblačenju in razne gasilske veščine.
Nedeljska vajaje potrdila, da so gasilske enote resnično dobro pripravljene in usposobljene za reševanje ob morebitnem požaru ali drugih izjemnih razmerah. Najboljšo pripravljenost in usposobljenost je pokazala enota združenega odreda občine Velenje, kije zbrala 933 točk in prejela prehodni pokal. Vrstni red drugih paje bil naslednji: 2. KS Konovo 928, 3. TGO Gorenje II 927 4. TGO Gorenje II 920, 5. KS Šoštanj 908, 6. KS Topolšica 903, 7. KS Šentilj II 900, 5, 8. KS Pesje 899,5, 9. IGD TUŠ Šoštanj 896,7, 10. KS Šmartno ob Paki 896 točk itd.
Komite za družbene dejavnosti
morajo biti
Preteklo soboto je bila na pobudo turističnega društva Šoštanj na Pustem gradu delovna akcija urejanja okolice razvalin gradu. Akcije se je udeležilo 42 mladih tabornikov odreda Pustega gradu in osnovne organizacije zveze socialistične mladine Šoštani.
Prve vesele igre
Slovenskega derbija ni bilo
Preteklo nedeljo bi morali nogometaši Rudaija gostovati v Mariboru, vendar je bilo to srečanje preloženo, zaradi tega ker so se nogometaši Maribora bojda zastrupili s hrano, ko so se vračali s prvenstvenega srečanja v Bihaču. V upravi Rudarja so bili zelo presenečeni, ker so to sporočilo dobili šele v petek dopoldne, torej šele dva dni pred tekmo, s sedeža združenja druge nogometne liga-zahod v Zagrebu. Še bolj pa jih začudilo, ker so obenem dobili tudi sporočilo, da bo novo srečanje 2. oktobra, čeprav se z njimi o določitvi tega termina ni nihče posvetoval in je torej očitno, da so si Mariborčani hoteli izboriti zase čimbolj ugoden termin. Velenjčani so v petek takoj poklicali po telefonu predsednika tekmovalne komisije. ki pa o tem novem terminu sploh ni ničesar vedel.
Uprava Rudarja je tudi takoj obvestila združenje, da se ne strinja, da bi se preloženo srečanje odigralo 2. oktobra, ker bi morali Velenjčani v tem primeru odigrati v času treh dni dve pomembni srečanji na tujem. Medtem je bil sklican tudi sestanek v Mariboru, in to v soboto, med predstavniki Maribora in Rudarja ter združenja, na katerega pa so Mariborski predstavniki zamudili kar uro in pol. Na tem sestanku so se dogovorili, da se bo v sredo (predvčerajšnjim) sestala v Zagrebu tekmovalna komisija in odločila, kdaj bosta kluba odigrala medsebojno prvenstveno srečanje. Pri tem so predstavniki Rudarja še posebej zahtevali, da morajo člani komisije upoštevati želje obeh klubov ne pa le enega, kot bi bilo v primeru, če bi bila tekma 2. oktobra. Ob vsem tem seveda ni pravega odgovora, zakaj Mariborčani niso stopili v stik z Rudarjem, saj so že v ponedeljek vedeli, da so se njihovi igralci zastrupili s hrano in zakaj so šla v javnost nekatera sporočila, da se Rudar strinja z drugim oktobrom kot datumom za odigranje tekme.
V predtekmi veterani
V Velenju bo v nedeljo gostovala ekipa Goška iz Dubrovnika, ki jo trenira bivši Rudarjev trener Zorko Hlavač. Zelo zanimiva pa bo gotovo tudi predtekma, saj se bodo srečali veterani Rudarja in Šoštanja; torej igralci, ki so se borili za barve svojih klubov tudi pred več kot desetimi leti. Predtekma se bo začela veijetno že ob štirinajsti uri, prvestveno srečanje med Rudarjem in Goškom pa ob 15. uri.
Programi SIS presegajo možnosti
Prejšnji petek so se na 10. seji sešli člani komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine Velenje. Obravnavali so osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju, spregovorili pa so tudi o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—85 za občinske in republiške SIS družbenih dejavnosti in o problematiki zaposlovanja v občini.
Menili so, daje štipendijska politika sestavni del kadrovske in daje potrebno štipendirati v naši občini samo za manjkajoče poklice. Stališča, ki so jih člani komiteja v razpravi oblikovali, bo zadružbeno delo pripravila strokovnaslužba pri skupnosti za zaposlovanje in z njimi opozorila na nekatere spremembe samoupravnega sporazuma. Stališča naj bi šla v združeno delo v osmih dneh, politični nosilec akcije pa naj bi bila zveza socialistične mladine.
Problematika zaposlovanja v naši občini se iz leta v leto veča, posebno še v sedanjem položaju gospodarstva. Člani so menili, da je združeno delo še vedno premalo storilo pri pridobivanju osnovne izobrazbe zaposlenih. Odstotek nekvalificiranih delavcev v naši občini je gotovo zaskrbljujoč. K temu je levji delež prispevala štipendijska politika ter nedorečeno usmerjanje v osnovnih, poklicnih in srednjih šolah. Strmeti bi morali za tem, da izboljšamo izobrazbeno strukturo vseh zaposlenih. Delavcem bi morali ponuditi takšno obliko napredovanja, s katero bi lahko pridobil kvalifikacijo tudi za delo v neposrednji proizvodnji. Posebno pozornost pa bi morali nameniti tudi idejnopolitičnemu izobraževanju. Veliko dela nas čaka v prihodnje na področju nagrajevanja administrativnih delavcev, če hočemo doseči takšne rezultate, kot smo jih načrtovali. Tudi to dopoljeno informacijo naj bi ocenilo združeno delo.
Največ časa pa so člani na petkovi seji namenili osnutkom samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—85 za občinske in republiške SIS družbenih dejavnosti. Menili so. da so bili na tem področju doseženi nekateri
______________ I objektivnimi i
resne skupnosti mora biti izvedena neglede na težave, s katerimi se srečujemo.
_____okvirjene v rast družbene proizvodnje.1
i pripravljeno tako, da ga bo razumel sleherni zaposleni. Samoupravne interesne skupnosti bi morale dopuščati možnost variantnega opredeljevanja in pri obravnavi predlogov samoupravnih sporazumov upoštevati pripombe združe: nega dela, uskladiti programe s programi SIS krajevnih skupnosti in drugimi
____________________i presežkov, saj 2	. ,
Člani komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine Velenje so na seji ponovno podprli osnovne naloge samoupravnih interesnih skupnosti ter menili, da se morajo vsi nosilci, načrtovanja držati sprejetih rokov. V sporazumih paje potrebno opredeliti tudi valorizacijo.
Krvodajalska akcija
Občinski odbor rdečega križa Velenje vabi na odvzem krvi, ki bo 29. In 30. septembra ter 1. oktobra od 6. do 15. ure v prostorih Rudarskega šolskega centra Velenje (nasproti zdravstvenega doma).
Delovna akcija
Mladi so že velikokrat uredili okolico gradu. Prav bi bilo, da bi se "akcije za ureditev okolice gradu priključili vsi krajani Šoštanja, saj je hrib, na katerem stoji Pusti grad, lepa razgledna točka, ki bi jo lahko uredili tudi za turiste.
A. B.
Koordinacijski svet osnovnih organizacij zveze socialistične mladine Šoštanj, Gaberke, Skorno-Flor-jan, Topolšice, Ravne in Lokovice prirejajo v nedeljo, 28. septembra
Znova uspešni
Nogometaši Šmartnega ostajajo po 4. kolu SNL še naprej nepora-ženi. Na domačem igrišču so preteklo nedeljo gladko premagali ekipo Kopra z rezultatom 3:0 Od prvega sodnikovega žvižga dalje so oblegali vrata gostov in že v prvih minutah bi lahko prišli v vodstvo. Najlepša priložnost se je v 11. minuti ponudila Kopušarju, ko jo po prekršku nad Kodretom slabo streljal enajstmetrovko in žoga je zletela preko vrat. V 36. minuti pa je Kopušar le zadel v črno. Streljal je na vrata gostov, Hren je s telesom prevaral vratarja in Šmartno je povedlo 1:0. Tudi po odmoru so imeli domači mnogo več od igre in si iz številnih nevarnih napadov pripravili nekaj lepih priložnosti, iz katerih bi prav lahko Kopru dobro napolnili mrežo. Plod ene domiselnih akcij je bil drugi zadetek, ki ga je s strelom z glavo dosegel v 53. minuti Frangeš. Pet minut pred koncem srečanja je končni rezultat postavil Prašnikar, ki je lep predložek z leve strani z glavo preusmeril v mrežo. ŠMARTNO: P. Podgoršek, A. Podgoršek, Bajec, Zalig, Omladič, Frangeš, Hren, Hudarin (Rak), Kodre (Božičevič), Prašnikar, Kopušar, Nogometaši Šmartnega bodo v naslednjem kolu igrali z Ilirijo v Ljubljani.
J. K.
Rokomet - II. liga
Folklora Latinske Amerike
s pričetkom ob 14. uri v Topolšiei prve vesele igre. Organizator, mladinska organizacija Topolšica, obljublja, da bo smeha in zabave za vse obiskovalce dovolj. A. B.
Začetek nove sezone kulturnih prireditev v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki bo v petek, 3. oktobra, ko bo ob 19.30 v domu kulture Velenje gostoval narodni folklorni ansambel iz Kolumbije v Južni Ameriki. V ansamblu sodeluje 50 poklicnih plesalcev, pevcev in glasbenikov, ki bodo prikazali pravi karneval latinsko-ameriške in zlasti kolumbijske folklore ter črnskih, indijanskih, in španskih plesov in pesmi. Program sestavljajo štirje spektakli, ki so pravi ognjemet barv, luči, zlata, nakita, in
Že četrta zmaga zapored
Rokometašice Šmartnega ob Paki so - kot kaže - odlično pripravljena na novo tekmovalno sezono. V četrtem kolu so gostovale v Veliki Polani in zabeležile že četrto zmago zapored. Šmarčanke so povedle na začetku s 4:0 in prvi polčas dobile z rezultatom 11:7. V nadaljevanju pa so bile še boljše in zlahka zmagale z rezultatom 23:12. Po četrtem kolu so na vrhu lestvice PP Drava, Izola, Šmartno in Mlino-test z osmimi točkami. Šmartno: Tanjšek I. Šmerc 9, Tajnik 3, Krevzelj 2, Meh 4, Bole, Ostojič, Tajnšek II, Omladič 3, Urankar 2, Čevzar.
Razburljive minute
zadnje
Prva zmaga
V	tretjem kolu druge zvezne rokometne lige-sever so se rokometašice Velenja sestale v Rdeči dvorani v soboto z ekipo INE iz Siska. Srečanje je bilo za Vele-njčanke zelo pomembno, saj so bile v prvem in drugem kolu poražene in morebiten neuspeh v soboto, bi gotovo omajal njihovo samozaupanje. Z dobro igro pa so rokometašice Velenja dokazale, da so že prebrodile krizo in da lahko v nadaljevanju prvenstva pričakujemo dobre rezultate.
V	srečanju proti INI so bile rokometašice Velenja boljše vseh petdeset minut, posebno pa so se razigrale v zadnjih desetin minutah, ko so si zagotovile visoko zmago. Po prvem polčasu so vodile z rezultatom 11:7, vodstvo pa so na koncu povečale na 21:12. Za zmago so zaslužne vse igralke, nekoliko pa so po borbenosti izstopale sestri Golič in Omerovi-čeva, proti koncu srečanja se ie izkazali z nekaj lepimi zadetki Špoljarjeva, na golu paje izvrstno branila Hlebova.
Velenje: Hleb, Kotnik,Terbulj, S. Golič 4, Podbregar 1, D. Golič 7, Bovha 2, Špoljar 4, Omerovič 3, Meh.
Srečanje med rokometaši Šoštanja in Aero Celja v nedeljo v Šoštanju je bilo ob koncu zelo razburljivo. Prvi polčas so dobili domačini z rezultatom 14:12, v nadaljevanju so to vodstvo še povečali, vendar so gostje po treh zaporednih sedemmetrovkah tri minute pred koncem tekme izenačili na 23:23. Kljub temu pa so si rokometaši Šoštanja v zadnjih minutah priigrali zmago z dvema goloma razlike—25:23. Šoštanj: Slatinšek, Skornšek 2, Jambrovič, Cvejič, Potušek 10, Rudi Lesjak 2, Robi Lesjak, Blagotinšek, Javornik, Guček 7, Stvarnik 4.
Atletske novice
V	pionirski reprezentanci Slovenije sta letos na troboju treh dežel Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije v Pordeno-nu v Italiji 20. septembra sodelovali dve atletinji AK Velenje — Jasmina Majhen in Jana Pečovnik. Pionirji in pionirke Slovenije so letos slavili premočno zmago. Rezultati dela selekcij so vidni tako v tehničnem pogledu kot v kvalitetnih rezultatih. Obilo točk sta k skupnem izkupičku dodali tudi Majhnova in Pečo-vnikova za drugo mesto v teku na 200 m — 27,2 in odličen tek v štafeti 4x100 m, ter z zmago na 80 m ovire — 12.7 in v skoku v višino z rezultatom 167 cm.
V	finalu atletskega pokala Slovenije za mladinke v Mariboru 21. septembra so tekmovale štiri velenjske atletinje, ki so dosegle kar dve posamezni zmagi in tretje mesto v štafeti 4x 100 m. Rezultati: 100 m ovire — 1. Klaudija Jug, 15.7; 2. Jana Pečovnik 16.1; višina
—	1. Jana Pečovnik. 166 cm: 4x100 m — 3. (Pečovnik, Slati-njek, Majhen, Jug); met kopja — 6. Zdenka Slatinek, 28.95 m.
Istega dne kot mladinke so svoje moči merili najboljši mladinci Slovenije. Vidnejši rezultati Velenjčanov: hoja na 10 km — 1. Bogdan Makovšek, 47.24.6, 6. Ivan Videmšek, 64.01,3; troskok
—	2. Aleš Jug, 13.95 m, 4. Branko Pungartnik, 13.34 m; višina — 3. Davorin Vidali, 195 cm; 100 m ovire — 4. Aleš Jug, 15.9.
Š. B.
Prvenstvo Gorenja v atletiki
Doslej največ tekmovalcev
Služba za rekreacijo v TGO Gorenje Velenje je prejšnji petek pripravila prvenstvo Gorenja v atletiki.
Tekmovanja na atletskem stadionu ob jezeru seje udeležilo letos rekordno število zaposlenih, kar 300. Tekmovalci in tekmovalke so merili svoje moči v petih disciplinah, in sicerv tekih na 100 in 1000 m (moški) ter 60 in 600 m (ženske), v skoku v daljino, metu krogle in štafetnih tekih. Atleti in atletinje so bili razdeljeni tudi na starostne skupine do 30 let, nad 30 let in od 30 do 40 let. Dela za atletske sodnike je bilo več kot dovolj. Škoda je le, daje dekleta v skoku v daljino prehitel m rak in zato niso opravile vseh treh skokov. Dokaj pozno pa so bili na sporedu tudi štafetni teki.
Rezultati: ženske do 30 let — tek na 60 m; 1. Irena Švener 9,1, (Promet), 2. Angela Ciglar 9,3 (Pralna tehnika), 3. Lea Planine 9,6 (Elektrokovina). Tek na 600 m; 1. Angela Ciglar 2:03,9 (Pralna tehnika), 2. Dragica Hrastnik 2:05,0 (Elektrokovina), 3. Lea Planine 2:12,8 (Mektronika.
\ Rezultati: ženske do 30 let 5 tek na 60 m; 1. Irena Švener 9,1, (Promet), 2. Angela Ciglar 9,3 (Pralna tehnika). 3. Lea Planine 9,6 (Elektronika). Tek na 600 m; 1. Angela Ciglar 2:03,9 (Pralna tehnika), 2. Dragica Hrastnik 2:05,0 (Elektronika), 3. Lea Planine 2:12,8 (Elektronika), met krogle; 1. Ivica Svečko 9,76 (Galvanika), 2. Irena Švener 9.50 (Promet), 3. Lea Planine 9,30 (Elektronika).
2enske nad 30 let: tek na 60 m; I.Ana Oder 10,6 (Galvanika), 2. Rozalija Kac 10,7 (Galvanika) in 3. Maijana Orobelnik 10,8; tek na 600 m; 1. Rozalija Kac 2:19,3 (Galvanika), 2. Slavka Mijoč2:31,2 (Sozd) in Milica Lesjak 2:34,7 (Promet), met krogle; 1. Rezika Hojan 8,89 (Galvanika), 2. Doroteja Jakob 7,76 (Galvanika) iYt 3. Ivanka Grobelnik 7,62 (Plastika). Daljina: do 30 let — 1. Lea Planine, Elektronika, 400, 2. Irena Švener, Promet, 389, 3. Dragica Hrastnik, Elektronika, 365; nad 30 let — Milica Lesjak. Promet. 314, 2. Slavka Mijoč,
sozd, 312, 3. Ana Oder, Galvanika, 310; krogla: do 30 let — 1. Ivica Svečko, Galvanika, 976, 2. Irena Švener, GPS, 950, 3. Lea Planine, Elektronika, 930; nad 30 let — 1. Rezka Hojan, Galvanika, 8,89, 2. Doroteja Jakob, Galvanika, 7,76, 3. Ana Oder, Galvanika, 7.62; štafeta: do 30 let — 1. Pralna tehnika 1:09,8, 2. Galvanika 1:12.8; nad 30 let - 1. Galvanika, 1:10,2, 2. Plastika. 1:21,4.
Ekipno — moški do 30 let 1. Avto-park 111 točk, 2. Orodjarna, 103, 3. DSSS 94 točk; 30-40 let — 1. Galvanika. 107.2. DSSS - TEH., 70,3. RKS 49 točk; nad 40 let — 1. Galvanika, 84, 2. Orodjarna, 49 in 3. Avtopark 47 točk. Ženske: do 30 let — 1. Pralna tehnika, 102,2. Galvanika, 94 in 3. Elektronika 61 točk; nad 30 let— 1. Galvanika, 121, 2. Plastika, 63 in 3. Gostinska enota. 4 točk.
Moški: do 30 let — 100 m, 1. Simon Verdev 12,2 (Avtopark), 2. Vili Kolb 12,4 (DSSS), 3. Milan Hliš 12,5 (Elektronika), tek na 1000 m: 1. Dragan Anič 2:35,6 (Orodjarna), 2. Spa-soje Tešanovič 2:48,8 (Servis) in 3. Drago Krenkar 2:49,8 (Elektronika), skok v daljino: 1. Milan Hliš 5,53 (Elektronika). Simon Verdev 5,44 (Avtopark), 3. Boris Krofi 5,37 (DSSS). od 30 do 40 let, tek na 100 m; 1. Franc Čas (RKS) 13,1, Iztok Vivod 13.3 (Galvanika). 3. Branko Zaje 13,6 (Galvanika). tek na 1000 m; 1. Justin Vetrih 3:25,5 (Orodjarna), 2. Dušan Jevšnik 3:26,7 (Elektronika), 3. Mili-voje Aleksič 3:33,8 (Elektronika), akok v daljino, 1. Franc Čas 5,24 (RKS), 2. Tone Brinovšek 4,91 (RKS), 3. Janez Štorman 4,84 (Tehnologija), nad40 let — tek na 100 m: 1. Anton Gros 14,7 (Avtopark), 2. Stane Ferarič 15,5 (Orodjarna), 3. Franc Sevčnikar 16,2 (Galvanika). tek na 1000 m; 1. Janez Sterkuš 4:02,2 (Orodjarna), 2. Slane Ferarič 4:19,1 (Orodjarna) in 3. Alojz Bedjančič 4:36,0 (Galvanika). skok v aaijino, i. Anton Uros (Avtopark), 2. Janez Stejuš 4,30, In 3. Stane Ferarič 4.21 (Orodjarna).
L. O.
kostumov, ritmov, plesov, glasbe in dinamike.
V slabih dveh urah bomo nsi odru doma kulture Velenje priče številnim južnoameriškim legendam o Eldoradu in drugih, vse do kulmi-nacije v zaključni scene, ko razigrani Kolumbijci prikažejo ,,kmečki sejem", ki je ena sama življe-nska radost.
Pred kratkim smo lahko ansambel videli na poletnih prireditvah v ljubljanskih Križankah, kjer je že drugič doživel zasluženi uspeh. Ansambel vodi Sonja Osorio.
Start na 100 m
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
nama velenje*
veleblagovnica