Šentjur ^ do O JV ŠENTJURSKE NOVICE 2012 352(497.4 Šentjur) ŠENTJURSKE 0105603,8 Jhi EiefMinrEi Iterei pfoHilfoTOTIfoHrFHTTJKlriliE* MhT LANGUS Drofenibova 16,3230 Šentjur Tel.: 03 749 19 60, Cim: 041 693 388 Jelovica PSC Celje Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 trgovina. celje@jelovica. si pdnBVno kopal Zadobrova 69 j (&fctifc'v321'1 Škofja vas Radio Rogla v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8, RADIO tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com fM0 ' J ^ / 1 , . jB r VPRAŠAJTE DERMATOLOGA! Odgovarja dermatovenerologinja janja Šmid, dr. med. VPRAŠANJE: Otrok ima na koži od rojstva prisotno pigmentno znamenje, ki se povečuje. Ali gre za kožni rak? Pigmentna znamenja so rjave barve. Delimo jih na kongenitalna ter pridobljena. Kongenitalna pigmentna oz. melanocitna znamenja so na koži že od rojstva ali nastanejo v prvih mesecih življenja. V premeru merijo od nekaj milimetrov do več decimetrov. Lahko so ploska ali privzdignjena, gladka ali nagubana, po barvi so pri nekaterih posameznikih svetla, pri drugih temno rjava do § črnikasto obarvana. Iz njih navadno i zraščaj o dlačice. Kongenitalni o nevusi se večajo skupaj z otrokovo rastjo. Za razvoj melanoma (črni | kožni rak) predstavljajo večje tveganje, zato svetujem, da obiščete 8 dermatološko ambulanto, kjer bomo z dermatoskopom ocenili ali gre o za nenevarno znamenje, vas poučili o tehniki samoopazovanja znamenj doma ter o preventivnih ukrepih. Če imate težave s kožo in vprašanja za dermatologa, se naročite: DERMATOLOŠKA AMBULANTA (t) AFRODITA BEAUTV CENTER AFRODITA Beauty center Afrodita Rogaška Slatina telefon: 03 812 13 88 (ponedeljek - petek, 8.00 - 18.00) www.kozmetika-afrodita.com Šentjur igr a: V' 6tišce m prenoc/s>c "Bohorč" » Bohorč Marjan s.p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur telefon: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 Ob zaključku kopalne sezone vabljeni v petek, 31. 8. 2012, - ob 16.00 na turnir v malem nogometu med šentjurskimi podjetniki - za pokal »gostišče Sohorč« - ob lg.oo na tekmovanje v vleki vrvi; nastopile bodo ekipe iz i. državne lige ter gostje iz 5Yemčije in Hrvaške - ob 20.00 na veselico z ansamblom Tetka Novo vprašanje: Ali se bodo cene avtomobilskih goriv še zviševale? www.sentjur.net uvodnik novice Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic im 9 Popularnost Dan današnji se hitro spreminjajo vrednote. Vreden si natanko toliko, kot imaš prijateljev na Facebooku ali sledicev na Tvjiterjn. Politikom je merodajno, koliko glasov pridobi na volitvah in ravno zaradi tega se marsikdo dobesedno postavlja na glavo in gunca afne. Pomembno jim je, koliko lajkov ima njihov, včasih brezvezen post na socialnih omrežjih, drugi se hočejo prikazati kot mali ljudje in poprimejo prvič v življenju za lopato, se slikajo z delavci in upajo, da jim bo popularnost narasla. Žal pa se v političnih vrstah vedno bolj pojavljajo tudi lažnivci, lopovi, prevaranti, podkupovalci in goljufi, ki imajo tako nizka moralna načela, da niti ne razmišljajo o kakšnem odstopu ali kesanju. Ti ljudje pa postavljajo takšna merila nam in kar je še najbolj zaskrbujoče, v roke teh ljudi smo zaupali vodenje države, ki naj bi pod njihovim vodstvom splavala iz krize. Pa da ne krcamo samo politikov, tudi svetovni in slovenski estradniki so podobni. Bolj kot kdo dela norce iz sebe, spi s kar največ ljudmi in počenja še ostale neumnosti, večkrat se pojavlja v medijih. Takšen vzor dajejo ti samooklicani estradniki našim otrokom, ki so podvrženi glamurju in prepoznavnosti. Potem razna socialna omrežja preplavijo slike napol razgaljenih deklic z našobljenimi ustnicami in telefonom v roki. Vse to zaradi večje prepoznavnosti in popularnosti. Svet izgublja na vrednotah. Zakaj je tako nevarna? Ne le zato, ker velja za enega najmočnejših alergenov, temveč tudi zato, ker je zelo invazivna. S hitrim razmnoževanjem uničuje razvoj domorodnih biotskih vrst, škodo lahko povzroča tudi na kmetijskih zemljiščih. Le en grm naredi na milijone pelodnih zrn in na tisoče semen, ki lahko s pomočjo vetra prepotujejo več sto kilometrov in kalijo še več desetletij. obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo, tudi za vnetjem očesne veznice, redkeje za kontaktnim dermatitisom in urtikarijo. Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so kihanje, ščemenje v nosu, izcedek iz nosa, otečene veke, ščemenje v očeh, oteženo dihanje. Strokovnjaki svetujejo obisk zdravnika, dobro pa je upoštevati še nekaj nasvetov za lajšanje simptomov. V stanovanju na primer zapirajmo okna in vrata, izogibajmo se gibanju na prostem, ko je v zraku največ cvetnega prahu, oblačil ne sušimo zunaj ... aforizem Na Ponikvi so prekinili dela pri obnovi vaškega jedra, da ugotovijo, kako je starim Rimljanom uspelo zgraditi dovolj široko cesto mimo gasilskega doma. (jmm) Pelinolistna ambrozija. Zelo alergena rastlina, ki jo najdemo tudi na Šentjurskem. Zakon. Določa, da jo mora odstraniti lastnik zemljišča. Piše: Nina Krobat Pelinolistna ambrozija je izjemno alergena rastlina, ki se tudi pri nas vse bolj širi. Po ocenah strokovnjakov bo zaradi ambrozije imela ali že ima zdravstvene težave kar tretjina prebivalstva. Evropska unija zato daje jasna navodila, da je treba vsako rastlino izpuliti, še preden zacveti. Medtem ko se je večina evropskih držav problema lotila zelo resno, tudi s pomočjo raznih kampanj ozaveščanja prebivalstva, smo pri nas do nje še vedno preveč dobrohotni. Zakon imamo, vendar... Čeprav zakon, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma, določa, da mora rastlino uničiti lastnik zemljišča, v praksi očitno ni tako, saj je ljudje še ne poznajo dovolj dobro. Za nadzor je zadolžena Fitosanitarna inšpekcija, ki deluje v sklopu Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Inšpektorji naj bi lastnika zemljišča opozorili na rastlino in mu razložili, zakaj in do kdaj jo mora odstraniti. Če je do roka ne odstrani, mu po zakonu lahko grozi 500 evrov globe (1.500 evrov za pravno osebo), vendar do zdaj inšpektorji niso oglobili še nikogar. V enotah Celje in Maribor so doslej izrekli 10 opozoril, na območju celotne države pa so potrdili več kot 100 lokacij, kjer raste ta rastlina. Nekateri poznavalci razmer so ob tem kritični, saj inšpektorje redko opazijo na terenu. Zato svetujejo, da se občani o tej neprijetni rastlini poučijo sami in nanjo Zelo prilagodljiva V Evropo je rastlina prišla iz Severne Amerike v 19. stoletju, močno pa se širi od 90. let naprej. Je zelo prilagodljiva in žilava. Viri navajajo, da ima lahko ena rastlina 1,7 milijarde pelodnih zrn. Ob ugodnem vetru lahko pelod potuje tudi do 200 kilometrov daleč. Njen cvetni prah je zelo napadalen, saj lahko že 11 pelodnih zrn v kubičnem metru zraka povzroči alergijo. Ena rastlina lahko naredi več tisoč semen, ki lahko kalijo še po več kot 30 letih. Zdravstvene težave Ljudje, občutljivi na cvetni Prah ambrozije, velikokrat Pelinolistna ambrozija bo odcvetela septem| opozorijo inšpekcijske službe oziroma jo kar sami izpulijo, če jo kje opazijo. Poučimo se torej Ambrozija je podobna pelinu, vendar so njeni listi večji in temno zeleni, deljeni in porasli z dlačicami. Raste grmičasto, v višino zrase od enega do dveh metrov. Steblo je pokončno, razvejano in poraslo z gostimi dlačicami. Rumeni cvetovi v obliki grozdastega socvetja rastejo na vrhu stebla in stranskih vej, cvetijo pa nekje od konca julija do septembra. Potrebuje veliko sonca in rada ima suha tla. Tako jo najdemo ob robu cestišč in na suhih območjih, kot so gradbišča, kamnolomi in zidane škarpe, pa tudi na njivah in vrtovih ter blizu ptičjih krmilnic, ker je njeno seme med ptičjo krmo. dejstva hov.ce Šentjursko poletje Mimoidoče smo vprašali, katerih prireditev v sklopu šentjurskega poletja se bodo udeležili. Spraševal je: Zoran Borovšak Žiga Radšel V planu se imam udeležiti Bazenjenja, Šentriffa in Jazz delavnice. Ostale prireditve se mi ne zdijo preveč zanimive. Mogoče me pot mimogrede zanese še na kakšno. Najverjetneje na Šentjur igra The Beatles. Robi Padežnik Najverjetneje se bom odpravil na Šentriff in Bazenjenje. Če bo čas, bom šel pogledat še na Jazz delavnico in Beatle. Tomaž Klajnšek Udeležil se bom Bazenjenja, na Beatlesih nastopam, z veseljem pa bom šel pogledat še na Jazz delavnico. Urška Beršnjak Zagotovo se bom udeležila prireditve Šentjur igra The Beatles, ker mi je všeč, da se šentjurska mladina odloči za izvedbo takšnih dogodkov. Za ostale prireditve mi bo verjetno zmanjkalo časa. Očistili črno odlagališče Čeprav so akcije Očistimo Slovenijo zelo lepo obiskane in tisti dan poberejo udeleženci akcij večino odpadkov, ostane še vedno kar nekaj črnih odlagališč po občini, ki jih je zaradi velikosti ali težkega dostopa težko očistiti. Črno odlagališče v Marija Dobju je bila pereča točka, ki so jo simbiovci po naročilu občine tudi očistili. Iz »grabna« so izvlekli več kot 30 m3 odpadkov, med njimi tudi stare akumulatorje, avtomobil in ostalo, kar so brezvestneži tam odvrgli. Črni odpad v Marija Dobju lahko črtamo s seznama še perečih točk. (J. G.) Delavci Simbia so smeti izvlekli v vrečah. Organizatorke Bazenjenja Hana Sudar, Saša Rečnik in Nastija Močnik. Foto: Jure Godler Marko Šramel Slivniški župnik »Zelo kratka beseda lahko zelo dolgo boli, če te prizadene, kakšna lepa beseda pa lahko pusti dolgoročen lep, prijeten občutek, spomin. Zato ni kakovost tega blagoslova odvisna od mnogih besed, ampak od zbranosti in iskrene prošnje.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. Martina Ratej. Nekdanja šentjurska atletinja je nastopila na Olimpijskih igrah, se uvrstila v finale in končala tekmovanje na sedmem mestu. Milan Strmšek. Priljubljeni drameljski župnik je moral oditi v novo faro Dobrna. Zamenjal pa ga je tamkajšnji Niko Krajnc. Nastija Močnik. Organizatorki Bazenjenja je najprej ponagajalo vreme, ko pa so se črni oblaki razpršili, je prireditev dosegla enega vrhuncev poletja. Edi Kovačič. Zaradi dolgoletnega dela in prizadevanja za boljše življenjsko okolje je bil nagrajen z nazivom častni občan Dobja. Franc Salobir. Nekdanji župan in njegova soproga Jožica že 41 let zapored organizirata prireditev Pokaži, kaj znaš. Rok Dimeč. Predsednik Kolesarskega kluba Atom se je izkazal z organizacijo kolesarskega maratona po treh občinah. Klavdija Valner. V Vrtnariji Valner že četrto leto organizira Dneve paradižnika, ki so bili letos rekordno obiskani. številka meseca novice 16.752 PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. | "v' Rifnik 17, 3230 Šentjur je vseh volilnih upravičencev v občinah Dobje in Šentjur. (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Asfaltna baza ponovni na udaru? OPN. Občinski prostorski načrt bo enovito uredil območje občine. Piše: Jure Godler Občina Šentjur je pripravila dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki ga je izdelala Regijska razvojna družba, d. o. o., Domžale. Z OPN se določajo izhodišča in cilji prostorskega razvoja, ureditve in drugi pogoji za umeščanje objektov v prostor. Sestavljen je iz strateškega (SPN) in izvedbenega dela (IPN). V okviru postopka je izbrana družba IPSUM d. o. o. izvedla tudi celovito presojo vplivov na okolje. Strateški Strateški del OPN predstavlja dolgoročno vizijo razvoja v prostoru Občine Šentjur za naslednjih 10-20 let. Z njim so načrtovane glavne smeri razvoja po posameznih področjih, ki je začrtan že v dolgoročnem planu občine in v strategiji razvoja - dolgoročnem programu Občine Šentjur. Za razliko od dolgoročnega plana se strateški del OPN ne ukvarja s konkretizacijo posegov prostora v smislu določanja namenske rabe na parcelo natančno. Izvedbeni Izvedbeni del IPN predstavlja podrobnejšo namensko rabo prostora in podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih v Zver v Šentjurju Obisk dr. Milana Zvera pred slabim mesecem v Dobju in 22. avgusta v Šentjurju je verjetno uvertura v obiske kandidatov za predsednika države. Poleg njega se je formalnega sprejema udeležil tudi minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak. Na vrtu Ipavčeve hiše je delegacijo sprejel župan mag. Marko Diaci in ostali visoki predstavniki občine in države. Predsedniški kandidat je poudaril, da sodeluje v odboru za kmetijstvo, in spregovoril o tem, da je bil minister za šolstvo, kijev dovoljenj in podlago za gradnjo. S podrobnejšimi izvedbenimi pogoji se določi namembnost in vrste posegov v prostor, lega objektov, velikost in oblikovanje objektov, parcelacija in obveznost priključevanja objektov na javno infrastrukturo. dejstva rioflce Nadaljnji koraki OPN bo obravnavan na seji Občinskega sveta Šentjur, ki bo tudi zavzel stališče do zbranih pripomb. Pridobilo se bo mnenje nosilcev urejanja prostora in sprejemljivost vplivov plana na okolje. Po soglasju Ministrstva za okolje in prostor bo predlog OPN ponovno obravnavan na občinskem svetu in po sprejemu javno objavljen. mmsmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmm Pripombe Občinski prostorski načrt je bil razgrnjen v pogled javnosti od 16. julija do 16. avgusta, ki je bil tudi zadnji datum za oddajo pisnih pripomb. Večina pripomb se je glasila predvsem na medsosedske spore za zemljo ali na parcele, ki morebiti niso bile predvidene za gradnjo, želja pa je obstajala. Te pripombe bo pregledala pristojna komisija. Po elektronski pošti in socialnih omrežjih je zaokrožila edina javna pripomba mednarodnega društva Alpe Adrija Green (AAG) za zaščito okolja in narave. Njihova pripomba se nanaša cono, kjer v Planinski vasi stoji Asfaltna baza. Zahtevajo, da se vijolična barva, ki predvideva območje proizvodnih dejavnosti, spremeni v rumeno barvo, kjer na tem območju ne predvideva teh dejavnosti, ampak naj bi se tam predvidevala stanovanjska cona, ter da se Asfaltna baza črta iz vseh delov OPN in okoljskega poročila. Zanimiva je tudi pripomba AAG, da naj Občina Šentjur poda zahtevo prokuristu baze Mirku Kovaču, da naj bazo takoj na svoje stroške preseli iz Planinske vasi. Očitno se kaže, da so napori AAG še zadnji poizkus preprečitve legalizacije Planinske Asfaltne baze. Vsa območja, zajeta z OPN, so do metra natančno usklajena z ministrstvom in možnosti za spremembo namembnosti so minimalne. • aforizem liOV,Ce Po dvajsetih letih prekinjenega bratenja z občino Požega so nastale razlike, velike in očitne. V Požegi še vedno uspešno deluje tovarna peči in kaminov, v Šentjurju pa ne duha ne sluha o podobni tovarni Emo in tudi Alposu ne. (jmm) Sloveniji zelo razvito. Zaželel si je, da bo to jesen zmagala politična enotnost in da se bomo čimprej potegnili iz te godlje, v kateri se nahajamo. »Verjamem, da ta kriza lahko pomaga Sloveniji, da bomo začeli racionalno razmišljati, da se bo gospodarsko očistila in da bodo ostala zdrava jedra,« je poudaril Zver. Minister Gorenak pa je ponudil svojo pomoč pri izgradnji šentjurske navezovalne ceste. Po obveznem slikanju so visoki gostje nadaljevali mini turnejo naprej proti Rogaški Slatini. (J. G.) V Šentjurju so predsedniškega kandidata pričakali tudi vidni Predstavniki stranke SDS. Po subvencijo k prevoznikom Od 3. septembra dalje bodo vlaki nabito polni dijakov in študentov. Šolski prevoz. Odslej velja enotna cena za prevoz do šole. Piše: Jasna Romih Novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je začela veljati konec julija, se nanaša na subvencijo prevoza za dijake in študente. Z novim šolskim letom bo o pravici do subvencioniranega prevoza dijakov in študentov tako odločalo ministrstvo, pristojno za promet. Letošnja novost tako prinaša, da morajo dijaki in študentje vlogo za subvencijo prevoza vložiti pri izvajalcu subvencioniranega prevoza. Zakon je sicer prinesel tudi ukinitev dodatka za prevoz tako pri državni in Zoisovi štipendiji. Ostajajo pa nespremenjeni dodatki k štipendiji za učni oziroma študijski uspeh, za vrsto in področje izobraževanja, za posebne potrebe ter dodatek za bivanje. Cene Zakon uvaja dvoje - splošno subvencionirano mesečno vozovnico in mesečno vozovnico za 10 voženj. Cena splošno subvencionirane mesečne vozovnice je odvisna od oddaljenosti od stalnega bivališča in kraja izobraževalne ustanove. Glede na razrede te oddaljenosti znaša vozovnica do vključno 60 km 20 EUR, do vključno 90 km 30 EUR, za oddaljenost več kot 90 km pa 50 EUR. Tako bodo na primer dijaki in študentje za prevoz z vlakom do izobraževanja v Celju in Mariboru odšteli 20 EUR, do Ljubljane pa 50 EUR. Druga možnost mesečnih vozovnic za 10 voženj je zelo ugodna za tiste študente in dijake, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja, sicer pa je namenjena vsem upravičencem. Ne glede na razdaljo prevoza je cena enotna, 15 EUR. Kje do vloge? Vloga za pridobitev subvencije za prevoz je upravičencem na voljo od 20. avgusta 2012 dalje. Vzorci so dostopni na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, na spletnih straneh izvajalcev prevozov in na prodajnih mestih izvajalcev prevozov. Vlogo mora potrditi izvajalec vzgojno-izobraževalnega programa, nato pa lahko upravičeni dijaki in študentje, od 27. avgusta dalje, pri izvajalcu javnega linijskega prevoza potnikov po cesti in železnici kupijo subvencionirano mesečno vozovnico. Na podlagi te vozovnice bodo imeli upravičeni študenti in dijaki tudi pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa. dejstva nov.ce Upravičenci Do subvencije prevoza so upravičeni vsi dijaki, študentje in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo vsaj 5 km od izobraževalne ustanove. Višina subvencije in s tem tudi cena mesečne vozovnice z novim zakonom ni več odvisna od premoženjskega cenzusa. mmmmmmmtMBmatmmmmmmmmmmmmmmummmm Grozi jezeru degradacija? Slivniško jezero. Naše največje jezero polagoma umira. Piše: Jure Godler Pregrado Tratna, ki je kasneje dobila ime Slivniško jezero, je leta 1975 zgradila Železarna Štore z namenom pridobivanja dodatne tehnološke vode za hlajenje plavža. Zaradi propada železarstva je bilo leta 1990 ustanovljeno podjetje RT G - Ribištvo, turizem, gostinstvo, d. o. o., na katerega je svoj lastniški delež prenesla Železarna Štore. Semkaj sodijo vsa vodna zemljišča akumulacijskega prostora. »Namen ustanovljene družbe je gospodarjenje z resursi Slivniškega jezera,«je zapisano v Programu gospodarjenja, vzdrževanja in sanacije Slivniškega jezera. Umiranje Zaradi zasipavanja s strani Dobrinskega potoka, ki ima hudourniški značaj, in zaradi odmrle biomase jezero počasi umira že od leta 1975. K umiranju pa pripomorejo tudi nikoli požeta vodna vegetacija in nikoli odstranjeni nanosi -zaradi tega se dvigne jezersko dno vsako leto za 2 cm. Posledica tega je, da se je površina jezera v teh letih zmanjšala od 7 do 9 ha. Volumen vode se je zaradi tega zmanjšal za približno 200.000 m3. Biotsko ravnovesje med ribami je zato porušeno, saj naj bi količina ulovljenih rib presegla količino vloženih, debelina mulja pa naj bi bila do 40 cm. Na onesnaženost jezera vplivajo tudi gnojila, fekalije, odplake in gnojnica iz gospodinjstev in kmetij okolice, ki se zlivajo direktno v jezero. Z izgradnjo vodovoda na vlivnem območju Drobinskega in uporabo pralnih strojev se je povečala količina odplak, bogatih s dušikom in fosforjem, kar je povzročilo eksplozivno rast vodnega oreščka, račje zeli in na dnu jezera nitkaste alge. Prognoza iz programa RTG napoveduje, da bo sistem jezera brez sanacije in rednega vzdrževanja porušen v 10 do 15 letih, takrat naj bi bila zaraščenost že 30 % jezera in osušenega naj bi bilo 15 ha vodnega zemljišča. Je možna rešitev? Po podatkih RTG povzročajo gospodinjstva, Ločniški in Do-brinski potok ter priobalni pas največje onesnaženje. Družba RTG vidi rešitve v odvodu odpadnih vod v Centralno čistilno napravo, v sanaciji gnojnih jam, izvedbi bio lagun in mokrišč ter izgradnji kaskad in jezov na obeh potokih. Kopičenje mulja je moč zaustaviti z redno košnjo prekomerno zarasle vodne vegetacije. Zaščitena Voglajna in Slivniško jezero sta zaščitena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih, ki dovoljuje posege in dejavnosti, ki niso v škodo habitatnim tipom rastlinskih in živalskih vrst. Jezero ni uvrščeno v omrežje Natura 2000. Po podatkih RTG bo sistem jezera porušen v naslednjih petnajstih letih. V jezeru se želim kepati Dr. Ivan Moser. Za zagon slivniškega turizma je potrebna kopalna voda. Pogovarjal se je: Jure Godler ► O tem, kako vidi rešitve jezera, ki počasi umira, smo se pogovarjali z lastnikom družbe RTG Slivniško jezero ribištvo, turizem, gostinstvo, d. o. o., dr. Ivanom Moserjem. V tej družbi imajo ribiči 22-odstotni delež, 78 % pa je v lasti družine Moser. Vodna površina in življenje v vodi je v lasti države. Prognoza jezera ni najboljša? ► Jezero je umetno vodno telo, voda pa se obnovi približno desetkrat na leto. V jezero se izlivata dva potoka - Ločnica in Dobrinščica. Prvi ni nevaren, ker je njegov tok umirjen, Dobrinski potok pa ima hudourniški značaj. Še pred drugo svetovno vojno je bilo na tem potoku 7 mlinov in jezov, ki jih ni več, zato ta potok v zgornji del jezera nanese 2 cm naplavin. Če je povprečna globina tega dela 2 m, potem ni težko izračunati, da bodo te naplavine povzročile, da bo vzhodni del jezera suh. Od leta 1975 se jezero počasi zaradi tega suši in suhega je že cca 5 ha. V jezero tečejo neprečiščene vode in naš poglavitni cilj je, da bi se čimprej naredil kolektor za centralno čistilno napravo. Glavni cilj jezera je, da postane voda kopalna. 5 tem, ko bi voda postala kopalna, bi lahko ponovno zacvetel tudi turizem. Kakšna je vaša vizija? ► Na prvem mestu bi zagotovo bil ribolovni turizem, ki prinaša največ denarja. Sprva smo imeli idejo, da bi bilo Slivniško jezero ribogojnica, ki bi ga vsako drugo leto spustili, vendar so nam to strokovnjaki odsvetovali, saj nihanje vodne gladine sproža plazove. Trenutno imamo dva nesanirana plazova, v tem primeru pa jih bi bilo bistveno več. Zato je naš prvi plan komercialni ribiški turizem. Ribiči, ki imajo koncesijo na jezero, bi prodajali dnevne in tedenske ribolovne dovolilnice, kar pa brez velikega vložka prinaša največ denarja. Ciljati bi morali na nemške in angleške ribiče, katerim bi poleg ribolova lahko nudili tudi Dr. Ivan Moser upa na lepše dni Slivniškega jezera. možnost bivanja. Precej zanimanja se kaže tudi za avtokamp. Zavedati se moramo, da si marsikdo ne more več privoščiti dragih počitnic v tujini in bi bila takšna oblika oddiha zelo zaželena in Slivniško jezero idealna lokacija. Naša želja je, da bi na območju ribiškega doma izgradili avtokamp in šotorišče na Ramni. Pohodni turizem pa žal ne prinaša dohodka, čeprav je moj namen, da bi okoli jezera pripravili sprehajalno in kolesarsko stezo. Ribiški dom na Tratni je bil pred desetletjem v pravem razcvetu. Je še smiselno gojiti tovrstni turizem na Tratni? ► Turizem na Slivniškem jezeru lahko razdelimo na več obdobij. Najprej se je začelo kot sindikalni turizem, ko je 2.000 delavcev prišlo na piknik iz Štor, je bilo dohodka za štiri zaposlene za celo leto. Ko se je to obdobje končalo, je gostinstvo na Ribiški koči opravljala neka gospa, ki je imela tu gostilno. Z gostinsko dejavnostjo je poskusil tudi zakonski par, ki je vložil veliko truda, a je bil dobiček premajhen. V kakšno smer naj bi se razvijal turizem? ► Na prvo mesto moramo postaviti ribiški turizem za profesionalne ribiče in občasne turistične ribiče. Vse ostale veje turizma morajo biti podrejene ribištvu. Sledijo vodni športi, avtokamp na Ribiški koči, izgradnja marine v predelu Ramne, kjer bi bil celoten priobalni pas namenjen za piknik prostore, otroška igrišča in šotorišča. Po naših ocenah bi tako nastal primeren dohodek, ki bi ga lahko delno vračali v jezero. Bi se potem jezero razdelilo na del, namenjen vodnim športom, in del za ribištvo? ► Odgovor ministrstva za okolje po programu določa na prvem mestu ribištvo in na drugem vse vodne športe. Potrebno je najti neko srednjo pot. Na jezeru se razen kopanja, ki je prepovedano, lahko izvajajo vsi vodni športi. V primerjavi s Šmartinskim jezerom tam delajo vlečnice za vodno smučanje, iz evropskih sredstev so vložili preko 5 milijonov EUR v jezero. Kako bi rešili jezero in naložen mulj? ► Da bi jezero izsušili in odstranili mulj, ki ga je okoli 50-60 cm po celem jezerskem dnu, je praktično nemogoče, saj bilo potrebno zvoziti proč okoli 200.000 kubičnih metrov materiala, ki ga tudi nimaš kam odložiti. Mulj je tudi zasičen s kalijem, z dušikom in amonijakom. Jezersko dno bi bilo moč sanirati z močnim kompresorjem, ki bi razburkal obstoječi mulj, ki bi bil hrana za alge, mikroorganizme, rakce itd. Takšen način sedaj uporabljajo v tujini. Brez tega in čiščenja odpadnih vod iz jezera bo to propadlo. Družba RTG je lastnik potopljenih zemljišč, priobalnih zemljišč in pregrade in se lahko prijavlja za evropska sredstva. V tujini nikjer ne gledajo na jezero kot na telo, ki je vsem na razpolago, ne prinaša pa prihodka. Jezero mora prinašati prihodek! V kakšnem stanju je brana Tratna? ► Brana je vzdrževana in bo držala še vsaj 50 let. Pred brano je bil pred leti plaz, ki je bil pred 15 leti saniran in je bila nevarnost, da bi se celoten breg zdušil v jezero, kar bi povzročilo velik poplavni val. Brana kot takšna pa nikjer ne spušča. Brana zadrži 4,5 milijona m3 vode. Če bi kdajkoli brana zaradi različnega .vzroka popustila, bi bil poplavni val verjetno visok okoli 5 do 6 m. Brana je nasuta pregrada in je sestavljena iz kamenja in ilovke ter je izredno močna. Kako pa Občina Šentjur gleda na vašo idejo? ► Zadnja pol leta je velika sprejemljivost do tega projekta tako s strani župana mag. Marka Diacija kot podžupana Roberta Polnarja, direktorja Jožeta Palčnika in vodje tega projekta Edija Peperka. Obljubili so, da bodo v Občinski prostorski načrt vnesli pripombe, ki sem jih podal. Prepričan sem, da je občina zainteresirana, da se jezero samo sanira z lastnim dobičkom od prihodka. Z zgoraj naštetimi ukrepi bi bilo zagotovljenih vsaj devet delovnih mest. Z Ribiško družino še moramo najti konsenz, da bo del prihodka dala RTG-ju. Kot društvo pa ne more kandidirati za evropska sredstva. Koliko sredstev po vaši oceni zbere Ribiška družina iz naslova prodanih dovolilnic? ► V te bilance nimam vpogleda. Kolikor pa so mi nekateri ribiči povedali, se iz naslova ribiških dovolilnic steče v njihovo blagajno nekje 30.000 EUR do 50.000 EUR. To pa je že velik denar, glede na to, da ni propagande za prodajo turističnih kart. Če bi vložili določeno količino zanimivih rib, kot so ščuka, smuč in krap, bi lahko ta dohodek povečali za trikrat. Bi še kaj dodali najinemu pogovoru? ► Dodal bi samo še mojo željo, da bi se lahko še jaz, kot star človek, v jezeru kopal. To pa je odvisno od ambicije občine. Želim si tudi, da bi jezero prinašalo toliko dohodka, da ne bi bilo potrebno prositi nikogar za popravila, čiščenje ... Poudaril bi, da s strani občine obstaja pripravljenost, da se jezero ohrani. Jezero bi lahko bilo raj za romantike. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Martin Laubič s.p. Dramlje 33, 3222 Dramlje r-mall: laublc.nmnin@siol.net GSM: 041672302 krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 Sodelovati morajo tudi lastniki Piše: Jure Godler O tem, kako vidi rešitev Slivniškega jezera še Občina Šentjur, smo povprašali Edvarda Peperka, vodjo oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja. Dejstvo je, da je jezero ekološko obremenjeno in da bi določena vzdrževalna dela morali narediti lastniki in uporabniki sami. Ti pa že vrsto let niso naredili ničesar na tem. »Grepa tudi za neurejena lastninska razmerja in lastniki imajo različne poglede na to problematiko,« je razlagal Peperko. Občina Šentjur je v okviru svojega programa izgradnje kanalizacijskega omrežja Centralne čistilne naprave Šentjur že izgradila kanal do Gorice pri Slivnici. Lani pa so kanalizacijo potegnili še na vrh Petelinjeka -na sam rob Slivniškega jezera in s tem omogočili, da se bodo lahko na kanalizacijsko omrežje priklopili vsi uporabniki. Občina ima tudi narejen projekt, na kakšen način se bodo reševali posamezni zaselki, projektantska ocena vrednosti pa je okoli 1,1 milijona EUR. Izgradnja tega omrežja bo lahko izvedena le v etapah, ne bo pa šlo brez sodelovanja lastnikov. Lastniki morajo sami poskrbeti za ekologijo, z malo čistilno napravo ali s čim drugim, saj ima večina lastnikov parcel narejene pretočne greznice, ki se stekajo v bližnje potoke. S tem je povečan tudi vnos bakterij in ravno zaradi tega so se na Občini Šentjur odločili urediti ta pereči problem. Uredba pravi, da morajo vsi lastniki parcel to urediti do leta 2015 na vodovarstvenih območjih, do leta 2017 na vseh ostalih območjih. Dotično območje bo zato moralo biti urejeno najkasneje do leta 2017. Določeni lastniki - Turistično društvo Slivnica, KS Slivnica in Dušan Polenšek - se trudijo za zagon turizma, medtem ko ostali niso naredili kakšnih bistvenih korakov za novo ponudbo. Program gospodarjenja, vzdrževanja in sanacije Slivniškega jezera je program družbe RTG in gre za pogled enega izmed lastnikov, ki bi moral skrbeti za to. Bistva, kaj bo lastnik teh površin izvedel, pa ta naloga ne vključuje. Nagrajenci Občine Dobje MePZ Dobje Zbor deluje že 14 let. Sodelovali so na različnih prireditvah, pred leti tudi na šentjurski reviji pevskih zborov. Prvih pet let je zbor vodil Tone Volasko, zadnjih sedem let pa Ivanka Jazbec. Za dolgoletno delo so prejeli občinsko priznanje. Edi Kovačič Za najvišje priznanje Občine Dobje je bil Kovačič predlagan že pred petimi leti, a ga takrat ni hotel sprejeti. Bil je poveljnik PGD Dobje, podžupan, zelo si je prizadeval za navezovalno cesto, ki bi omogočila mladim lažjo pot do izobraževalnih središč. Ko praznujejo Dobjani Praznik občine Dobje. Že štirinajst let kot samostojna občina. Piše: Jure Godler Praznik občine Dobje je poleg gasilske veselice in Pokaži, kaj znaš ena izmed treh največjih prireditev v poletnem času. Dobjani svoj praznik praznujejo 22. julija. Kulturni dom so obiskovalci zapolnili do zadnjega kotička, na prireditvi pa je bilo kar nekaj pomembnih gostov, med njimi poslanec v DZ mag. Štefan Tisel, župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič, občine Kozje Dušan Kocman, občine Slovenska Bistrica Franjo Debeljak, občine Podčetrtek Peter Mišja in podžupan občine Sevnica Jožef Žnidarič. Predstavniki občine Šentjur so prireditev nekdanje krajevne skupnosti Dobje prešpricali, čast Šentjurčanov je reševal predsednik KS Slivnica pri Celju Vladimir Artnak. Županov govor Občinsko priznanje so prejeli tudi pevci in pevke MePZ Dobje. v Dobju, projekt z objektivom na lov, izdelali so projektno dokumentacijo za cesto Jezerce-Repuš ter za sanacijo plazov Stranice-Zapeče ter Lažiše, izgradili bodo dve manjši čistilni napravi... Pohvalil je še vaščane Suhega in Stranic, ki so opravili veliko prostovoljnega dela, ter izpostavil udarniško akcijo, pri kateri so prepleskali prostore OŠ Dobje. Na oder je dobjanski župan povabil nekatere občane, ki so na Praznik občine Dobje praznovali svoj rojstni dan - tako je voščil s skromnim darilom Anici Guček, Niku Kovaču in Simonu Pušniku. Nagrajenci Učenci OŠ Dobje so potencial in ponos kraja. Generacijo, ki se v letošnjem letu poslavlja od osnovnošolskih klopi, so zaznamovali odličnjaki, ki jim je župan podelil priznanja. Domnu Antleju za lepe uspehe Pred štirinajstimi leti so na seji DZ sprejeli sklep o ustanovitvi občine Dobje. Že na začetku slavnostnega govora je župan Franc Leskovšek okrcal tiste politike, ki želijo ukiniti majhne občine, in poudaril, da se s temi predlogi nikakor ne strinjajo. Pohvalil se je z nekaj uspešnimi občinskimi naložbami, kot so: rekonstrukcija kilometrskega odseka ceste Večje Brdo-Lažiše, dokančanje rastlinske čistilne naprave ter dela kanalizacije, ureditev začasnega parkirišča Ekipa RK Dobje je praktično prikazala oživljanje z defibrilatorjem tiiiiiBiiriiiiBiiffiiiiiTrifiiMintiBmintfiniiiiiiiniiiriiiiaiiiiiTiniiiiiiTiiiniia^TBiMiTi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■E Prenovljena notranjost Osnovne šole Dobje Osnovno šolo Dobje je, predvsem v notranjosti, zob časa že pošteno načel. Učitelji so počasi začeli ugotavljati, da šola postaja neprimerna za izvajanje pouka, zato so skupaj s partnerji združili moči in se lotili temeljite prenove notranjosti učilnic. Stene, na katerih je bil doslej še tapison, odslej krasijo nove barve. Med prvimi v Sloveniji so se odločili za nanos moderne magnetne barve, katere odlika je ta, da nanjo plakatov ni več potrebno lepiti, ampak jih preprosto namestijo z magnetki. Z deli so pričeli že preteklo leto, ko so se lotili jedilnice. Sedaj, ko je prenovljenih že več kot četrtina vseh prostorov, so učitelji sklenili, da bodo projekt izvajali še naprej. Prihranili so ogromno denarja, saj vsa dela izvajajo prostovoljno. Rezultat je opazen. Učilnice so bolj prijetne in svetle, sodelujoči pa nasmejani. Veliko jim pomaga tudi občina, ki jih finančno podpira. Svetniki so si šolo ogledali in zatrdili, da jih bodo pri obnovi še naprej podpirali in jim po svojih najboljših močeh nudili pomoč. na področju matematike, logike ter angleščine, Mii Bezgovšek za uspehe na področju matematike in prizadevno delo v razredni skupnosti, Vanesi Centrih za uspehe na plesnem področju, Nastji Romih za vidne uspehe na športnem in kulturnem področju. Za uspehe na likovnem področju dejstva novice Občina Dobje Občina Dobje je ena mlajših in hkrati manjših slovenskih občin, ki je bila ustanovljena leta 1998. Površina občine obsega 17,5 km2, sestavlja pa jo 13 naselij. Naselja, ki sestavljajo občino Dobje, so: Dobje, Brezje pri Dobjem, Gorica pri Dobjem, Jezerce pri Dobjem, Lažiše, Presečno, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho, Škarnice, Večje Brdo, Završe pri Dobjem. V teh 13 naseljih živi 1052 prebivalcev.a je župan podelil priznanje še Katji Brilej. Občinsko priznanje je prejel tudi Mešani pevski zbor Dobje, častni občan pa je postal Edi Kovačič. Ta je zbranim povedal, da je priznanje sprejel predvsem zaradi minulega dela, ko je bilo še delo spoštovano, ter se pošalil, da ko je sprejel priznanje, ni naredil dodatnih stroškov Občini Dobje. Zaplesali sta shovvdance plesalki Julija Šmid in Vanesa Centrih. Učenci OŠ Dobje so pripravili recital Pozdrav prazniku. Za presežek kulturne popestritve dobjanskega praznika so poskrbele odlične solistke - Dobjanski vengerli Renata Gračner, Ana Plemenitaš in Natalija Plemenitaš Fuchs. Defibrilator Po končani svečani seji je dobjanska ekipa prve medicinske pomoči prikazala delovanje avtomatskega defibrilatorja - vzpodbujevalnika srčnega utripa, ki se uporablja pri srčnem zastoju. Defibrilator bo nameščen na fasadi Gasilskega doma Dobje. Defibrilator sam v slovenskem jeziku vodi skozi proces oživljanja. Po predstavitvi so se obiskovalci lahko okrepčali z gasilskim golažem in zaplesali na veselici z narodnozabavnim ansamblom. • aforizem___________liOV.Ce Na Planini niso dobili samo prenovljeno šolo, ampak tudi prenovljeno vodstvo šole. Naj se ve, ko oblast da, še več vzame, (jmm) IHmUMIII lllllll Začasni sprejemi^ v Dom starejših Šentjur Poletje. Za kratkotrajne namestitve starejših so poskrbeli v Domu starejših Šentjur. Piše: Jasna Romih Z letošnjim poletjem je Dom starejših Šentjur začel uvajati možnost začasnih oziroma kratkotrajnih namestitev v dom. Z novostjo so se v domu približali potrebam uporabnikov, ki imajo sicer zagotovljeno oskrbo izven institucionalnega varstva, a potrebujejo bodisi zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, poškodbe, rehabilitacije po odpustu iz bolnišnice bodisi začasne odsotnosti svojcev zaradi dopustov, službenih obveznosti ipd. celodnevno oskrbo. V domu so v ta namen preuredili poseben prostor, uporabnikom pa nudijo vse dejavnosti, ki jih nudijo ostalim stanovalcem v dnevnem varstvu. Poleg tega jim je zagotovljena oskrba in zdravstvena nega glede na njihovo zdravstveno stanje, temu primerna je tudi prehrana, nudijo jim tudi fizioterapevtske storitve ter možnost vključitve v delovno terapijo. Cena Cena začasnega sprejema je ista kot cena rednega oskrbnega dne za stalne stanovalce. Ta znaša od 18,12 evrov na dan v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za pomičnega stanovalca do 27,63 evrov na dan za nepomičnega stanovalca. Po besedah socialne službe doma je vlogi za sprejem, na kateri se označi možnost začasne namestitve, potrebno predložiti tudi zdravniško spričevalo in izjavo o plačilo storitev. Storitev, ki jo nudi Dom starejših Šentjur, je zares dobrodošla, saj se tudi svojci, ki sicer skrbijo za ostarele, soočijo kdaj z vprašanjem, kako in koga prositi za oskrbo, ko sami ne morejo. V ta namen dom ponuja v obliki kratke namestitve kvalitetno oskrbo, ki ni omejena le na poletni čas, ampak je možna skozi celo leto. V času dopustov so v Domu starejših Šentjur sprejeli tudi kratkotrajne namestitve. M , mmmmL VAhfjeni na predstoriter pesnitre - Marne Plemenitaš . Legenda o nastanim Dobja šilili. 9, september, ob 17, uri, v KD Dobje ■______"__________9 ^ Pred petimi volitvami predsednika države Volitve. Z 20. avgustom so se pričela volilna opravila pred jesenskimi volitvami predsednika države. Prvi krog bo na martinovo, 11. novembra, morebitni drugi krog pa 2. decembra. Piše: Bogdan Rahten Doslej je kandidaturo napovedalo kar nekaj kandidatov. Marko Kožar, ki seje za položaj nameraval potegovati tretjič, je že objavil, da se umika iz aktivnosti. Med dvema ženskama, ki sta najavili kandidaturo, je ena 38-letna brezdomka Fani Eršte, ki je v 19-letnem stažu na ulici ugotovila, da država tone, zato je v njej treba nekaj spremeniti. Po 1. avgustu se v medijih ni več pojavila. Dušan Egidij Kukot je iz mariborske nadškofije izključeni duhovnik z vzdevkom Totislo, ki pomeni Trdno odgovornost in trajno istovetnost Slovenije. Izključitev ga je doletela zaradi organizacije različnih javnih shodov. Sam bi uvedel demokratični socializem, v izjavi za medije pa je dejal, da ga zelo boli, ker sedanji državni voditelji niso opravili re- dejstva riovfce Volilni upravičenci V šentjurskem okraju, ki zajema občini Dobje in Šentjur, je po podatkih Državne volilne komisije 16.752 volilnih upravičencev s stalnim bivališčem v Sloveniji in 302 s stalnim bivališčem v tujini. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e vizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Druga kandidatka Monika Malešič je končala srednjo gradbeno šolo in je sedaj pred magisterijem iz ekonomije. Pred časom je bila pomočnica direktorja Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Po lastnih besedah je postala trn v peti tem, ki so držali vajeti odločanja v agenciji, kjer se pretakajo davkoplačevalska sredstva. Ima tudi posebno spletno stran kandidatke, volivce pa nagovarja v kostimu v barvah slovenske zastave. Med najopaznejšo trojico kandidatov je hiperaktiven prejšnji predsednik vlade Borut Pahor, ki se je odločil, da se bo volivcem približal s sodelovanjem pri najrazličnejših opravilih, kar razvnema mnoge duhove. Pred leti je bil viden pred nekdanjo šentjursko samopostrežbo Resevna, ko je delil piškote z emblemi takratne Združene liste socialnih demokratov. Na Šubičevi 4 seje s vojčas spoprijateljil z današnjim šentjurskim županom in ga vabil v svoje vrste, bivšega predsednika SD pa stranka tudi podpira pri kandidaturi. Med kandidati se je med zadnjimi pojavilo ime doktorja veterinarskih in bioloških znanosti Arturja Šterna, ki je širši javnosti najbolj znan po nastopih v resničnostnem šovu Kmetija slavnih, kar je menda tudi njegov adut. Bo za lokalno pomoč morebiti zaprosil Šentjurčanko iz zadnje Kmetije Vlasto Povšnar? Štern je bil v predsedniški bitki tudi pred petimi leti, ko je vse skupaj izkoristil za snemanje dokumentarca Gola resnica. Eno izmed scen je posnel tudi v Šentjurju. Miro Žitko dr. Danilo Turk dr. Milan Zver Ladislav Troha j Fani Eršte i n Monika Malešič I I Borut Pahor I Artur Štern V boj za predsedniški stolček seje podalo kar nekaj znanih in nekaj manj oz. neznanih kandidatov/kandidatk. Ladislav Troha je zaslovel kot pojoči major, ki je protestiral proti slabemu stanju v Slovenski vojski. Svoje številne aktivnosti zadnja leta objavlja na spletnem mestu gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije, kateremu tudi predseduje, medijsko blokado pa težko prebija. Javnomnenjske ankete največ možnosti pripisujejo aktualnemu predsedniku dr. Danilu Tiirku, ki se v zadnjem letu, za razliko od prvih let mandata, ogromno pojavlja na »terenu«. Na Šentjurskem ga še nismo uzrli, ga je pa pred meseci zastopala soproga Barbara, ko je podprla humanitarno prireditev. V šentjurskem okraju zna v prvem krogu največ glasov nabrati dr. Milan Zver, trenutno evropski poslanec, katerega kandidaturo podpirata N.Si in SDS, katere član je nekdanji šolski minister. V tej vlogi je Zver tudi večkrat obiskal Šentjursko. Kot kandidat se je v Dobju mudil s svojo potujočo knjižnico v senci prireditve Pokaži, kaj znaš, prejšnji teden pa je obiskal Ipavčevo hišo. S pomočjo civilne pobude Združujemo za prihodnost je Zver prvi zbral potrebno število podpor volivcev. Novinec na politični sceni je Miro Žitko, ki zbira 3.000 glasov, saj ima podporo neparlamentarne Stranke enakopravnih dežel. Ima veliko izkušenj z gradnjo z naravnimi materiali, o čemer je napisal tudi knjigo, sam pa prebiva v hiši, za katero je odštel zgolj nekaj tisočakov. Nekdaj je bil tudi šentjurski soobčan, saj je bil eden od soustanoviteljev Naravovarstvene ekološke kmetije na Planinci pod Kalobjem. ® aforizem Nadškof Uran mora v tujino. Kaj pa če je on le predhodnik za večino Slovencev, ki jih to še čaka? (S trebuhom za kruhom!) (jmm) V Sri Lanka korak bližje Kulturno društvo Gorica pri Slivnici in JSKD Šentjur sta v goste povabila slivniško popotnico Manco Čujež, ki se je tokrat potepala po Šri Lanki. Vrt Ipavčeve domačije je bil presenetljivo poln, tudi morda zaradi manjšega poletnega zatišja kulturnih prireditev. Organizatorji so v goste povabili tudi šrilanško pevko Lasanthi Manaranjanie, ki je ob spremljavi zanimivih inštrumentov zapela nekaj napevov iz rodne dežele. Svoje popotovanje je Čuježeva, ki je po profesiji sicer novinarka, odpredavala tekoče in rutinirano, v ozadju pa so se vrteli motivi iz te otoške države na samem jugu Azije. Čudovite slike ter raznolika flora in fauna so mariskaterega poslušalca nadali z željo, da bi si tudi sam to odmaknjeno deželo ogledal v prihodnosti. Na koncu so organizatorji poskrbeli še za šrilanško večerjo in kozarček vina, ki je po uri in pol programa potopisnega večera primerno sedel v lačne želodčke obiskovalcev. (J. G.) Manca Čujež je predstavila zanimivo in drugačno deželo, po kateri se je potepala tri tedne. Filmi in glasba na vrhu Rifnika Avdio-vizualni koncerti so na Ritnik pritegnili marsikaterega obiskovalca. Šentriff. 4. šentjursko-rifniški festival Piše: Saša Rečnik »S festivalom želimo oživiti kulturno in naravno dediščino Rifnika ter doseči njegovo večjo obiskanost, saj Rifnik ni pomemben le za lokalno skupnost, ampak njegov pomen dosega državne razsežnosti kot arheološka dediščina Slovenije,« je povedala Urša Horjak, organizatorka in gonilna sila festivala. Program je zastavljen tako, da je namenjen vsem generacijam in vsem, ki jih zanima filmska umetnost. »Izbor filmov prilagajamo različnim sferam in se jih trudimo tematsko uskladiti po posameznih večerih. Dva filma, »Moj ata socialistični kulak« in »Na papirnatih avionih«, smo tako posvetili nedavno preminulemu slovenskemu igralcu Poldetu Bibiču. Dobro sprejet je bil tudi prvi slovenski celovečerni risani film »Socializacija bika?«. Nadaljevali smo z animirano fantazijsko avanturo »Čarovnik Howl in gibljivi grad« priznanega japonskega režiserja Hayaa Miyazakija. Izpostavila bi še film »Cinema Komunisto«. Gre za kolaž prizorov iz pozabljenih jugoslovanskih filmov, arhivskih Posnetkov in ekskluzivnih intervjujev, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu »Hollywooda vzhoda« in o ustvarjanju mita o Jugoslaviji na filmskem platnu,« je pojasnila Horjakova. V petek in soboto sta bili v Kulturnem domu Šentjur v sklopu festivala tudi Projekciji slovenskih filmov s 35 mm kopij, vendar si filmske klasike »Na svoji zemlji« iz leta 1948 in filma »Na papirnatih avionih« ni Prišel ogledat prav nihče. dejstva hov?ce Šentriff Šentjursko-rifniški festival filma in kulture (Šentriff) se je letos izvedel že četrtič zapored, drugič pod istim imenom, saj je v prvih dveh letih festival bil znan kot Majski filmski festival. Takrat je potekal, kot že nakazuje samo ime, v mesecu maju, lani so festival izvedli v juliju, letos pa je film zavzel Rifnik med 16. in 18. avgustom. Glasba zasenčila film Zaradi slabega vremena so bile projekcije filmov v četrtek prestavljene v kulturni dom, kar je morda odvrnilo še kakšnega gledalca. V petek so Rifnik zavzeli glasbeniki, saj ta dan projekcij ni bilo. Koncert skupin Animirana ŠKM Banda, Ludovik Material in Sportbi 1 ly Krši Embargo je na Rifnik privabil okoli 60 obiskovalcev. Ambient je bil kot nalašč za avdio-vizualni koncert Animirane ŠKM bande, ki želi predstaviti ustvarjalno srečanje glasbe z vizualno umetnostjo in združuje kakovostno avtorsko ambientalno glasbo z ustvarjalnostjo mladih vizualnih umetnikov. Tudi preostala dva banda nista zaostajala s svojo edinstvenostjo, še posebej Sportbilly Krši Embargo z živo projekcijo preko grafoskopa. V petek je sicer navdušil že nastop Etno zbora, ki je nastal prav za to priložnost, v soboto je projekcije otvoril Uroš Jovičič s Pozabljenimi Glasovi Arhaičnega Balkana. »Sicer je logično, da je na Rifnik na koncerte prišlo več ljudi kot pa na same projekcije, vendar pa je v prvi vrsti to filmski festival in bi si želela, da bi bilo zanimanje za filmsko umetnost enako zanimanju za glasbeno. To je tudi eden izmed glavnih ciljev festivala,« je obisk koncertov pokomentirala Horjakova. Pestro dnevno dogajanje Poleg večernega programa so se čez dan zvrstile tudi številne delavnice. Zelo obiskana je bila delavnica, ki jo je vodila Katarina Jenšterle, kjer so otroci slikali in risali, izdelke pa razstavili kar na drevesa. Manj obiskana je bila sobotna delavnica »Lunin med« -glasbeno popotovanje s slovensko ljudsko pesmijo in zvočili ter glasbili sveta z Matejo Gorjup in s Samom Kutinom, ki sta po delavnicah razveselila publiko pred projekcijami filmov tistega večera in se popolnoma uskladila z nastopom Uroša Jovičiča. Od četrtka do sobote seje v prostorih Študentskega kluba mladih Šentjur izvajala tudi filmska delavnica s priznanim filmskim ustvarjalcem in režiserjem Borisom Petkovičem. Udeleženci delavnic so posneli kratki igrani film »Zaseda sredi ničesar«, ki se je skupaj s še nekaterimi kratkimi filmi ter filmom video krožka OŠ Franja Malgaja »Mamica prehitro« predvajal na zaključni prireditvi Šentriffa, 25. avgusta, na Ipavčevem vrtu. Naslednje leto Šentriff 5? Organizacija projekta, kot je Šentriff, je precejšen logistični zalogaj, saj se potrebuj e programskega vodjo, operaterja, vodjo logistike itd. Pri tem se je opazila odsotnost študentov iz ŠKMŠ, kljub temu da gre za enega večjih klubskih projektov. Najbolj je vsekakor zahtevna tehnična plat festivala, saj je treba pripraviti vse najmanjše podrobnosti, ki so nujni za izvedbo festivala in jih namestiti na prireditveni prostor na vrhu Rifnika. Od postavitve šotorov, košnje travnika na vrhu hriba, napeljava elektrike, postavitev WC kabin, priprava opreme itd. »Z Brigito Gračner, ki je soorganizatorka letošnjega festivala, so nama bili v veliko pomoč starši, saj so nama pomagali pri logistiki in prepeljali stvari na vrh,« še pove Horjakova in doda svojo vizijo za prihodnost: »Festival se je z leti razvil in napredovali smo na vseh področjih, kar se kaže v vse večjem obisku. Na primer lani je na Rifniku stal le en šotor, letos že osem. Vendar vse prevečkrat slišimo, da je predaleč oz. da se lokalnemu prebivalstvu ne ljubi priti teh nekaj sto metrov peš, medtem ko smo imeli obiskovalce iz Prekmurja, Notranjske, Dolenjske, ki so se z veseljem pripeljali in sprehodili na vrh Rifnika. Če se v prihodnosti ne bo pokazal interes tako s strani obiskovalcev kot tudi ljudi, ki bi bili pripravljeni delati in pomagati, ne vidimo smisla nadaljevati s sicer edinstvenim projektom na našem območju, ki je programsko dobro podkovan.« Etno zbor, ki je nastal ravno zaradi nastopa na Rifniku, je vodila Mojca Zupanc. Eko vizionarji v soseščini Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja, primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. dejstva kolumna mrffjfce Festivalsko ob Schengenski meji Piše: Gašper Andrinek Schengenfest, festival ob Kolpi v vasi Vinica in tik ob meji z južno sosedo Hrvaško, je zagotovo trenutno eden izmed bolj priljubljenih in obiskanih v Sloveniji. Po uradnih podatkih organizatorjev so letos privabili okoli 22 tisoč obiskovalcev. Koncertni program je bil namenjen res skoraj vsem starostnim generacijam (opaziti je bilo tudi najmlajše ob spremstvu staršev). Lokacija prizorišča je bila skoraj popolna, velika pomanjkljivost pri lokaciji je kamp za obiskovalce, ki je brez sence in je podnevi ob poletni vročini skoraj nemogoče počivati v šotorih. Večina je tako dneve preživela ob ali v Kolpi, pod glavnim šotorom prizorišča ali pa razpršena po Vinici in mogoče še kje okrog. Glavna benda prvega večera sta predstavljala srbska Riblja Čorba, ki je po dolgih letih zopet nastopila v Sloveniji in finski »cirkusanti« Leningrad Cowboys. Oboji so upravičili velika pričakovanja in uprizorili pravo evforijo. Na sobotni večer se je na festival nagnetlo največ obiskovalcev. Upam si trditi, da jih je privabila legendarna skupina Parni Valjak, ki znova navdušuje s svojimi klasikami, k temu pa so dodali še nekaj novosti. Odličen koncert pa je v tem večeru opravila še hrvaška skupina Majke z Goranom Ba-retom. Na (Prokleto) nedeljo so organizatorji pripravili zopet pester izbor različnih skupin. Čeprav ni bilo opaziti tolikšnega navala ljudi kot prejšnji večer, sta občinstvo vseeno zadovoljno ogreli slovenski skupini Leeloojamais in Big Foot Mama in ga pripravili na spektakel večera, ki se je začel z avstrijsko skupino Parov Stelar, nadaljeval pa s svetovno znanimi Keiser Chiefs. Frontman Ricky Wilson je popestril dogajanje s plezanjem po šotoru, ovacije pa požel s pesmijo Ruby. Nastopile so še številne druge predskupine, znova je bil posebej organiziran t. i. elektro oder, kjer so lahko na svoj račun prišli ljubitelji elektronske glasbe. Na splošno je festival vedno boljše organiziran, priljubljenaje bila letošnja novost Schengy shop v kampu, kjer so prodajali pijačo po sprejemljivih cenah. To je bil moj drugi Schengenfest, vsekakor bom premislil, če se ne bova videla še tretjič. Razvojni center narave. Premoremo ogromno naravno dediščino. Piše: Bogdan Rahten Le eno železniško postajo od zadnjega tovrstnega postajališča v šentjurski občini v smeri Maribora se v Poljčanah odvija zanimiva zgodba z ekološkim predznakom, ki je v naših krajih ne poznamo kaj prida. Razvojni center narave ni zgolj stavba V središču mlade občine so lani odprli Razvojni center narave z glavnim ciljem povezati naravno in kulturno dediščino, ki jo premorejo v izobilju, vse skupaj pa prerašča v izjemno zanimivo zgodbo o uspehu. Pri vsem skupaj gre za sklop projektov, ki se medsebojno navezujejo in že dajejo dodano vrednost v domačem okolju. Doslej so izpeljali gradnjo rastlinskih čistilnih naprav, obnovili nekaj objektov, odprli dva učna poligona in kar 10 učnih poti, v bližnji prihodnosti pa bodo odprli še dva informacijska centra, uspešno deluje tržnica lokalnih pridelkov in še bi lahko naštevali. Vizija za kopirati V Poljčanah se lahko pohvalijo, da so bili med prvimi, ki so se lotili tovrstnih projektov, kot svojo prednost - ponekod vidijo v tem slabost - pa štejejo, da je kar 60 % območja občine vključenih v režim Natura 2000. V prihodnje želijo postati učna občina, v spodbudo pa jim gre izjemno zanimanje obiskovalcev, čeprav se aktivne promocije zares še niso niti lotili. Po zgledu avstrijskega Vulkanlanda, o čemer smo poročali junija, se na njihovem območju obeta tudi trajnostna regija, kamor se želi vključiti že več kot 10 okoliških občin. Izobraževanje Eno od njihovih glavnih poslanstev je prenos znanja, ki ga ponujajo v avtentičnem okolju in z neposrednimi izkušnjami v naravi. Tako se obiskovalci na učnih poligonih praktično seznanjajo z okoljsko problematiko. Ekoremediacijski poligon, nedaleč od Studenic, v Modražah obsega pet hektarov površine z več kot 50 točkami zanimanja, podpira pa ga minis- trstvo, pristojno za izobraževanje. Tako so tam predstavljeni odsek struge vodotoka, obrežje vodotoka, porečje vodotoka, naravne mejice, del gozda, mokrišče, močvirno in suho travišče ter ribnik. Tam najdemo tudi celo vrsto ekosistem-skih tehnologij, kot so: rastlinska čistilna naprava, vegetacijski pas za preprečevanje onesnaževanja s kmetijskih površin, blažilna cona kot protiprašna bariera, demonstrativno polje s fitoremediacijsko zasaditvijo za čiščenje onesnaženih zemljin, kompostna greda, sonaravna večnamenska ureditev mlake... Mednarodne ambicije Učilnica v naravi ni samo lokalni oz. regionalni projekt, ampak jo njeni skrbniki želijo razviti na mednarodni ravni. To jim bo uspelo tudi s podporo Mednarodnega centra za ekoremediacije Filozofske fakultete Maribor, ki razvija nova znanja v praksi in jih prenaša med uporabnike. Koordinatorka projekta je ddr. Ana Vovk Korže, med partnerji pa najdemo tudi Razvojno agencijo Kozjansko. Samooskrbnost kot nov izziv Na permakulturnem oz. samooskrbnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so k reševanju aktualnih okoljskih problemov in vprašanj pristopili na način, s katerim si lahko zlahka predstavljamo Ekskurzija Bralce Šentjurskih novic vabimo na ekskurzijo na samooskrbni poligon, ki bo 22. septembra dopoldan. Prijave sporočite na uredništvo do 15. septembra. Ekoremediacije Ekoremediacije predstavljajo inovativen pogled k reševanju okoljskih problemov, kot je npr. onesnaženje vode ali tal. omejenost naravnih virov, obenem pa v živo vidimo načine, kako z njimi trajnostno ravnati. Najbolj očiten objekt na posestvu, ki kani nekoč postati ekovas, je nekakšen okrogel šotor - jurta, ki je sicer tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki s svojo izolacijo omogoča prebivanje v vseh letnih časih. Pomembno vlogo pri vsem skupaj ima vsa okolica, ki je bila premišljeno zasnovana po načelih permakulture. Na posestvu so prikazane naslednje zasaditve: travniški sadovnjak, gozdni vrt, njiva z mešano zasaditvijo in sadno-zelenjavni vrt. Z vsem skupaj skušajo simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije. Permakulturna zasaditev gredic Za starejše obiskovalce so najbolj zanimive različne grede, saj znanje potem prenašajo na lastne parcele. Tako je moč preveriti grede najrazličnejših oblik in dimenzij -na ogled so tudi rešitve za balkone, vodiči pa razložijo koncept njihove zasnove, ki je takšen, da si ga lahko omisli vsak. Pri vsem skupaj je zanimivo, da je s takšnimi gredami, ki rodijo polneje in kvalitetneje, tudi manj dela, rastline pa ne potrebujejo vsakodnevnega namakanja. dejstva Zametek ekovasi VPRAŠAJTE DERMATOLOGA! Odgovarja dermatovenerologinja Janja Šmid, dr. med. VPRAŠANJE: Tri mesece se mi pojavljajo mozoljčki okoli ust. Kako se naj pozdravim? Mozolji okoli ust so pogosta nadloga. Pogosteje jih opažamo pri ženskah, pojavljajo pa se tudi pri moških in otrocih. Nastanejo lahko zaradi različnih vzrokov (kontaktna preobčutljivost, prekomerna poseljenost s pršico Demodex, uporaba določenih zdravil...). Glede na vzrok in tip vnetja okoli ust, | se odločamo, kako bomo spremembe zdravili, zato svetujem, | da se oglasite v našo dermatološko ambulanto, kjer bom na | osnovi kliničnega pregleda in usmerjenega pogovora z vami § postavila diagnozo ter predpisala zdravljenje. Če imate težave s kožo in vprašanja za dermatologa, se naročite: DERMATOLOŠKA AMBULANTA (t; AFRODITA BEAUTV CENTER AFRODITA Beauty center Afrodita Rogaška Slatina telefon: 03 812 13 88 (ponedeljek - petek, 8.00 - 18.00) www.kozmetika-afrodita.com ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! višja strokovna šola ekonomist poslovni sekretar telefon: 03 428 55 32 srednja poklicna in strokovna šola trgovec ekonomski tehnik telefon: 03 428 55 30 (f —A VPIS 13. 9. ob 17.00 'L in vsak dan v času uradnih ur -J tečaji tujih jezikov najem predavalnic www.abitura.si Drameljski župnik odhaja v Dobrno Milan Strmšek je bil priljubljen med Drameljčani. Župnija Dramlje. Po 14 letih v Dramlje prihaja nov župnik Niko Krajnc. Piše: Zoran Borovšak Kot je bilo že nekaj časa znano, se je Milan Strmšek, dolgoletni drameljski dušni pastir poslovil od svoje fare in odšel na Dobrno. V 14 letih službovanja v drameljski fari je s pomočjo faranov obnovil in uredil praktično vso cerkveno dediščino. Prav tako je šel v korak s časom in tudi na spletu sproti objavljal oznanila. Na spletnem forumu Dramlje je tako v treh letih zbral preko 140 objav in je bil med najbolj aktivnimi uporabniki foruma. Poudariti je potrebno, daje bilo v teh letih finančno poslovanje župnije vselej transparentno. 0 vseh prihodkih in odhodkih je župnik Strmšek sproti poročal. Slovo je bilo težko Njegovo zadnjo nedeljsko mašo, ki je potekala 12. avgusta v drameljski cerkvi, so s skupnimi močmi oblikovali predstavniki celotne župnije. Poleg daril, ki jih je prejel, ga je pred cerkvijo pričakal še odličen ministrantski orkester. S tem so mu Drameljčani izkazali zahvalo in spoštovanje, saj jim je, kadarkoli so ga potrebovali, stal ob strani. Pismo župnika Milana Strmška faranom ob odhodu »Po štirinajstih letih lepega sodelovanja odhajam od vas, dragi spoštovani Drameljčani in Drameljčanke. Lepo sem se dejstva Novi župnik V Dramlje sedaj prihaja novi župnik iz župnije Dobrna. Župnik Niko Krajnc je v župniji Dobrna služboval od leta 2004. Odzivi faranov na to odločitev celjske škofije so različni, vsekakor pa prevladujejo negativni, kajti s prejšnjim župnikom so odlično sodelovali in bil je vzor dobrega gospodarja župnije. počutil med vami in lahko smo ponosni na pot, ki smo jo skupaj prehodili. Sedaj so pred menoj in vami novi izzivi. Grem med prav tako dobre in plemenite ljudi v lepo župnijo Dobrna in če Bog in škof tako hočeta, z mojo privolitvijo, bomo tudi tam gradili božje kraljestvo Bogu v čast ter vsem faranom v spodbudo in veselje. Kakor pri vas, se bom tudi na Dobrni trudil povezovati ljudi med seboj in jih ne razdvajati in bom med njimi našel dobre sodelavce. Sicer pa, kar bom sejal, to bom žel. V Dramljah je bila vseh 14 let obilna žetev. Mnogo se vidi, marsikaj pa je skritega in prav je tako. Molil bom za vas in za nove duhovniške poklice, vi molite zame. Lepo sprejmite novega župnika.« # aforizem nOVjCe Na Blagovni so dobili novo moderno modro igrišče in še nekaj igrišč smo zgradili po občini. Naj se ve, da je oblast bolj športna, (jmm) Bombardiranje iz vesolja Utrinki. V zadnjih tednih švigajo preko neba številni utrinki. Napisala: Majda Kamenšek Gajšek Fotografija: Robert Gajšek K njihovemu ogledu smo pozivali tudi člani Astronomskega društva Kosci Šentjur na spletnih straneh društva. Utrinki so medplanetarni delci prahu in kamnin, poimenovani Perzeidi. Ime so dobili po ozvezdju v delu neba, iz katerega prihajajo. Perzeidi so ostanki kometa 109P/Swift-Tuttle, ki je bil odkrit leta 1862. Perzeidi so najlepši in najbolj znan meteorski roj. So tudi eden najbolj starih meteorskih rojev, saj so o njih poročali že stari Kitajci in Korejci. Kadar se utrinki pojavljajo v tako velikem številu, govorimo o meteoritskem dežju. Na svoji poti so avgusta leta 1993 Perzeidi celo uničili satelit dejstva Utrinki Zvezdni utrinki so v ljudeh vedno burili domišljijo. Nekatera ljudstva so verjela, da so utrinki ugasle zvezde. Drugi so prepričani, da so utrinki duše, ki zapuščajo naš planet. Tretji zopet menijo, da so utrinki kosi zlata, ki jih nebesna bitja pošiljajo v pomoč ljudem na Zemlji. V Evropi so jih naši predniki imenovali solze svetega Lovrenca, po svetniku, ki goduje v tem času. 01ympus. Perzeide lahko opazujemo že od sredine julija. Vesoljski kamni V medplanetarnem prostoru našega osončja je veliko kamnitih in prašnih delcev, ki na Zemljo priletijo iz različnih smeri vesolja, ujeti v njeno gravitacijo. Njihov premer je od nekaj mm do 5 m, masa pa od nekaj mikrogramov do več deset kg. Ko priletijo v Zemljino atmosfero, zaradi velike hitrosti in trenja zažarijo in večinoma izgorijo v višjih slojih atmosfere. V Zemljino atmosfero priletijo s hitrostjo od 11 do 74 km na sekundo. Večina jih izgori v atmosferi na višini od 75 do 115 km nad površino Zemlje. Njihovo žarenje in izgorevanje z Zemlje vidimo kot svetlo sled na nebu. Če so ti vesoljski kamni zelo veliki, potem ne izgorijo v atmosferi, ampak padejo na njeno površino. Manjši izgorijo tako hitro, da jih niti ne opazimo, večji meteoridi pa so tako svetli, da dosežejo celo svetilnost polne Lune in jih lahko vidimo tudi podnevi. Takšnim pravimo bolidi. Od kod prihajajo? Večina meteoritov je ostankov kometov. Kometi so velike kepe ledu, plinov in trdnih delcev, ki krožijo okoli Sonca. Njihov premer je lahko od 200 do 10.000 m, njihova gostota pa je zelo majhna. V bližini Sonca zaradi toplote ledeni delci in plin zažarijo in se razširijo. Pri tem odnesejo trdne prašne delce kometa stran od Sonca, kar sončni veter še dodatno pospeši. Tako nastane značilni kometov Perzeide lahko občudujemo vsako poletje med 14. julijem in 24. avgustom. rep, ki je viden tudi, če komet opazujemo z Zemlje. Na svoji poti kometi hitro izgubljajo snov in počasi razpadajo. Ko Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka pas teh medplanetarnih delcev, jih njena gravitacija pritegne nase. V atmosferi Zemlje pa jih čaka ognjeni konec. Ostanki kometov tvorijo tako meteorske roje. Na število vidnih meteoritov vpliva kvaliteta neba. Če je ozračje čisto, brez svetlobnega onesnaženja in Luna ni vidna, jih bomo videli več. Lunina svetloba, svetlobno onesnaženje in prašni delci v zraku pa marsikateri utrinek skrijejo našim očem. So nevarni? Perzeidi nam niso nevarni, ker so majhni in izgorijo v atmosferi. Med tirnicama Marsa in Jupitra pa se v našem osončju nahaja velik pas trdnih skal in kamenja. Posamezne skale merijo od nekaj metrov do 1.000 km. Tem pravimo asteroidi. Nekateri asteroidi se občasno zelo približajo Zemlji. V preteklosti so asteroidi že bombardirali Zemljo. Dokaz teh nezaželenih obiskovalcev so številni kraterji, ki so vidni še danes. Eden najbolj znanih je padel pred 65 milijoni let na področje današnjega Mehiškega zaliva. Premer kraterja tega množičnega morilca je 180 km. Njegov padec na Zemljo je povzročil izumrtje dinozavrov in večine takratnega življenja. Razen uničenja živali in rastlin dvignejo asteroidi v atmosfero veliko prahu, ki zatemni svetlobo Sonca in povzroči nastanek ledene dobe. V zgodovini Zemlje so asteroidi močno vplivali na razvoj življenja, saj so z uničenjem spreminjali celotna obdobja. # aforizem nOViCe Nasvet volivcem: volite in sodite novega predsednika po tistem, kar in kako je delal včeraj in kaj počne danes, ne po tistem, kar bo počel in obljublja za jutri! (jmm) nMMHMMMaMnBKBBI Novi mladinski promotorji Mladinski center Šentjur (MCŠ) je v okviru projekta Omrežen.si med 7. in 9. avgustom izvedel izobraževanje in usposabljanje za mlade, ki si želijo delati z mladimi. Projekt Omrežen.si, ki spodbuja mlade k neformalnemu izobraževanju, medvrstniškemu učenju in ustvarjanju mreže poznanstev, imenujemo kar socialni kapital. Izobraževanja se je udeležilo 9 deklet, ki so prisluhnila izkušnjam in nasvetom ter izobraževanju, ki ga je pripravila vodja mladinskega centra Lara Žmaher. »Na MCŠ si prizadevamo mlade vključiti v različne aktivnosti mladinskega centra. Želimo jih tudi spodbuditi, da sami organizirajo različne aktivnosti za sovrstnike. S koristnim znanjem, z nasveti in izkušnjami drugih ter zavedanjem, da niso pri tem popolnoma sami, vzgajamo mlade k aktivnemu soustvarjanju lepšega in kakovostnejšega prostočasnega programa za mlade,« je dodala Žmaherjeva. Takole so dekleta proslavila konec izobraževanja. šentjurske novice, avgust 2012 IZ NAŠIH KRAJEV 17 Valnerjcvi dnevi paradižnika Paradižnik. V Vrtnariji Valner je bilo moč pokusiti kar 26 vrst. Piše: Jure Godler Vrtnarija Valner že četrto leto zapored pripravlja dan odprtih vrat, poimenovan kot Dnevi paradižnikov. Še posebej so se letos potrudili za strokovno svetovanje, saj je obiskovalce vodil po rastlinjaku Slavko Zgonc. Tradicionalno so pripravili tudi pokušanje vseh možnih vrst paradižnikov in paprik. Pokusiti je bilo moč 26 sort paradižnikov in 24 sort paprik. Tako si je lahko vsak obiskovalec izbral, kateri okus mu je najljubši, in sadiko tistega kupil za naslednje leto. »Letošnje leto bo prehodno, saj bomo zamenjali blagovno znamko Profi-line z znamko Volmary, kije nadgradjaprejšnje,« nam je zaupala Klaudija Valner, ki ni mogla skrivati zadovoljstva z vedno večjim obiskom njihove prireditve. »Zelo sem vesela in takšen obisk je samo potrditev, da delamo dobro,« je še zaključila Valnerjeva. Kulinarika Še večjo pozornost kot pokušanje je požel kulinarični kotiček, ki ga je pripravil Borut Jovan, ki je letos povabil v goste še tri priznane kuharske mojstre: Marka Pavčnika, Bineta Obiskovalci so lahko vsako izmed 26 sort paradižnika tudi pokusili. Volčiča in Gregorja Jagra. Vsi so pripravili najrazličnejše dobrote in sladice s poudarkom na paradižniku. Tako je bilo moč pokusiti čokoladne paradižnike, marinirane paradižnike, paradižnikove pite, sladice in ostalo. Jed dneva je bila ocvrta tuna v prašičkovi koži in sladoled oranžne paprike. »Že tri leta se poglabljam v naravna zelišča, zato sem letos predstavil naravni ledeni čaj, ki ga proizvajamo pod mojo blagovno znamko, ki se imenuje po mojem priimku,« je še dopolnil Jovan. Na pokušino je postavil ledena čaja iz rdeče bazilike in pehtrana, drugo leto pa pripravlja še ledeni čaj iz koprca. Iz paradižnika je moč pripraviti najrazličnejše dobrote. Oblačna jubilejna astronomska noč Predavanje je poželo veliko zanimanja. Zadnjo julijsko soboto so Kosci na Prevorju organizirali jubilejno 10. astronomsko noč. Žal obiskovalcem nebesni svod ni bil najbolje viden, kar je prineslo odločitev, da bodo prihodnje dogodek sklicali v skladu z vremensko napovedjo. Vreme pa ni imelo vpliva na tradicionalno predavanje, kjer sta Friderik Madarasi in Roman Ocvirk spregovorila o zvezdogledenju z daljnogledom, nekaj modelov pa je kakšnih 50 udeležencev lahko tudi preizkusilo. Likof še živ Piše: Milenka Blaževič Revnejši kmetje so včasih hodili k bogatejšim kmetom v taberh. Taberh je že pozabljena beseda, ki sicer izvira iz nemške besede »die Tagarbeit« - dnevno delo ali dnina po Slovensko. Še danes se je ohranila ta navada, da sosed in sorodniki priskočijo sosedu na pomoč ob večjem opravilu in spravilu pridelkov. V sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Kozjansko se je v Rogatcu v muzeju na prostem odvijala že 14. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Mlačev je bil velik dogodek na kmetiji, ko so priskočili na pomoč sosedje. Najprej so mlatili s cepci, nato na ročno mlatilnico, nato pa na »gepl«. Prikazana je bila tudi košnja z grabljicami. Gospodar je bil vedno prvi kosec, ki je držal smer košnje, za njimi pa so bile grabljice, ki so grabile pokošeno travo. Motorne žage in drugi stroji so bili nedosegljivi, zato so žagali na ročno žago. »Amerikanka« so jo imenovali. Prireditve se je udeležilo veliko oblikovalcev, rokodelcev, najbolj pa je obiskovalce navdušila delavnica izdelovanje iz testa narejene »žulike«. Zvečer je potekala plesna delavnica. Po vsakem opravilu je bil tudi likof s petjem, za katerega so poskrbele Ljudske pevke iz Rogatca, za ples pa sta poskrbela skupina Gemaj ter ljudski pevci in godci -Slamjeki s Planine. Prireditev je povezovala Snežana Prebil. Sodelovali so tudi mlatiči DU Planina in DU Slivnica. Šedinska noč zopet zaživela Začeli nova prijateljstva Gosti so si ogledali tudi šentjurski Muzej Južne železnice. Pobratenje. Šentjurski planinci navezali stike s prijatelji iz srbske Požege. Piše: Jure Godler Da prijateljstvo ne zamre hitro, sta ugotovila Edi Peperko in predsednik društva PPD Maljen iz Srbije Ursan, ko sta se pred tremi leti srečala v Požegi. Prijatelja sta sodelovala že na delovni brigadi leta 1977, kjer so gradili cesto na Resevno, a so stiki potem povsem zamrli, zato je bilo po 35 letih srečanje še toliko bolj veselo. Skupno rdečo nit sta našla ravno v planinarjenju, zato so pred tremi leti šentjurski planinci povabili v Slovenijo srbske planince, lansko leto pa so jim vrnili obisk v Požego. »Skupna želja je, da se tovrstna srečanja ohranjajo tudi v prihodnosti,« nam je zaupal predsednik PD Šentjur Miro Rožej. Pester program Ker jih je v Slovenijo 9. avgusta prišlo malo več, kot so načrtovali, so jim ponudili dejstva hoflfce Požega Po podatkih popisa iz leta 2001 ima Požega 13.206 prebivalcev in se nahaja 180 km stran od Beograda. Od leta 1921 do 1991 se je kraj imenoval Užička Požega. Znan je po plodni zemlji in bližini rek, prvi zapisi o tamkajšnji naselbini so stari preko 2.600 let. Požega je dobila ime zaradi visokih temperatur in vročine. prenočišče kar v domačem Planinskem domu na Resevni. Pred železniško postajo Šentjur, kamor so prispeli z avtobusom, so jih pričakali člani PD Šentjur. Železničarski muzej jim je razkazal Mihael Bučar, vozili so se s starinskimi kolesi šentjurskih starodobnikov in prigriznili v vinogradniški kleti. Naslednji dan so za njih načrtovali krajši pohod po okolici Šentjurja, popoldan pa jih je sprejel tudi župan mag. Marko Diaci. Obiskali so tudi TD Ponikva, v soboto zjutraj so načrtovali vrhunec druženja. Večja skupina se je odpravila na Triglav, manjša pa v Logarsko dolino. V ponedeljek so se gostje vrnili domov. Obnoviti stike Iz pobratenja, še iz časa Jugoslavije, bodo tako počasi pobrisali prah. »Slovenski izseljenci so bili med drugo svetovno vojno tam zelo dobro sprejeti, zaradi politike pa je v začetku devetdesetih bilo to pobratenje zamrznjeno,« nam je razložil Peperko. »Po skoraj dvajsetih letih pa ponovno vzpostavljamo stike in prijateljstva,« je še dodal. Stike bi želeli nadgraditi tudi na gospodarskem področju. Oboji se zanimajo povezave na šolskih področjih, saj je tudi v Požegi velik šolski center za kmetijstvo, ki ga obiskuje skoraj 800 dijakov, ni pa vključenega visokošolskega izobraževanja. V Požegi imajo zelo razvito sadjarstvo, za povezavo pa bi se morali najti tudi interesi obeh šol. Dramlje. V Šedini zopet vzpostavljajo slogo med ljudmi, ki sojo poznali že nekoč. Piše: Zoran Borovšak Kdor se je konec julija vozil po vaseh vaške skupnosti Šedina, je lahko opazil, da se tam pripravlja nekaj velikega. Na vsakem koraku so ga namreč spremljali plakati, ki so prisrčno vabili na to znova obujeno prireditev. Prvi petek v avgustu je v vaški skupnosti minil zelo veselo. Pred dvema desetletjema je takratni NK Šedina pogosto organiziral družabne in športne prireditve, namenjene krajanom in seveda tudi ostalim udeležencem. Najodmevnejša je bila Šedinska noč, ki so jo, pred tem letom, zadnjič organizirali davnega leta 1987. Po četrt stoletja ponovno veselo ŠD Šedina se je tako letos odločilo, da na pobudo mnogih krajanov, ki se dogajanja pred leti še živo spominjajo, prireditev ponovno oživi. Posebej vabljeni so bili vsi prebivalci, katerih je okrog 200, in tudi lastniki zidanic na območju Uršule, dobrodošel pa je bil kdorkoli, ki je s sabo prinesel dobro voljo in smeh. Dan, ko se je prireditev odvijala, je bil vroč. Bolj ko se je bližala peta ura popoldne, ko se je noč tudi uradno začela, bolj so se nad Dramlje zgrinjali oblaki, vendar jih je dobra volja organizatorjev pregnala. dejstva novTce Od večera do jutra Člani ŠD Šedina in krajani so vseskozi skrbeli, da na mizah ni zmanjkalo pijače in jedače, za dobro voljo in plesno razpoloženje je poskrbel trio Prijatelji, manjkalo pa ni niti humorističnih točk, za katere so prav tako poskrbeli krajani sami. Na koncu je do zgodnjih jutranjih po dolini pod Uršulo odmevala pesem ob zvokih frajtonarice. Na igrišču se je rajalo do jutra Igrišče na Šedini je počasi napolnilo okrog 100 udeležencev, petje ob zvokih instrumentov pa je po dolini odmevalo do jutranjih ur. Vsak obiskovalec j e v proračun prispeval 10 evrov, del sredstev pa je prispevalo ŠD Šedina. Tako so poskrbeli, da pijače in jedače ni zmanjkalo do konca. Primož Laubič, predsednik ŠD Šedina, je bil z obiskom zelo zadovoljen, saj se je prireditev odvijala v času dopustov, kar je verjetno botrovalo k nižji udeležbi. Po prvih vtisih so bili krajani izjemno zadovoljni, da so dogodek ponovno prebudili, saj tovrstnih druženj med krajani primanjkuje. Organizacijski odbor, ki bo za prihodnjo prireditev ostal enak, saj je svojo nalogo zelo uspešno opravil, se je odločil, da naslednje leto ponovi uspešno izvedeno letošnjo Šedinsko noč, ki je nekako simbolno obeležila desetletnico društva. Po 25 letih so se krajani ponovno veselili na Šedinski noči. »Pokaži, kaj znaš« z vstopnino Pokaži, kaj znaš. Predhodnica oddaje Slovenija ima talent še živi v Dobju. Piše: Vid Aužner Zadnjo julijsko nedeljo je v Dobju potekalo že 41. tekmovanje mladih harmonikarjev in mladih narodnozabavnih ansamblov iz širše okolice, kjer se je vsak predstavil z dvema skladbama. Domačinov je bilo letos zelo malo. Večina med njimi je bila takšnih, ki so šele na začetku svoje glasbene poti. Organizator Franc Salobir je bil vseeno z letošnjimi prijavami izredno zadovoljen, saj se je na dobjanskem odru zvrstilo kar 22 nastopajočih. Med njimi je bilo 5 harmonikarjev, 9 ansamblov, 6 trio izvedb in ljudske pevke. Nastopila je tudi Ivanka Uduč, ki je zrecitirala svojo pesem »Kozjansko in Poljubi«. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Peter Frece, Franci Černelč, Miran Majcen in Lojze Ogorevc, in občinstvo sta skupaj podala oceno najboljšim štirim ansamblom ter podelila nagrade. Najboljši Prvo mesto si je prislužil Ansambel Jug iz Podčetrtka, drugi je bil Ansambel Klateži iz Nove Cerkve in tretji Ansambel Pogled iz Novega mesta. Prireditev že vrsto leto vodi Tone Vrabl. Med uradnim delom je obiskovalce in nastopajoče zmotila ploha, tako da so morali za nekaj časa prekiniti program. Ampak z vztrajnostjo in dobro voljo so prireditev le speljali uspešno do konca. Po tekmovalnem delu je sledila veselica z Ansamblom Vera & Originali, ki so kljub hladnemu večeru kar dodobra ogreli plesišče z nekaj zbranimi, ki so vztrajali do konca. Zanimivo je tudi dejstvo, da so letos prvič pobirali za uradni del tudi vstopnino 5 , za veselico pa je bil prost vstop. Vsi zmagovalci na 41. dobjanskem Pokaži, kaj znaš. Na Prevorju spoznavali občino Mladinski center Šentjur je izvedel mladinski tabor na temo spoznavanja občine Šentjur. Tokrat so ga izvedli na Prevorju, kjer so skozi različne ustvarjalne in zabavne igre spoznavali našo občino. Med drugim so igrali svojo različico igre Človek ne jezi se, in to v naravni velikosti. Polja so igralcem predstavljala različne izzive in vprašanja, tudi v zvezi z občino Šentjur in njenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Zavrteli so še kolo sreče, reševali besedne igre, preigrali namizno igro »Spoznaj svojo občino!« ... Obdani s čudovito pokrajino in čisto naravo so se z gospo Marijo Perc sprehodili po prevorskih hribih. Na poti jim je predstavljala različne zdravilne rastline, naravne pojave ter sosednje hribe in kraje, ki obdajajo Prevorje in ta del občine. Večere so si popestrili s piknikom in z opazovanjem zvezd. Roman Ocvirk iz Astronomskega društva Kosci jim je v astronomski opazovalnici na podružnični šoli predstavil ozvezdja in razložil, kaj vse je nad našimi glavami. (V. S.) »Požegnali« slivniške konje Konji so si ob blagoslovu župnika Šramla prislužili še košček slanega kruha. Blagoslov konj. Na tradicionalno »žegnanje« so se odpravili konjeniki in vprege od blizu in daleč. Piše: Jure Godler Konjerejsko društvo Šentjur je prvo avgustovsko nedeljo organiziralo blagoslov konj na Športnem centru Grič. Kljub hudi pripeki se je ob tretji uri popoldan zbral skoraj cel travnik konj in konjskih vpreg. Tovrstno »žegnanje« je bilo že 14. po vrsti, udeležili pa so se ga tudi člani Konjerejskega društva Kapele. Konje in konjske vprege je blagoslovil domači župnik Marko Šramel. Namesto hostije je kopitarjem ponudil košček kruha, pomočenega v sol. Povorka Kratko zahvalo vsem obiskovalcem je namenil predsednik Konjerejskega društva Šentjur Stanislav Drobne. Zahvalil se je tudi mestni skupnosti, ki jim je letos podelila listino mesta Šentjur, prav tako pa jih je v istem stavku okrcal, ker letos niso v okviru Jurjevanja izvedli povorke konjske vprege, ter obljubil, da bodo v naslednjem letu pripravili še večjo in boljšo povorko z več prikaza etno običajev na vozovih. Sodelovanje na Jurjevi povorki traja že od leta 1990, torej več kot 20 let. Člani konjerejskega društva so tudi zelo aktivni. Udeležujejo se strokovnih izobraževanj, sodelujejo pri konjenicah, v zadnjem času pa več časa namenijo temu, da bodo kmečke kobile naučili voziti, da se bodo v prihodnje lahko pokazali z zapravljivčki in vozovi. Nagrado za najlepšo vprego je dobil Franc Salobir. Organizatorji so poskrbeli tudi za živo glasbo in hladno pijačo, zabava konjenikov pa se je zavlekla pozno v noč. Na taboru so spoznali različne zdravilne rastline. Koliko pomeni osem življenj? Piše: Gašper Andrinek 14. avgust 2012. V razmiku 12 minut sta dva slovenska spletna novičarska portala objavila novico o samomorilskih napadih na jugu Afganistana. Eden je objavil, da je po zadnjih podatkih bilo ubitih 28 ljudi, drugi, da je po prvih podatkih bilo ubitih najmanj 36 ljudi. Si lahko zamislite, da se ti dve novici izključujeta za osem človeških življenj? Vsakodnevno lahko po spletu, TV-poročilih ali radiu zasledimo različne novice o raznih samomorilskih ali terorističnih napadih na Bližnjem vzhodu, v Afriki, Aziji ali pa kje drugje, navadno razen v Evropi, Severni Ameriki in Rusiji ne. Na te novice smo že postali naravnost imuni, da ne rečem brezčutni, kot da bi nam bilo vseeno, da je v neki eksploziji umrlo nekaj deset ljudi. Veliki mediji prav tako teh novic ne posredujejo tako ekskluzivno in poudarjeno, ker to naj ne bi bilo nič novega. Spomnimo se pa primera terorističnih napadov v New Yorku, Londonu, Moskvi in nazadnje najbolj odmevnega na Norveškem. Mediji so enostavno ponoreli in pregoreli. Tako je tudi prav! Vendar moramo vedeti, da je prav tako lahko nekdo izgubil očeta ali v Kabulu ali v New Yorku. Zakaj to ne bi bilo dejanje iste vrednosti? Vedno znova se zgrozim, ko pomislim, kakšne razmere preživlja nekdo prav zdaj v Iraku, medtem ko jaz pišem kolumno v (upam) varni Sloveniji. Po napadih v Evropi in ZDA so se varnostne razmere silno zaostrile, sam prav nič ne verjamem, da se bodo nekje v Perzijskem zalivu sploh kaj izboljšale. Ljudje naj bi bili v prisotnosti Natovih oboroženih sil bolj varni, ampak kako lahko potem še vedno pride do takšnih katastrof za tam živeče ljudi. Cilj napadov je v veliki večini nasprotujoča vojska, vendar se ta lahko brani, kaj pa preostane civilnemu prebivalstvu? Ne želim vam vzpodbuditi slabe vesti, ker si mogoče ne ženete k srcu spremljati slabih novic po svetu. Želim vam samo sporočiti, da vam ne sme biti vseeno. dejstva nčrflEe Popestritev Bazenjenje je edini tovrstni dogodek na Šentjurskem, ki vsaj malo popestri sicer pusto dogajanje na šentjurskem bazenu. Da so ljudje željni takšnih dogodkov, priča vedno dobra obiskanost, ki pa je bila letos zaradi dežja čez dan slabše obiskana. Bazenjenje. Tradicionalno pripreditev 5KM5 je skoraj pokvaril dež. Piše: Saša Rečnik Poletna osvežitev Študentskega kluba mladih Šentjur - Bazenjenje je bila v soboto, 11. avgusta, na Šentjurskem bazenu, že trinajstič zapovrstjo. Vročina čez dan sicer ni bila na vrhuncu, saj seje prireditev začela s popoldansko ploho, kar ni ustavilo okoli 500 obiskovalcev, ki so željni zabave rajali pozno v noč. Tokrat so ŠKMŠ-jevci poleg že tradicionalnih aktivnosti, kot so nogomet na milnici in mokre (ob) bazenske igre, letos pripravili tudi večerno stand up komedijo z Alešem Novakom, Klemnom Mauhlerjem in Jernejem Celcem. »Bazenjenje je seveda precejšen organizacijski zalogaj, ki traja približno dober mesec. Vendar pa lahko rečem, da smo študentje pri pripravi takšnih dogodkov že dobro podkovani, tako da nam prireditev ne predstavlja posebnih težav, zagode nam ga lahko le vreme, na kar pa tako ali tako ne moremo vplivati,« je povedala Nastija Močnik, ki je letos prevzela organizacijo Bazenjenja. Mokre igre Dogajanje se je s ploho pričelo ob 15.00 uri. Vsi redki obiskovalci bazena so sicer imeli celodnevni prost vstop, vendar to ni bil razlog za povečan obisk. Največ zanimanja je tudi letos požel nogomet na milnici, saj se je prijavilo kar 8 ekip. Za boljše počutje so poskrbele brezplačna masaža, tudi stojnica z Začelo seje z rajanjem v bazenu. Fantje so se pomerili v nogometu na milnici. Zmagali so Laško pivo. osvežilnim sadjem in limonado ni samevala. Vse bolj se na prireditvah uveljavlja tudi predstavitev Zumbe®. Na bazenu smo bili priča pravemu spektaklu Aqua Zumbe®, z vsemi prelestnimi dekleti, ki so na koncu končale v vodi. Moč je bilo kupiti tudi osvežilne koktajle, ki jih je z atraktivnimi manevri mešal profesionalni barman Anže Tomšič. Za celodnevno glasbeno spremljavo in animacijo obiskovalcev je skrbel DJ Illusion ter stand up komik Aleš Novak. Mokre (ob)bazenske igre so zaradi slabega dnevnega obiska odpadle, prav tako tradicionalna drča. Obiskovalci tega sploh niso opazili, saj se je zabava iz bazena prestavila na plesišče in trajala pozno v noč. ŠKMŠ-jevci so se ponovno organizacijsko izkazali in pregnali sušo tovrstenga dogajanja v Šentjurju. # aforizem___________ridvjČe Zdaj, ko so zapravili vse tisto, kar je ustvaril gnili socializem, bomo varčevali, da bomo lahko , —. , , , , ■ , , , obdržali bogati kapitalizem. Zumbe® so dodobra razgrele sicer hladno ozračje in končale (jmm) - V VOdi. Iz dežja v mega žur Z novim nadstreškom Gasilska noč. V PCD Lokarje so pripravili že tradicionalno prireditev. Piše: Vid Aužner Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje je 4. avgusta pripravilo že tradicionalno prireditev z gasilskim tekmovanjem ter zabavnim programom pri Gasilskem domu v Dolah. Dogajanje se je pričelo ob 17. uri z gasilskim tekmovanjem moških in ženskih ekip. Letos so celo izvedli tekmovanje v dveh disciplinah - suho vajo z motorno brizgalno po pravilih CTIF in hitro mokro vajo »Loeshengriff« s 7 gasilci, ki je še posebej zanimiva tudi za tiste, ki si vajo želijo samo ogledati. Gasilsko tekmovanje Tekmovanja se je udeležilo kar 20 ekip iz bližnje okolice, od tega šestnajst moških in štiri ženske. Najhitreje so tarčo zadeli gasilci iz PGD Velike Pirešice, takoj za njimi PGD Zabukovica ter tretji po najboljšem času PGD Ljubečna. V ženski kategoriji pa so prav tako prvo mesto osvojila dekleta iz Velike Pirešice. V društvu so letos uredili tudi nadstrešek pred odrom oziroma nad plesiščem, ki je terjal kar precej finančnih sredstev. Tako so ga na prireditvi pridobili in predali svojemu namenu. Ob 20. uri se je pričel zabavni del prireditve, kjer so goste odlično zabavali Veseli svatje do zgodnjih jutranjih ur. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za bogat srečelov ter hrano in pijačo. Gasilsko noč je ponovno obiskalo preko 1000 ljudi. S tem so potrdili sloves dobrih organizatorjev in sporočili, da gasilskih veselic v Lokarjih še ni za odpisati. Pod novim nadstreškom seje veliko plesalo in pelo. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■■■E CiciMoyuta - zabava za najmlajše Študentski klub mladih Šentjur je zadnjo julijsko soboto na šentjurskem bazenu pripravil prav poseben dan, namenjen najmlajšim. Zabava, namenjena predvsem predšolskim otrokom, je požela navdušenje tako med otroci kot starši. Otroke sta zabavala Zajec in Medo, delavnice, fotografiranje z maskotami, živalice iz balonov, sladka presenečenja in brezplačno kopanje, starši pa so se ohladili ob pijači. Na ogled je bila tudi razstava fotografij foto natečaja, obiskovalci so izglasovali eno zmagovalno fotografijo, drugo je izbrala žirija. Od začetka julija je namreč potekal foto natečaj na temo »Moj malček in voda«. Mladi starši iz Šentjurja in okolice so pošiljali fotografije svojih otrok v vodi. Prejeli so 16 fotografij. »Glede na relativno veliko število prejetih fotografij menimo, da je zanimanje za takšen projekt veliko. To pripisujemo temu, da kaj takšnega v našem okolju še ni bilo, in tudi temu, da za predšolske otroke ni veliko dogajanja,« so povedali v ŠKMŠ. Osrednjo dobrinsko prireditev je pokvaril dež Priznanja so podelili podžupan Pohar, predsednik KS Loka pri Žusmu Krajnčan in predsednica društva Izviri Danica Recko. Dobrinska noč. Z naj pršjačo in vlečenjem vrvi. Piše: Vid Aužner Izviri Dobrina, društvo za razvoj kmetijstva, turizma, športa, storitev in ohranjanje kulturne dediščine, je letos pripravilo 16. tradicionalno prireditev Dobrinska noč. Kot že rečeno, tudi letos niso imeli sreče z vremenom, saj naj bi prireditev potekala na novem športnem igrišču pri Gasilskem domu Dobrina. Tako so vse skupaj prestavili pod streho v zgornji prostor gasilskega doma. Pršjače Začelo se je že ob 15.00 uri z ocenjevanjem kakovosti izdelkov iz žita - »naj pršjača«. Gre za posebno vrsto nizkega kruha, ki so ga včasih gospodinje pekle v krušni peči. Bilo je kar 13 različnih vrst pršjač, tako da je bilo ocenjevanje kar težka naloga. Pršjače so bile na koncu postavljene tako, da jih je lahko vsak tudi poizkusil. Po strogi strokovni oceni je z malenkostno prednostjo najboljšo pršjačo spekla Minka Pušnik, ki je za sabo pustila kar štiri enako ocenjene pršjače, ki so jih pripravile Mira Rupnik, Irena Pečnik, Romana Arzenšek, Jožica Vengust in in Kristinka Smole. Sledil je kulturni program z dvema nastopajočima harmonikarjema iz okolice ter vaškimi kuharji, ki so na svoj glasbeni način in s svojimi domačimi inštrumenti nasmejali večino obiskovalcev. Okoli 18.00 ure so se napenjale mišice ekip v vlečenju vrvi, ki je v kraju že tradicionalno. Letos je prvo mesto osvojila ekipa iz Prekmurja. Kljub nevšečnemu vremenu se je pristanek jadralnega padalca srečno končal. Manjkal ni niti srečelov ter zabavni program z ansamblom Domen z Vižarji. Otroke sta animirala Zajec in Medo. BESEDA JE VAŠA TT avgust 2012 urednistvo@sentjurskenovice.si Delamo tudi v najhujši vročini 28 stopinj. Toliko je še lahko na delovnem mestu, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«. Piše: Nina Krobal Preverili smo, kakšne so pravice delavcev oziroma dolžnosti delodajalca, ko na delovnem mestu postane peklensko vroče. Zakonodaja določa, da temperatura na delovnem mestu, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, ne sme preseči 28 stopinj Celzija, vendar je v praksi drugače. Zakonodaja in praksa Ko se temperatura povzpne nad 28 stopinj, naj bi delodajalec poskrbel za ustrezno toplotno udobje zaposlenih. Vojko Korošec, sekretar Savinjske organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, omenja začasne ukrepe, kot so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovnik, pogostejši in daljši odmori, zagotavljanje osvežilnih napitkov in podobno, kot skrajni ukrep celo prekinitev delovnega procesa. »Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne ukrepe, vsekakor pa je njegova dolžnost, da delavcem zagotovi varnost in zdravje.« »Temperatura, višja od 28 stopinj, je dovoljena le tam, kjer je zaradi narave dela zmeraj povišana, tudi takrat, ko je zunaj hladno,« pojasnjuje glavni republiški inšpektor za delo Franc Rančigaj. Tako je denimo v železarnah, livarnah, kuhinjah. Vendar pa mora delodajalec v teh primerih zagotoviti, da tempera- tura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih ne preseže 20 stopinj. Večinoma je treba delati Korošec ugotavlja, da težave z vročino delodajalci običajno rešujejo z minimalnimi stroški, nekateri sploh ne. »V najtežjem položaju so gradbeni delavci, ki delajo v ekstremnih pogojih, prijave na delovni inšpektorat pa so redke,« ugotavlja Korošec, čeprav zanje po njegovem prav tako velja omejitev 28 stopinj. Redko se pritožujejo in pač delajo v pogojih, ki jih določa delodajalec, da le obdržijo službo. Če je na delovnem mestu prevroče, če gre torej za škodljive vplive na zdravje in delavci na to opozorijo delodajalca, ta pa ne stori ničesar, je mogoče zahtevati inšpekcijski nadzor. V praksi so prijave delodajalcev zaradi vročine redke, pravi Rančigaj in dodaja, da precej bolj pogosto prejmejo vprašanja o ukrepih v času vročine, tako s strani delodajalcev kot delavcev. dejstva Pravice in dolžnosti Delavec sme odkloniti delo le, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, kar pa ob povišanih poletnih temperaturah običajno ne velja. Delodajalec mora zagotoviti takšne toplotne razmere, da ustrezajo fiziološkim potrebam delavcev, in pri tem upoštevati slovenske standarde za toplotno udobje. Temperatura, višja od 28 stopinj, je dovoljena le tam, kjer je zaradi narave dela zmeraj povišana. Med gradnjo onesnaževali? Dragica je julija v oddaji Beseda je vaša na Radiu Rogla izpostavila gradnjo mostu čez Pešnico. Med drugim je opozorila na kup peska sredi potoka, opazila naj bi tudi nekaj mrtvih rib. Odgovorne je vprašala, zakaj mostu ne gradijo tako, da ne bi obremenjevali vode. Iz Občine Šentjur so sporočili, da je gradnja mostu potekala v skladu s projektno dokumentacijo in veljavno zakonodajo. „Pred začetkom del je bil opravljen odlov rib, o začetku del je bila obveščena tudi Agencija RS za okolje. V času gradnje v strugo potoka ni bil odložen noben material, je pa odložen izkopni material za temelje podpornikov na brežino struge, ki bo uporabljen za ponoven zasip in ureditev brežine, višek pa bo odpe- ljan. Prav tako s samo gradnjo ni bil dodatno onesnažen potok, tudi ni bilo opaziti poginulih rib. Res pa je, da je v zadnjih tednih vodostaj potoka zelo nizek," so v odgovoru zapisali sredi julija. Občan Šentjurja pa je pred kratkim opozoril še na vodo, ki ob deževju stoji na omenjenem mostu. Ker dela takrat niso potekala, ga je zanimalo, ali bodo most morda še urejali. Iz Občine so sporočili, da z deli na mostu še niso končali. „Žal ne vemo, v kateri fazi del je občan zaznal stoječo vodo na mostu, zato lahko le na splošno ugotavljamo, da je to bilo v kateri od vmesnih faz izvedbe del. Ta pa obsegajo vso potrebno rekonstrukcijo in ureditev infrastrukture, vključno z odvo-dnjavanjem," so še zapisali. (N. K.) Občan Šentjurja je pred kratkim opozoril na vodo, ki ob deževju stoji na mostu. Zaprto igrišče in ose Jani iz Šentjurja je konec julija, bila je sobota, svojega otroka želel peljati na igrišče Vrtca Šentjur. »Igrišče je bilo zaklenjeno, čeprav na vratih piše, daje odprto,« je v pismu, ki ga je naslovil v uredništvo oddaje »Beseda je vaša«, zapisal Jani. Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur, pravi, da so vsa njihova igrišča odprta, razen igrišča na Ulici Dušana Kvedra, ki ga zvečer zaklenejo. Ob enoti Pešnica pa so vrata ob igrišču v tem času res zaprta, saj je ob vrtcu gradbišče, vendar je dostop mogoč skozi dovozna vrata z druge strani stavbe, ob vhodu v kuhinjo. Jani ravnateljico prav tako sprašuje, kako v vrtcih skrbijo za varnost otrok na igriščih. Pred časom naj bi enega od otrok na igralih namreč popikale ose. Ravnateljica pravi, da so pred časom na igrišču pod enim od igral res odkrili osje gnezdo in ga, ko so jih na ose opozorili starši, uničili. »Otroci se v tistih vročih dneh niso igrali na igrišču, zato vzgojiteljice za osje gnezdo niso vedele in nas o tem niso obvestile. Pik ose se je sicer zgodil v popoldanskem času, ko so bili otroci na igrišču s svojimi starši ali domačimi spremljevalci,« je Janiju odgovorila Jelenova. (N. K.) KRONIKA I avgust 2012 I urednistvo@sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Lažna prijava Šentjur, 17. 7. - Šentjurčanka je naznanila, da so ji prejšnji dan v trgovini v Šentjurju iz nakupovalnega vozička ukradli denarnico. Policisti so po ogledu posnetkov varnostnih kamer ugotovili, da je bila prijava neresnična. Pil toliko, da ni našel avta Šentjur, 17. 7. - Šentjurčan je prijavil, da pogreša vozilo, ki ga je parkiral pred enim izmed lokalov. Panika je bila odveč, saj jev alkoholni omami zgolj pozabil, kje ga je pustil pred turnejo. Kurir ali ogoljufani kupec? Dramlje, 18. 7. - Na avtocestnem počivališču so policisti Romunu zasegli vozilo, ki je bilo junija ukradeno v Španiji. Pnevmatika ni bila počena Dramlje, 19. 7. - Do nič hudega slutečega voznika, ki je spal v vozilu na počivališču ob avtocesti, so pristopili neznanci in mu razlagali, da je nekaj narobe z njegovim vozilom. Ko se je o tem želel prepričati, je nekdo iz vozila odtujil denarnico in ga oškodoval za slabih 2.000 EUR. Tovrstnih dogodkov je na takih mestih že na ravni epidemije! Betoniranje ceste ni uspelo Gorica pri Slivnici, 20. 7. - Policisti so prejeli obvestilo, da je cesta v Slivnico zaprta, ker je nanjo nasipan beton. Med intervencijo so ugotovili, da zadevo že rešuje pristojno sodišče, udeležence pa opozorili, da spor oz. nastalo situacijo rešijo mirno. Na večer so se morali na kraj znova vrniti, saj so pričele peti pesti. Uporabniki ceste so lastnika, mamo in sina odstranili z betona in ga razgrnili, da je bila cesta prevozna. Pri tem sta bila mama in sin poškodovana, epilog zgodbi pa bo dodalo sodišče. Glasno pihanje svečk Gorica pri Slivnici, 21. 7. - V zgodnjih jutranjih urah je krajanu Slivnice zmanjkalo potrpljenja, saj so mu ga kratili mladci, ki so na igrišču proslavljali rojstni dan. Zaleglo je policijsko opozorilo. Nesreča v predoru Dramlje, 8. 8. - V avtocestnem predoru Pletovarje je malo pred 19. uro zaradi okvare na tovornem vozilu pričelo iztekati plinsko olje iz predrtega rezervoarja po cestišču, zaradi česar je za njim vozeče osebno vozilo izgubilo nadzor in trčilo v steno predora. Gasilci so preprečili nadaljnje iztekanje Nekdanjega direktorja propadlega Cestnega podjetja Maribor ne bodo preganjali zaradi goljufije ob nakupu premoženja Svile v stečaju, kjer naj bi utajil 1,65 milijonov evrov davkov. Zunaj razpravni senat mariborskega okrožnega sodišča je zavrnil zahtevo tožilstva za uvedbo preiskave. Leta 2006 je za 3 milijone evrov Svilo kupil skrivnostni kupec podjetje Sinvest iz Radeč, katerega zastopnik je bil Peter Planinšek, v javnosti znan kot pornoproducent. Podjetje z omejeno odgovornostjo, registrirano za podjetniško svetovanje, naj bi leto pred nakupom Svile poslovalo z 21 EUR dobička, v celem letu naj bi izdalo račune za samo 204 EUR. Po podatkih Večera naj bi kredit za ta posel Sinvestu odobrili Objestnost Šentjur, 13. 8. - Nekdo je med vikendom pristopil na gradbišče trgovine v Šentjurju in poškodoval oz. porezal električne vodnike. Škode je za 700 EUR. Teden dni kasneje je iz iste lokacije zmanjkalo udarno kladivo. goriva in prečrpali približno 100 litrov goriva. Razlite tekočine so posuli z vpojnimi sredstvi na večji površini v dolžini okoli 1300 m ter očistili cestišče. Reševalci so eno poškodovano osebo oskrbeli in prepeljali v nadaljnjo oskrbo. Zaradi nesreče pa je bila avtocesta zaprta za ves promet za dve uri. Janez Škoberne, nekdanji direktor CPM. pri Novi Ljubljanski banki, za jamčenje plačila pa naj bi z depozitom jamčilo CPM, torej podjetje, ki mu je Sinvest kmalu po nakupu tekstilne tovarne na Pobrežju to prodal naprej, in sicer menda po bistveno višji ceni, kot je zanjo plačal sam. Vnelo seje zaradi vode Dobje, 15. 8. - V večernih urah sta se na trdo prijela soseda v okolici naselja. Eden je namreč očital drugemu, da njegova mati ne varčuje z vodo, kar bi bila dolžna izvajati zaradi pomanjkanja vode v skupnem vodovodu. Grozil mu je na lastnem dvorišču Šentjur, 22. 7. - V okolici mesta je k občanu na dvorišče s štirikolesnikom pripeljal sosed in se do njega vedel nedostojno in mu celo grozil. Kršitelj je še pred prihodom policistov kraj zapustil. Bivši ni odnehal Šentjur, 23. 7. - Policiste je za pomoč zaprosila občanka, nad katero bivši partner že dalj časa vrši nasilje. Tokrat jo je med prepirom udaril, zato mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja. Odpeljali tourana Šentjur, 23. 7. - Iz ograjenega parkirnega prostora v okolici Šentjurja je izginil eno leto star osebni avtomobil znamke Volksvvagen, tip Touran, bele barve, brez registrskih tablic. Ima cisterno? Loka pri Žusmu, 2.8. - Iz parkiranih delovnih strojev v kamnolomu v Hrastju je nekdo iztočil okoli 600 litrov nafte. Zidak v okno Dolga Gora, 3. 8. - Nekdo je pristopil do zapuščene trgovine in v okno vrgel betonski zidak ter tako poškodoval steklo. Storilca policisti še iščejo. Odnesli tudi harmoniko Dobje, 4. 8. - Ponoči je nekdo v okolici naselja prišel do še nenaseljene stanovanjske hiše in vanjo vlomil skozi okno. Iz notranjosti je odtujil TV sprejemnik in več priročnega orodja, kosilnico na nitko in diatonično harmoniko. Lastnik je oškodovan za okoli 5.000 EUR. Polovično uspešni avtokradci Dramlje, 5.8. - Neznanci so ponoči vlomili v hišo v Trnovcu, iz katere so najverjetneje želeli odtujiti osebni avto večje vrednosti, vendar so jih lastniki pregnali. Skoraj istočasno pa so neznani storilci pred drugo hišo v Trnovcu vlomili v avto, našli daljinec za odpiranje garažnih vrat in iz garaže odtujili vozilo znamke Volksvvagen, tip Golf 6, letnik 2009, reg. oznak CE RZ-575. Skoberneta ne bodo preganjali Prihaja prvi šolski dan Septembra bo za kar nekaj otrok, ki bodo pričeli obiskovati 1. razred, prvi resen stik s prometom. Policisti jim bodo skušali skupaj z drugimi prostovoljci pomagati, da bodo njihovi koraki v prvih šolskih dneh čimbolj varni. Voznike opozarjajo na previdno vožnjo, še posebej v okolici šol in vrtcev, kjer bodo, kot običajno, vršili poostren nadzor prometa. ZDRAVJE V I avgust 2012 I urednistvo@sentjurskenovice.si Kašljanje v roke Ogromno ljudi ima to navado, da zakašlja v roke, namesto da bi zakašljali v pregib komolca. Samo pomislite, s koliko ljudmi imamo opravka in kam vse dajemo roke. Takšna navada je slaba za nas ter tudi vse druge, s katerimi imamo dnevno opravka. A Depresija Avokadovo olje za gladko kožo Sredico sadeža so v preteklosti uporabljali v kozmetične in tudi zdravilne namene, in sicer za nego las, kot sredstvo proti gubam in tudi za hitrejše celjenje ran. Avokado. Ta sadež že od nekdaj velja za odličen afrodiziak, to še posebej velja za avokadovo olje. Pripravila: Nataša Jevšovar Nerafinirano avokadovo olje, katerega pridobivajo iz posušenih sadežev, je temno zelene barve. Ima kar nekaj odličnih lastnosti. Bolje preha- Gladi gube na obrazu in vratu Avokadovo olje deluje proti znakom staranja in prvim gubicam, deluje vlažilno, kožo omehča in pomiri. Še posebej priporočljivo je za nego suhe kože ter za splošna vnetna stanja kože. Nevtralizira rdečico na obrazu in ustnice naravno pordeči. Ščiti kožo pred škodljivimi sončnimi žarki. Je izjemno močan antioksidant, ki nevtralizira proste radikale, ki povzročajo poškodbe kože. Zdravi posledice mozoljev in aken, kot so majhni madeži, pospešuje tvorbo kolagena. Preprečuje nastanek strij in zdravi rdeče strij e. Primerno je tudi za nego las, lase okrepi, jim povrne sijaj in zdrav videz. ja skozi pokožnico kakor ostala olja, zato je še posebej primerno za nego suhe in zrele kože. Pomaga tudi pri obnovi hidrolipidnega plašča in tako izboljša zaščitno funkcijo kože ter ji s tem daje lepši, mehkejši videz in večjo prožnost. Prav tako pa pomaga tudi pri odstranjevanju starostnih sprememb na koži in pri blaženju vidnosti brazgotin. Njegove sestavine kožo obnavljajo in pomlajujejo. Ker prične pri nizkih temperaturah avokadovo olje hitro propadati, ga ne shranjujemo v hladilniku. To še kako pride prav v poletnih mesecih, ko zaradi visokih temperatur mnogim kozmetičnim preparatom predčasno poteče rok trajanja. Če avokadovemu olju primešamo oljčno in sezamovo olje, dobimo idealno mešanico za zaščito kože pred soncem. Eden najbolj zdravih sadežev Avokado je že od nekdaj znan kot tako imenovana super hrana, saj naj bi bil eden najbolj zdravih sadežev. Eden od najbolj hranljivih sadežev, ki bi moral biti pogosteje del naše prehrane, vsebuje do 30 odstotkov maščobnih kislin, kar je med vsemi vrstami sadja največ. Večinoma so to organizmu koristne nenasičene maščobe kisline. Sadež je tudi izredno bogat s kalijem in odličen vir tako vitaminov A, E, B2, B5, B6 in C kot tudi vitaminov E in K. Sadež vsebuje tudi veliko beljakovin, folne kisline in mineralov. Prav nič čudnega ni torej, da sta avokado kot tudi avokadovo olje pogosto del kulinarike. Olje se vse pogosteje uporablja pri pripravi solat in predjedi. Še posebej zanimiv je za tiste, ki se odločijo izgubiti telesno težo, saj dokazano pripomore v boju proti odvečnim kilogramom. Maska iz avokada pa je odlična rešitev za tiste, ki imajo suho kožo na obrazu, saj kožo navlaži, nahrani in obenem tudi očisti. v starejši dobi Depresijo ima okoli 15 odstotkov starejših in ta je pogosto v močni povezavi s telesnimi obolenji. Demenca, ki se kaže kot napredujoč upad sposobnosti mišljenja, pomnjenja in presoje zaradi bolezenskih sprememb v možganih, je posledica številnih drugih bolezni in ne starosti kot take. Po nekaterih ocenah naj bi se demenca razvila pri vsaki deseti osebi nad 65 let, pri vsaki peti osebi nad 80 let in pri vsaki tretji osebi v starosti nad 85 let. Med starejšimi je višja tudi stopnja samomora. Zaradi samomora je v letu 2010 v celjski regiji umrlo 23 oseb v starosti 65 let in več. Eden pomembnih razlogov za samomor med starostniki je depresija. K odločitvi za samomor mnogokrat prispevajo osamljenost, izguba občutka potrebnosti ter smisla življenja. »Povečan delež starostnikov, ki so osamljeni, opaža tudi patronažna služba na Celjskem,« pravijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Sodobna družba mora težiti k storitvam in programom, ki bodo poudarjali pomen starejših za družbo, možnost njihovega sodelovanja in odločanja. Mlajši se moramo zavedati, da bomo tudi sami nekoč starostniki, seveda, če bomo dovolj srečni, da jo bomo dočakali. Vsi se moramo potruditi izboljšati medgeneracijske povezave in doseči čim bolj enake možnosti za zdravstveno ter drugo oskrbo. (NJ) oloženo na srce novrce Pozitivna naravnanost preko naših čustev in hormonov vpliva na odpornost organizma in pripomore k trdnejšemu zdravju, zato vsem priporočam dve tableti dnevno; zjutraj tableto zadovoljstva in zvečer tableto hvaležnosti. Marija Major Šunjevarič, dr. med., spec. transfuzijske medicine v Splošni bolnišnici Celje Naša kava diši nepozabno! mi— JASNOVIDKE-PREROKOVANJE Zaupajte nam težave I v ljubezni, zdravju, financah in J skupaj bomo poiskali rešitev. I CELJSKE LEKARNE u ec za uaie z cL rai/je Miklošičeva ul. 1,3000 Celje Tel: 03 425 02 00, www.ce-lekarne.si Nivo maščobe na lasišču in v laseh Loj. Mastnost lasje odvisna od izločene količine loja. Piše: Iris Repovš Žleze lojnice so prisotne po vsem telesu, kjer obstajajo lasje oziroma dlake. Količina izločenega loja je odvisna od velikosti žleze, spola in starosti človeka. Pred puberteto žleze izločajo malo, med puberteto se izločanje poveča in se po štiridesetem letu že precej zmanjša, posebej pri ženskah. Proizvajanje maščobe je pod vplivom hormonov - androgenov. Količina izločene maščobe se lahko spreminja glede na letne čase, lahko pa se spreminja tudi dnevno. Funkcija maščobe je, da oskrbuje tudi lase z maščobo in jih naredi bolj voljne in jih ščiti. Med menopavzo se količina te maščobe občutno zmanjša. Tudi sama sestava tega izločka - loja se z leti spreminja. Mastnost las je torej odvisna od izločene količine loja in od sestave lasne maščobe. Sestava lasne maščobe pa vpliva na to, kako se ta maščoba odraža na laseh in kako moteča je in kako se raztaplja s šamponiranjem. Dokazana je tudi razlika v sestavi mastnih in suhih las. Zato se lastnosti in specifike las razlikujejo tudi po tem, kar pa se navzven kaže kot lastnost, s katero opisujemo zmožnost oblikovanja in nasploh ravnanja z lasmi. Šampon za normalno mastno lasišče in vse tipe las Ne vsebuje agresivnih sestavin, zato nežno očisti mastno lasišče ter zapre luske las. Izbrane negovalne sestavine skrbijo za vzpostavljanje naravnega ravnovesja lasišča, preprečujejo draženje in urav- 9 aforizem »Kruha in iger,« je veljalo nekoč. Zdaj je iger in igrišč veliko, le kruha bolj malo. (jmm) UTE OIL COMO. Sh.impoo IMlto v Lite oil control shampoo ph 4,7 [200 ml). navajo izločanje maščobe. Zaradi zaprtih lusk se lasje po uporabi tega šampona lažje razčešejo, so gladki in se lepo svetijo, zato ne potrebujemo balzamov. Pri izredno mastnem lasišču priporočamo uporabo tega šampona z Lite Vital šamponom. Ob redni uporabi bo šampon vzdrževal učinek LiteRAM terapije. Vse sestavine so biološko razgradljive in niso toksične. Šampon nima neželenih stranskih učinkov in ne vsebuje penilca Laurylethersulfat. dejstva Uporabno V kolikor bi želeli izvedeti več, lahko pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 19 78. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Več informacij na www.irishairstyling.com. Arheologi na delu na Ponikvi Izkopavanja. Na Ponikvi so v času od konca julija do sredine avgusta potekala arheološka izkopavanja okoli cerkve sv. Martina. Piše: Gašper Andrinek Izkopavanja so bila posledica prenavljanja vaškega jedra, ki poteka v poletnih mesecih na Ponikvi. Arheološka dela je izvajalo za to specializirano podjetje Arhej d. d.. Po izjavah arheologinje Tamare Leskovar izkopavanja prvotno niso bila načrtovana, ker so menili, da z gradbenimi deli ne bodo posegali tako globoko. Vendar so že ob prvih kopih zemlje naleteli na človeške kosti in bili primorani poklicati arheologe. Obzidje Ugotovili so, da je na zemljišču okoli cerkve bilo postavljeno obzidje, ki naj bi pripadalo starejši cerkveni stavbi. Zid je dvoslojen, kar naj bi pomenilo, da je bil v prvotnem načrtu samo en sloj obzidja, nato pa so drugega dogradili v času turških vpadov. Obstajali so tudi štirje stolpi, v enem od njih je bival župnik, kjer je imel tudi šolo. Na severovzhodni strani so našli temelje še ene infrastrukture, za katero pa ne vedo točno, kaj je. Poleg nje je polna kostnica s prostornino 35 kubičnih metrov, ki jo morajo odkopati in kosti podrobno pregledati ter preiskati. V dogovoru z lokalnim župnikom Alojzijem Kačičnikom jih bo ta kasneje Kosti v kostnici in stara cerkev naj bi segale v obdobje, ko so se tu naselili Slovani, nekje v devetem stoletju. pokopal na isto mesto. Arheologi, umetnostni zgodovinarji in drugi strokovnjaki, ki trenutno preučujejo izkopanine, pa na podlagi temeljev raziskujejo, ali je na tem mestu nekoč bila petladijska cerkev, kar naj bi bila velika novost. Raziskave so še v teku, tako da hipoteze še niso potrjene. Izkopavanja so morali zaradi novih odkritij še podaljšati za približno teden dni. # aforizem_____________novice In končno je Srbom uspelo osvojiti Thglav! Če ni šlo v diktaturi, je šlo v svobodi in z ________našimi, (jmm)____________ OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur T: (03) 747 13 60, www.ozrk-sentjur.si Vabimo na krvodajalski akciji v prostorih KD Dobje v četrtek, 30. avgusta 2012 od 7.00 do 10.00 ure. v prostorih OŠ Loka pri Žusmu v petek, 7. septembra 2012 od 7.30 do 11.00 ure. »Za ta naš prvi samostojni dogodek smo se odločili, ker v občini Šentjur ni vidnejšega kolesarskega kluba, vemo pa, da veliko ljudi rado kolesari.« Rok Dimeč, Predsednik kluba Atom iz Dolge Gore. Košarkarji na dolgih pripravah Žogobrci poslej črno-beli Ivan Jug [levo) in Frenk Trobec ostajata poglavitni osebnosti šentjurskega nogometa. KK Tajfun. Priprave na začetek sezone že v polnem teku. Piše: Bogdan Rahten Košarkarji Tajfuna so s pripravami na 13. zaporedno sezono v prvoligaški druščini pričeli 13. avgusta in imajo do 20. oktobra, ko bodo v uvodnem srečanju gostili novince iz Grosuplja, dovolj časa za temeljite priprave in uigravanje. Lansko jato so zapustili štirje igralci. Najboljši strelec Lige Telemach Američan Travis Nelson bo v prihodnji sezoni član čeških Pardubic, angažma Patricka Remberta pa ni znan. Hrvat Igor Marič je sprejel vabilo mariborskega prvoligaša, veteran Ivica Jurkovič pa je končal s kariero. Trije novinci Domači ljubitelji košarke so bili zelo veseli vesti, da se je v matični klub vrnil Stanko Sebič, poleg njega pa sta prava novinca še bosanski center Emir Zimič in ameriški branilec Mike Venezia. Slednji, 183 cm visoki »beneški fant«, je v zadnji sezoni za ekipo Raiders univerze Colgate (zveza država New York) povprečno dosegal 9,6 točke. Na položaju klasične petice igra 216 cm visoki Zimič, ki šteje 26 let in je lansko sezono pričel pri grškem Peristeriju, končal pa v kosovski Trepči. V preteklosti je pet let nosil dres sarajevske Bosne, kjer je veljal za velik potencial, z ekipo pa je sodeloval v ABA oz. jadranski ligi. Oba tujca se bosta ekipi pridružila do konca tega meseca. Obstaja tudi možnost, da se bo ekipi pridružil še en igralec, in sicer na zunanjem položaju. V vsakem primeru bi to bil mlajši igralec, s katerim bi sklenili večletno pogodbo. Dolge priprave Trener Damjan Novakovič o tekmovalnih načrtih še ni bil pripravljen govoriti, saj najprej želi videti, kako bo delovala nova zasedba in kaj so naredili pri konkurenci. Prva pripravljalna tekma bo na vrsti 29. avgusta, ko bo Tajfun gostoval v Rogaški Slatini, kjer so s pripravami pričeli že konec julija, v moštvo pa so zvabili tudi nekdanjega šentjurskega igralca Tadeja Koštomaja. Prva domača pripravljalna tekma bo teden dni kasneje, 5. septembra, ko bo v Hruševcu gostoval hrvaški Zabok. Potrjeno je tudi sodelovanje na Natkovem memorialu v Šoštanju, ki bo konec septembra, prav tako pa se bo ekipa v sodelovanju s partnersko Požego prihodnji mesec znova odpravila na turnejo po Srbiji. Nogomet. V novo sezono z večjim naborom igralcev in z drugim imenom. Piše: Bogdan Rahten V času, ko berete te vrstice, so šentjurski nogometaši že odigrali prvo prvenstveno tekmo nove sezone, in sicer so na zelenici ob Pešnici gostili vrsto iz Limbuša. Po odhodu ekip s ptujskega območja Štajersko nogometno ligo sestavljajo ekipe, ki so članice Medobčinske zveze Celje in MNZ Maribor. Šentjurčani v ŠNL nastopajo drugo leto zapored, liga pa je iz 14 zmanjšana na 12 ekip, kar pomeni 22 kol namesto lanskih 26. Geografsko najbližji konkurenti bodo novinci iz Žalca, kjer so nekdaj igrali prvoligaški nogomet (Partizan Hmezad). Za nastopanje se je potegovalo tudi moštvo iz Rogaške Slatine, ki bo moralo na priložnost počakati vsaj še eno leto. Tehnično vodstvo boljše volje Še vedno začasno tehnično vodstvo kluba z Ivanom Jugom na čelu je pred novo sezono lahko zadovoljno v smislu finančne stabilnosti, saj bodo za dejavnosti selekcij prispevali tudi pokrovitelji. Člani in fantje do 12 let bodo nastopali s pristavkom Fosilum, kjer gre za blagovno znamko podjetja FTA nekdanjega predsednika kluba Frenka Trobca. Člani bodo po novem nastopali tudi v novi, črno-beli, barvni kombinaciji. Dečki do 14 let bodo nastopali kot Gostišče dejstva novice Razpored v ŠNL: 25. 8.: Fosilum Šentjur : Marles hiše 1. 9.: Paloma : Fosilum Šentjur 8. 9.: Fosilum Šentjur : Peca 15. 9.: Žalec : Fosilum Šentjur 22. 9.: Fosilum Šentjur : Tehnotim Pesnica 29. 9.: Fosilum Šentjur : Radlje Bohorč, dečki do 8 let pa kot Avto-center Mulej. V okviru mlajših selekcij v Šentjurju ne bomo imeli ekipe do 16 let oz. kadetov, zaradi osipa generacije pa na tej ravni niti tekmovanja na nivoju MNZ. Dijaki se bodo tako podili za žogo v skupni mladinski ekipi, ki bo nastopala v ligi celjske podzveze. Članska ekipa je s pripravami pričela 13. julija in je do pričetka tekmovanja opravila preko 30 treningov in osmero pripravljalnih tekem z okoliškimi klubi. Trener Matjaž Šnabl, ki ostaja na šentjurski klopi, obenem pa ima na skrbi tudi nogometno šolo, ima v pogonu dva ducata igralcev, kar je vsekakor boljši obet kot pred prejšnjo sezono. Moštvo sta zapustila Jernej Lampret in Robert Blaževič, vrnili pa so se fantje, ki so doslej vsi že brcali v Šentjurju oz. povečini prihajajo z našega območja. To so: Rok Bolko, Matej Horjak, Jure Krivec, Žiga Oset, David Sitar in Wedra Manuel Tobias. Emir Zimič [v rdečem) bo šentjurski velikan pod koši. Odprli mutifunkcijsko igrišče Memoriala se je znova udeležilo lepo število tekmovalcev, a brez domačih udeležencev. 10. Oračev namiznoteniški memorial Igrišče. Blagovna je bogatejša še za eno igrišče in lepšo podobo kraja. Piše: Jure Godler Na Blagovni so 13. avgusta odprli novo multifunkcijsko igrišče. »Na igrišču se bo lahko igrala košarka, odbojka, pa tudi zaradi zaščitne ograje mali nogomet na odboj,« je razložil predsednik ŠMD Blagovna Uroš Dernovšek. Predsednik KS Blagovna Anže Rezar se je še enkrat zahvalil vsem donatorjem in sponzorjem. V zahvalo so jim obesili promocijske table. »Podlaga proizvajalca Sordo je sestavljena iz šestih plasti različne umetne mase v skupni debelini 2 mm in v osnovi je zaščita za asfalt z življenjsko dobo do 30 let,« je še dodal predsednik Krajevne skupnosti Blagovna. Investicija je znašala 72.000 EUR, od tega je Občina Šentjur primaknila 28.000 EUR, Fundacija za šport 20.000 EUR, 14.000 EUR je prispevala Krajevna skupnost Blagovna, 10.000 EUR pa so uspeli zbrati s sponzorji. Učna pot Investicijo v Športni park so razdelili na več faz in športno igrišče je ena izmed njih. Druga faza je objekt poleg igrišča. Že prej pa so naredili sprehajalno-pohodniško-učno pot po Blagovni. Ob tej poti so zasadili kar 36 različnih vrst dreves, tako da se bodo lahko pohodniki in učenci učili kar na sprehodu. Zbrani novinarji, člani ŠD Blagovna, župan mag. Marko Diaci, podžupan Robert Polnar in zbrani donatorji so se nato v mini turnirju trojk pomerili med sabo in tako na športni način predali igrišče v uporabo. Pinkponk. Memorialni turnirje Aleš Slemenšek organiziral že desetič. Piše: Bogdan Rahten Tretjo avgustovsko soboto sta bili betonski namiznoteniški mizi na šentjurskem bazenu znova center pozornosti, saj se je odvijal že deseti memorial Borisa Orača. Za razliko od tedenprejske prireditve na bližnjih mokrih površinah je bilo vreme 32 pingpongašem, ki so se potegovali za doslej rekorden 500 EUR vreden denarni sklad, vseskozi naklonjeno, čeprav je tudi tokrat štrene nekoliko mešala topla sapa, ki je od tekmovalcev zahtevala dodatne napore. Zmagovalci V polfinalu sta se pomerila dosedanji dvakratni zmagovalec Dejan Fridrih in Robert Krn-jak, v drugem pa Gorazd Štor in Matevž Žgank. Fridrih je po hitrem postopku končal dvoboj s Krnjakom. V drugem polfinalu je Štor pri vodstvu 2:0 in 10:7 že imel zaključno žogico za finale, vendar ni zdržal pritiska, tako da se je po neverjetnem scenariju v finale uvrstil Žgank iz Velenja, ki je po 10 letih vendarle zasluženo prišel v finale, kjer je nato z lahkoto ugnal Fridriha s 3:0. V tekmovanju dvojic sta največ spretnosti in znanja pokazala Gorazd Štor in Andrej Potrbin. Slemenšek je o samem tekmovanju zapisal naslednje: »Oračev memorial je še enkrat več dokazal, daje resnično vrhunski turnir igralcev amaterjev in ima vso možnost, da se razvija tudi naprej. Na žalost je Pro tour Velenje zaključil z izjemnim in pro vrhunskim projektom, ker je bil letos februarja zadnji turnir, kije bil za nameček še kakovostnejši kot olimpijski turnir v Londonu -priložnost za našo občino Šentjur, da se predstavimo svetu. Prihodnje leto imamo načrt, da naredimo ciklus za prihodnjih 10 let, seveda z novimi, boljšimi in kvalitetnejšimi načrti.« Predsednik ŠMD Blagovna Uroš Dernovšek je zbrane povabil, da otvorijo igrišče, kot se spodobi - športno. Je na dosegu šentjurska olimpijska medalja? Še nekaj dni nas loči od drugega paraolimpijskega nastopa Henrika Planka. 38-letni Pešničan bo 31. avgusta nastopil v suvanju krogle, 4. septembra pa v metu kopja, kjer novopečeni očka Brine po tihem upa na presenečenje. V Londonu slovensko atletsko paraolimpijsko zasedbo spremlja Drameljčan Sebastjan Grosek, ki je v preteklosti s Plankom že sodeloval. Plank v svojih disciplinah nastopa v razredu F52 (črka pomeni tehnične discipline, število pa vrsto telesne okvare). Zaradi nastopa večjega števila atletov z različnimi vrstami invalidnosti so ti razvrščeni v posamezne tekmovalne skupine z označbo telesne okvare (tetra- in paraplegiki od 51 do 58). Nižja kot je poškodba hrbtenjače, v višjo skupino je razporejen športnik in manjši je vpliv telesne okvare na funkcionalno zmožnost tekmovanja. Zaradi manjšega števila nastopajočih posamezne razrede združujejo, kar velja tudi v Plankovem primeru (F52 + F53). Končni rezultat je izračunan s tablicami, kar pomeni, da lahko atlet iz razreda F52 sune kroglo manj od tekmovalca iz razreda F53, vendar se na koncu uvrsti pred njega. Atleti, ki se ukvarjajo z meti, kot športni pripomoček uporabljajo metalni stol. Prirejen je individualno, torej za vsakega posebej. Višina stola je lahko največ 75 cm, oprijemalna palica, ki je del stola, pa mora biti popolnoma neupogljiva, kar je bilo še lani drugače. Zaradi novega pravila atleti dosegajo krajše razdalje. (B.R.) Henrik Plank bo znova zastopal slovenske barve na paraolimpijskih igrah. Najboljšim so pokale podelili župan Marko Diaci, Anton Selič in Florjan Cveto Lorger. Z dopusta po zmago Boks. Konjičan Aljaž Ven ko je osvojil »Pokal Radia Rogla in Šentjurskih novic«. Piše: Jure Mernik Serija mednarodnih boksarskih spektaklov, za katerimi stoji Radio Rogla v sodelovanju z Boks klubom Slovenska Bistrica in lokalnimi soorganizatorji, se je minulo soboto ustavila v Šentjurju. Športno-zabavna prireditev, ki so jo ob osmih dvobojih v ringu začinili še s plesno točko članic plesne šole Step by step iz Slovenskih Konjic in nastopom pevke April, je tudi pred Poslovni center Selič privabila veliko ljudi, ki so povsem napolnili prostor okoli ringa. Pokal Radia Rogla Najboljši boksar: Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) Boksarka z najboljšo tehniko: Mateja Rajterič (Combat Academy Ljubljana) Najmlajši zmagovalec: Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) Pokal Konjicami Poleg nekaterih najboljših slovenskih borcev so v Šentjurju nastopili tudi člani zagrebškega kluba Leonard. Prav dvoboj v članski kategoriji do 75 kilogramov med Zagrebčanom Matejem Dujičem in Konjičanom Aljažem Venkom, sicer članom bistriškega kluba, je bil predviden kot vrhunec večera. Boj med omenjenima borcema pa seje končal predčasno, saj je sodnik Hrvata zaradi nepravilnega ravnanja v ringu in protestov njegovega trenerja, po predhodnih opominih, v tretji rundi diskvalificiral. Venka, ki je po nekaj več kot enomesečnem tekmovalnem premoru že nestrpno pričakoval nov dvoboj in je zaradi njega celo nekoliko skrajšal dopust na morju, so ob koncu proglasili za najboljšega boksarja na tekmovanju. Pokal za najboljšo tehniko je dobila Mateja Rajterič iz Ljubljane, najmlajši zmagovalec pa je bil Mariborčan Edin Sejdinovič. V ring je stopil še en konjiški boksar - Tadej Mernik je v članski kategoriji do 64 kilogramov upravičil vlogo favorita in premagal Denisa Goriška iz Maribora. Borbe niso bile nič prijateljske. 5 starta je odpeljalo kar 53 kolesark in kolesarjev. Kolesarska orbita po treh občinah Maraton. Novoustanovljeno kolesarsko društvo se predstavlja s prvo prireditvijo. Piše: Jure Godler Na dan prireditve, 11. avgusta, se je v Dolgi Gori za gasilskim domom zbrala prava mala množica rekreativnih kolesarjev. Novoustanovljeno kolesarsko društvo Klub Atom iz Dolge Gore, ki mu predseduje Rok Dimeč, si je kot svojo premierno prireditev izbral rekreativni kolesarski maraton. Društvo je bilo ustanovljeno pred manj kot enim letom in ima 30 članov. »Ker v občini Šentjur ni vidnejšega kolesarskega kluba, veliko ljudi pa rado kolesari, je bila pobuda o ustanovitvi društva na mestu,« nam je zaupal Dimeč. Po treh občinah Ob deveti uri zjutraj se je na pot podalo kar 53 kolesarjev, ki so prevozili 37 km. Po hriboviti trasi, ki so jo organizatorji začrtali od Dolge Gore, preko Sladke Gore in Ponikve do Loč ter nazaj proti Startu, je vodila začrtana trasa, ob kateri so, da se kakšen kolesar ne bi izgubil, skrbeli gasilci okoliških in domačih društev. Trasa je imela skupaj 768 m vzpona in bila primerna tudi za rekreativne kolesarje, pot pa je zbrane kolesarje vodila kar čez tri občine - Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Ker je bil maraton rekreativnega značaja, so morali vsi udeleženci upoštevati cestno-prometne predpise in se držati navodil organizatorjev. Na cilju sta vse udeležence pričakala še golaž in pijača, ki sta bila zajeta v ceni Startnine, ki je znašala 10 EUR oziroma za člane društva 5 EUR. »Čeprav ekipe organizatorjev še ne poznam dobro, pa vseeno pozdravljam prireditev, kot je maraton,« nam je zaupal nekdanji podžupan Jože Korže, ki se je udeležil maratona. Maratona so se udeležili tudi nekateri vidnejši predstavniki javne sfere, kot so Marko Arzenak, Jože Korže in Janko Pušnik. S psom v pasjo šolo Udeleženci letošnjega spomladanskega tečaja po uspešno opravljenih izpitih. Vzgoja in socializacija. Pogovarjali smo se s predsednikom Kinološkega društva Šentjur Miranom Maršem. Piše: Zoran Borovšak Kinološko društvo Šentjur je član Kinološke zveze Slovenije in Mednarodne kinološke zveze (FCI), sami začetki delovanja društva segajo v 80. leta prejšnjega stoletja. Spada med manjša društva, vendar je zato bolj aktivno. Osnovna naloga KD Šentjur je socializacija, vzgoja in šolanje psov na področju občine Šentjur in njene širše okolice. Vendar se člani ne ukvarjajo samo s psi, ki pridejo v tečaj, ampak veliko pozornost posvečajo tudi samim lastnikom psov, saj je prav I ■ i MtrTjuet« f dejstva novice Več o tečajih Kinološko društvo Šentjur vabi lastnike psov vseh pasem in velikosti na jesenske tečaje. Vpis v tečaje bo v torek, 4. septembra 2012, ob 17:00 uri, odvijali pa se bodo na društvenem poligonu nasproti pomožnega nogometnega igrišča. Na vpisu boste izvedeli več podrobnosti o tečaju. Več informacij o društvu in tečajih dobite pri Sašu Cveku na telefonski številki 041-697-226. od njih odvisno, kako hitro bo njihov kuža napredoval v procesu šolanja. Za vse pse Kinološko društvo Šentjur vsako leto v spomladanskem in jesenskem delu leta organizira različne stopnje tečajev za lastnike in njihov pse ter teoretična predavanja s področja kinologije. Tečaji male šole so namenjeni predvsem mladim kužkom starosti od 4 mesecev dalje. To, da psa začnejo šolati pri enem letu, je »ljudska miselnost« in ne drži. Proces vzgoje in socializacije se začne od prvega dneva, ko ga pripeljemo domov, saj je kuža v prvem letu najbolj dojemljiv in učljiv ter dovzeten za slabe navade. Tega pa se žal večina lastnikov mladih psov tega ne zaveda in prav temu je namenjena mala šola, kjer se pse socializira, njihove lastnike pa nauči razumevanja pasje nravi. Tečaji so namenjeni psom vseh pasem in velikosti. Tudi majhni psi morajo biti primerno socializirani in vzgojeni, na kar lastniki pogosto pozabljajo. Poleg male šole kinološko društvo organizira začetne tečaje psov po programih Kinološke zveze Slovenije ter po programih IPO mednarodne zveze FCI, ki pa so nekoliko bolj zahtevni. Eden izmed pomembnih izpitov po programu Kinološke zveze Slovenije je zagotovo izpit B-BH, ki ga izvaja društvo, saj se poleg klasične poslušnosti psa preverja tudi vedenje psa v odnosu do ljudi, živali in okolja, izpit pa se izvaja v mestnih središčih. Psi, ki opravijo ta izpit, so primerno socializirani za mirno bivanje v urbanem okolju. Humanitarni in aktivni Poleg vsakoletnih tečajev socializacije, vzgoje in šolanja so člani društva aktivni še na področju tekmovanj športnih šolanih psov, saj dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih tako v Sloveniji kot v tujini. V svojih vrstah imajo državnega reprezentanta Saša Cveka in njegovo psičko Ambro, s katero sta kot člana državne reprezentance osvojila ekipno drugo mesto na svetovnem prvenstvu psov sledarjev. Kinološko društvo je aktivno na humanitarnem področju, saj člani s svojimi psi pogostokrat nastopajo v osnovnih šolah, vrtcu, Var-stveno-delovnem centru Šentjur in Domu starejših. Poznamo jih po tradicionalnem vsakoletnem nastopu na Šentjurjevem. Izkazali so se kot odlični organizatorji mednarodnih tekmovanj šolanih psov, že pred leti so organizirali razstavo psov. Letošnjo spomladansko sezono so uspešno zaključili s tekmovanji ter rednimi izpiti, ki so jih zaključili s tradicionalnim društvenim piknikom. Pomlajeni in povečani Sedaj že tradicionalni, četrti šahovski turnir za pokal Zgornjega trga se je odvil tretjo avgustovsko soboto v senci velikih kostanjev v Zgornjem trgu. »Letos so naše ekipe povečane, pomlajene in polepšane,«je uvod v šahovski turnir začel odgovorni organizator in razsodnik Franc Gazvoda. Tokrat so poleg tradicionalnega turnirja trojk izvedli še turnir mladih šahistov, tekmovanje pa je vodil Jože Zorko. Na turnir se je prijavilo osem odraslih ekip: Ponikva, Vrbno, Prevorje, Zgornji trg, Center, Pešnica, Šmarje in Društvo upokojencev. Tekmovanje je nastalo iz bivšega tekmovanja med krajevnimi skupnosti v občini Šentjur. Tekmovali so vsak z vsakim, vsakih 15 minut. Prisotne je pozdravil tudi predsednik Društva Zgornji trg Edi Poštrak. Najbolje se je na koncu odrezala ekipa Centra z 18,5 točkami v postavi Pešec, Mackovšek in Zorko, ki so za remi premagali ekipo Pešnice v postavi Plahuta, Vrankič in Jazbinškova. Tretje mesto so zasedli upokojenci. (J. G.) Kar osem ekip se je pomerilo po sistemu vsak z vsakim. Kmalu tretja pesniška zbirka? Mlada, vedno nasmejana pesnica. Katja Andrinek. Pesmi nastajajo iz srca. Pogovarjal se je: Zoran Borovšak Zase pravim, da sem komercialna. Ujeta sem v množično kulturo, ki se je prav nič ne otepam, saj se tudi v množici plehkih izdelkov vselej najde kaj, kar ima zame umetniško vrednost. Visoke umetnosti ponavadi ne razumem, sploh pa v njej ne najdem meni osebno zelo pomembne estetike. Kako te je ustvarjalna pot zanesla v pesniške vode? Pišem že od majhnega. Moja prva pesem z naslovom Prijatelj je nastala v tretjem razredu. Zakaj sem začela pisati, ne vem. Mogoče zato, ker sem čustven človek, pa vendar raje čustva zlijem na papir kot ljudem v obraz. V življenju preprosto ravnam tako, kot mi telo in srce narekujeta ter med njima vselej iščem kompromise. Izdala si že dve pesniški zbirki. Kje jemlješ navdih za pesmi? Navdih jemljem od vsepovsod. Od okolja, ki me obdaja, od narave, od ljudi in tudi od živali. V zadnjem času pogosto tudi od medijev, ki znajo biti vse preveč agresivni in enostranski. S tem spodbujajo miselno pasivnost in zavirajo lastno mišljenje, sama pa se trudim ravno obratno, z verzi spodbuditi lastno domišljijsko kreativnost ljudi. Kakšen je bil odziv lokalne publike na tvoji deli »Pogled skozi mesečino« in »Odtisi mojega sveta«? Odziv je bil zelo dober. Sploh na prvo knjigo, ki ponuja enostavno razumljivo in lahkotno branje. V drugi knjigi sem se bolj umaknila v simboliko, ker sem želela večjo umetniško vrednost, vendar sem se s tem odmaknila od ljudi. S tretjo knjigo pa se želim spet približati ljudem s poezijo, ki ima visoko umetniško vrednost in hkrati lahko razumljivo simboliko. Kdaj lahko pričakujemo tvojo novo zbirko? Moja nova zbirka z naslovom Stičišča svetov je že oblikovana, toda čaka na finančno ugodnejše čase. Se mi pa z izdajo nikamor ne mudi. Kako ti uspeva združevati študij prava z vsemi ljubiteljskimi dejavnostmi in kakšni so tvoji cilji za prihodnost? Študij mi je vsekakor na prvem mestu, tako da se moram večkrat odreči kakšni privlačni priložnosti, vendar je vredno, saj se zelo veselim pravniškega poklica. Kljub temu si nespremenljivih ciljev ne postavljam, saj nikoli ne veš, kakšne ovire lahko življenje prinese na glavno pot. Zato je včasih potrebno zaviti na stranske poti, ki so prav tako zanimive in polne dogodivščin, kljub temu pa vodijo do glavnega cilja. Moje poslanstvo Iščem vaše sence, tiste popoldanske, ki so najdaljše. Rada bi vam jih prišila, da bi ponoči z vami spale. Iščem vaše stopinje, tiste velike, ki so ostale v snegu. Rada bi, da bi vas za vedno zaznamovale, tudi, ko se bo sneg stopil. Iščem vaše glasove, tiste, ki odmevajo sredi planin. Rada bi jih posnela in potem v najgloblji tišini znova zavrtela. Iščem vaše sanje, tiste, ki so najlepše. Rada bi jih spremenila v resničnost in uživala v vašem nasmehu. Iščem vaše besede, tiste, ki izhajajo iz bogatega besednega zaklada. Rada bi jih povezala v poezijo in tako vaš poet postala. (Katja Andrinek) Zaklete Martinine sedmice Na minulih olimpijskih igrah v absolutni konkurenci je nekdanja članica Atletskega kluba Šentjur Martina Ratej v metu kopja posegla po 7. mestu, s čimer je ponovila uvrstitvi z lanskega svetovnega prvenstva v korejskem Daeguju in EP v Barceloni. Da gre za lep rezultat, priča tudi dejstvo, da je bila to druga najboljša slovenska atletska uvrstitev v Londonu. Pred dogodkom štiriletja se je Ratej e va udeležila tudi »nepotrebnega« ev- ropskega prvenstva v Helsinkih, kjer je konec junija izpadla že v kvalifikacijah. Na olimpijskem stadionu je 30-letna Suhadolčanka v kvalifikacijah kopje vrgla 63,6 metra, kar bi v finalu zadostovalo za 6. mesto. Pred 80 tisoč gledalci je v odločilnem delu tekmovanja orodje poletelo 61,62 m, kar je bilo 3,3 m prekratko za medaljo. Če bi ponovila svoj letošnji najboljši rezultat 65,24 m, bi posegla celo po srebru! Martina Ratej je zadnjo sezono članica celjskega Kladivarja. Novodobni srednjeveški grad Grad. Sredi Vrbnega, s prelepim razgledom na Rifnik, izstopa miniatura srednjeveškega gradu. Vklesal in pozidal ga je v živo skalo Jože Tofant. Piše: Jasna Romih Jože Tofant je velik ljubitelj zgodovine, predvsem zgodovine grofov Celjskih, za kar imajo velike zasluge tudi njegovi starši. Skozi vsa leta zanimanja je vedel o Celjskih grofih vse več, posledično pa se mu je nabiralo vse več gradiva, ki se je navezovalo na njihov čas. Z leti je prišel na idejo, da bi lahko z miniaturo gradu germansko-gotske oblike iz tistega časa ter z vsem zbranim gradivom prispeval k povečanju vedenja o naši najpomembnejši plemiški in vladarski rodbini z matično posestjo na območju Jože Tofant je velik ljubitelj zgodovine grofov Celjskih. današnje Slovenije. Tako je leta 1996 začel nad kletjo, ki je že bila zgrajena v skali, z veliko voljo in veseljem zidati grad. Kot sam priznava, je bila gradnja naporna, saj je vanjo je moral veliko truda in časa, da je izkoristil skalo do potankosti, tudi za zidanje. Zgrajen grad deluje zelo avtentično, piko na i pa prispeva še kritina iz naravnega kamna, pohorskega škrilja. Slednja delno izvira iz Friderikovega stolpa, obenem gre pa za ohranjene strešne opeke stare med 600 in 700 let. Tako je grad dobil dokončno obliko z vsemi tremi stolpi leta 2007 ter tako zasijal z vsem svojim srednjeveškim značajem. Vitezi Med ogledom gradu se najprej srečamo z večnamenskim prostorom, kjer pirografije gradov krasijo stene. V stolpu izstopata viteška oklepa, med drugim lahko vidimo tudi meče in starodaven kovan pripomoček za osvetljevanje bivalnih prostorov, čelešnik. Nadalje nas pot po stopnicah vodi k okroglemu stolpu, ki ga Jože imenuje viteška soba. Valovita stena in svetloba, ki prihaja skozi gotsko okno, ki ga krasi vitraž, vzbudi človeku prijeten, sproščujoč občutek. Pravzaprav gre za prostor, kjer lahko človek začuti notranji mir. Stopnice, katerih izgradnja je bila prav tako prilagojena dominantni skali, nas višje vodijo do tretjega stolpa z galerijo. Pred vhodom v galerijo nam pozornost vzbudi zemljevid dežele Celjske z vrisanimi gradovi. Kakor meni Jože, ■HMMMUMHMU Grad lahko postavimo v pozno 14. stoletje. so ti rezultat vztrajnosti in tudi odrekanj, obenem pa Celjskim grofom pripisuje izjemnost glede na vse dosežke, ter poudari, da »kar je Habsburžanom uspelo Ogledate si lahko tudi razstavljena oklepa in orožje tistih časov. v 500, 600 letih, je njim v 111 letih«. V galeriji, kjer je na voljo razstava, si lahko ogledamo tudi plemiški rodovnik, obraze celjskih plemičev, slike pokritih gradov na širšem območju ter drugo gradivo. Grad je tako v celoti in z vsem zbranim gradivom prežet z zgodovinskimi utrinki iz časa celjskih grofov in knezov. Nedvomno smo lahko ponosni, da Šentjur premore miniaturni srednjeveški grad, Jožetu pa lahko čestitamo, saj s svojo ljubiteljsko navdušenostjo prispeva k ohranjanju celjskih grofov v spominu Slovencev. dejstva mrflfce Nagrada Jože Tofant je za avtentično predstavitev, idejo in vložen trud v izvedbo prejel priznanje od Pokrajinskega muzeja Celje. ŠENTJUR NEKOČ IN DANES jitrflce Zgornji trg danes. Potrebujete prostor za svojo dejavnost Podjetniški inkubator Šentjur je pravi odgovor za vas Nudimo vam opremljene prostore z vso potrebno pisarniško, računalniško in telekomunikacijsko opremo, promoč pri priravi projektov, zagonu podjetja ali njegovi širitvi. Z našo pomočjo do vašega uspeha podjetniški inkubator Šentjur * ■ j Ssfe JAGER Jager Franci s.p., Vrtino 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM'041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net o H Vtoniehanikaja! m servisiranje osebnih in dostavnih vozil priprava in vožnja vozila na tehnični pregled diagnostika vseh vrst vozil servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 Aktivnosti drugega bataljona Kozjanskega odreda Piše: Karol Žibret 1. nadaljevanje Pohodu planincev iz Šentjurja, ki je potekal od gostilne Mlakar Javornik na proslavo pri spomeniku pod Resevno, sva se letos pridružila s prijateljem. Pot nas je vodila mimo spomenikov padlim partizanov in mimo prebivalcev, ki so se v razgovorih spominjali grozot druge svetovne vojne v teh krajih. Na spomeniku, ob katerem je potekala proslava, so poleg drugih tudi obeležbe padlih partizanov, ki so se borili v drugem bataljonu Kozjanskega odreda. Pohod in kasnejši razgovor s predstavniki ZB Šentjur sta me spodbudila, da opišem nekatere aktivnosti bataljona med NOB. Kozjanski odred, ki je bil ustanovljen marca 1944, je bil sestavljen iz dveh bataljonov. V juniju 1944 so tedanje nemške oblasti mojim letnikom poslale pozive za odhod v nemško vojsko. O datumu in smeri, kamor bodo Nemci nabornike peljali, je bil drugi bataljon pravočasno obveščen. Partizani so naredili zasedo ob cesti Planina-Sevnica in napadli konvoj. Pri napadu je bilo šest sovražnikovih vojakov ubitih, nekaj zajetih. Zajeti fantje - naborniki so šli v partizane in se borili na slovenski strani proti okupatorju. Mene v tej zajeti skupini ni bilo, ker sem takrat zbolel. Zaradi nenehnih pozivov in iskanja s strani nemške policije sem v mesecu avgustu sam šel v partizane. Pridružil sem enoti, v katero so vključevali novince brez orožja. Spremljala nas je oborožena enota, ki nas je po potrebi tudi ščitila pred napadi sovražnika. Vseh novincev Kozjanski odred ni mogel oborožiti, zato so nas pošiljali na Dolenjsko v brigade. Dvakrat sem bil v skupini neoboroženih novincev - partizanov, ko so nas poskušali prepeljati preko Save nekje med Zidanim mostom in Dolenjem Brezovem. Ob prvem prehodu so nas odkrili Nemci in začeli streljati z minometi, tako da se je kolona razpolovila. Nekaj jih je odšlo na Dolenjsko, ostali smo ostali # aforizem noV|Ce Varčevanje po šentjursko: varčevali bomo tisti, ki smo zunaj, za tiste, ki so znotraj! (jmm) na Kozjanskem. Čez nekaj dni smo ponovno poizkusili. V tem primeru so navezali vrv preko Save, za katero so se fantje držali ob prehodu preko reke. Zaradi preobremenjenosti ali morda sabotaže se je vrv pretrgala. Med udeleženci se je govorilo, da je morda nekdo vrv narezal. Tega nisem nikoli izvedel. Nekaj fantov je reko prešlo, nekaj jih je reka odnesla, ostali smo se zopet vrnili na Kozjansko. V nekaj dneh sem dobil puško in nisem bil več kandidat za Dolenjsko. Dodeljen sem bil drugemu bataljonu Kozjanskega odreda. Pred mojim prihodom v bataljon je ta pozno spomladi in v poletju 1944 izvedel vrsto napadov na sovražnikove postojanke, jih uničil in zaplenil vse orožje in streliva. Sredi julija se je vrnila tretja četa z Dolenjske in prinesla nekaj orožja in streliva. Drugi dan proti večeru je bataljon napadel orožniško postojanko na Pilštanju. Dve četi sta zasedli ceste, ki so vodile proti Pilštanju, ena pa je napadla orožniško postajo. Orožniki so se precej časa upirali in spuščali v zrak rakete z namenom poklicati pomoč. Pomoči ni bilo in pod vedno večjim ognjem so se orožniki predali. Drugega avgusta je 1. in 3. četa naredila zasedo v Večjem Brdu na cesti Šentjur-Planina. Čakali so sovražnikovo oskrbovalno enoto. Ta kolona, ki je vozila hrano in strelivo vojakom na Planini, je štela 7 tovornjakov. V dveh so vozili hrano in strelivo, v ostalih petih je bilo oboroženo spremstvo, okoli 90 vojakov. Po približno eno in pol urnih bojih so Nemci pustili tovor in se umaknili. Partizani so ob pomoči okoliškega prebivalstva tovornjake izpraznili in zažgali. (se nadaljuje) XIV. divizija pri cerkvi sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom. S Brejo telico v 9. Mesecu prodam. Telefon: 031 826 782. ■ Prodajo mlade kužke pasme bernske planšarje, cepljene, primerno obarvane. Telefon 041 522 487 ali 02 818 28 82. Pse mladičke, pasme bernski planšar, nujno po simbolični ceni prodam. Telefon 02 81 81 991 ali 041 590 403, Slov. Bistrica. S Bio jagenjčke solčavske pasme, prodam. Cena 2,3 EUR/ kg. Telefon 041 850 613. I 9 komadov vietnamskih prašičev, starih 3 mesece, prodam. Telefon 041 651 382. ■ Prašiče, težke 30 do 250 kg, hranjene z domačo hrano, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Cena ugodna, kupcu jih brezplačno pripeljem. Kupim pa bikce simentalce, stare od treh tednov do treh mesecev. Telefon 02 793 66 61 ali 041 542 325. ■ Dve telički simentalki ter bikca simentalca, težki 130 do 140 kg, prodam. Telefon 03 577 54 89. S Pujske za nadaljnjo rejo do 60 kg prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 423 571. S Konja pasme Anglež kastrat, starega 2 leti, je zelo pohleven in ubogljiv, ter dva sedla, prodam. Telefon 051 454 201. ■ Prodam mlade kužke pasme bernske planšarje, cepljene, primerno obarvane. Telefon 041 522 487 ali 02 818 28 82. B Prodam mladičke pasme ameriški buldog. Psi so ob oddaji cepljeni, razglisteni, imajo potni list, rodovnik ABRA. Cena 600 EUR. Telefon 040 385 208. I Odkupujem debele in suhe krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. H Nesnice, mlade, ter bele piščance za dopitanje, prodam. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Telefon 03 5471 244, 03 5472 070, 041 763 800, 031 461 798. NEPREMIČNINE^^^^^ 8 ZORO nepremičnine V kolikor želite prodati hišo, stanovanje, zemljišče, ... nas pokličite! Ogled nepremičnine brezplačen! Brez stroškov do prodaje nepremičnine! V naši bogati ponudbi nepremičnin je lahko tudi Vaša nepremičnina. Nepremičnine tudi odkupimo. ZORO d. o. o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, www.zoro. si, tel. 02/8183 053, 041/543 478 ■ Podčetrtek - Aqvaluna: od maja do septembra oddajamo počitniško hišico po ugodni ceni z vključenimi 5 kartami. Telefon 041 613 785. Odkup krav in telic za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653 286. Kupim krave in telice za zakol ter teleta, težkega od 120 - 200 kg. Prodam pa prašiče, težke od 120 - 200 kg. Telefon 031 743 351. Kupimo telice in krave za zakol, odkupimo tudi bikce, mesni tip, težke od 120 - 200 kg. Telefon 031 832 520. H Ugodno prodamo prašiče, od 30 do 180 kg, domača krma, dostava možne polovice ter očiščeni odojki. Telefon 031 311 476. Kupim krave in telice za zakol ter bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg. Telefon 031 832 520. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne ter peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581. Prodam majhno domačijo, bližina Rogaške Slatine, prijetno okolje. Telefon 051 725 275. ■ V Dreveniku prodam vinograd s 450 trsi ter sadovnjak z nasadom orehov in breskev, v skupni izmeri 2400 m2. Možnost gradnje vikenda. Telefon 031 884 494. ■ V Rog. Slatini oddam opremljeno enosobno stanovanje v zasebni hiši. Telefon 031 407 915. ■ Prodam stanovanjsko hišo v bližini Mestinja, 100 m2, z zemljiščem ali brez. Telefon 031 340 695. ■ Prodam manjšo kmetijo v bližini Podplata, z 2 ha zemljišča. Hiša je takoj vseljiva, lastništvo rešeno. Telefon 031 340 695. ■ V novem poslovnem objektu stara pošta v središču Rog. Slatine oddam poslovne prostore od 40 m2 do 230 m2 za različne dejavnosti (trgovine, pisarne, ordinacije). Telefon 041 621 228. ■ Zelo ugodno prodam trisobno stanovanje v Rogatcu. Kličite po 15. uri. Telefon 041 864 987. ■ V Podčetrtku - Aqualuni oddam dobro opremljeno klimatizirano počitniško hišico. Prostih je še nekaj terminov. Cena je ugodna. Telefon 041 355 756. B Opremljeno dvosobno stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 041 394 881. ■ V Zrečah v bloku oddam v najem trisobno stanovanje. Telefon 041 228 532. Družina najame hišo za daljše obdobje z najemnino do 2000 EUR letno plus stroški. Telefon 051 268 916. ■ Apartma v Moravskih Toplicah, adaptiran 2012, primeren do 6 oseb, oddam. Prosti termini od 4. do 11. 8. in od 25. 8. do 15. 9. Cena 60 EUR/dan brez kopalnih kart. Telefon 051 230 446. ■ Novo opremljeno stanovanje oddam. Telefon 041 696 867. ■ Oddam garažo, 12,5 m2, na Ljubljanski cesti, je varna, ima daljinec. Cena: 50 EUR/mesec. Telefon 040 168 600. ffi Prodam garsonjero (31 m2) v Žalcu, zastekljen balkon, kuhinjska niša je ločena od bivalnega dela, vpisana v ZK. Telefon 041 858 090. ■ Sobi, dvoposteljni, ogrevani, opremljeni z internetom v Ljubljani, oddam tudi za krajši čas študentkam/om prvega letnika, nekadilcem. Souporaba kopalnice in kuhinje, lastni vhod. Cena: 85 EUR. Telefon 041 867 798. STIM^^^_ ■ 40. letni moški želi spoznati damo ali dekle za resno zvezo. Če te oglas ne moti, mi piši na 031 504 807. I Fant, ki v ljubezni sreče ni imel, ob sebi bi rad prijazno punco imel. Telefon 041 859 096. ■ Mlad oče si želi trajnega razmerja, pa mu še ni uspelo spoznati zveste partnerke. Telefon 041 240 403. ■ 43 let imam, čas je, da pošteno dekle spoznam, ki ji bom ljubezen izkazoval. Telefon 041 240 403. H Želim si trajnega, iskrenega razmerja s prijazno žensko. Telefon 041 959 192. ■ Nisem ne lep, ne bogat, sem pa deloven in pošten, ob sebi si želim prijetno punco. Telefon 041 859 096. B Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378, 03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. STROJIJNAPRAVE^^^^ Kosilnico hribovsko Vogelno!, dvojni rez, trosilec za hlevski gnoj 3,5t, 4 pokončni valji in nakladalko SIP 15 - potrebna manjšega popravila, prodam. Telefon 041 565 005. ■ Agregat (Rade končar) 5kw, diesel motor, dobro ohranjen 380 W, prodam, cena po dogovoru. Teelfon 051 209 854. Prodam balirko Vplger AP 12, Sipo pajek dvovretenski in brane. Telefon 041 414 829. ■ Viličar za traktor 4 m dviga, rotacijsko kosilnico 165 fahr, bobnarco, pajek 4,4 m fahr, prodam. Telefon 031 621 125. H Cisterno Holz 3000 1, pocinkana z nizkim težiščem, prodam. Telefon 041 863 485. VOZILMJELJ^^^^^ I Prodam Golf, dizel 1,6, letnik 1988, registriran do 27.12.2012, dobro ohranjen, 200 tisoč km, vlečna kljuka. Telefon 040 785 416. Prodam avtomobilsko prikolico, lahki priklopnik do 750 kg. Telefon 041 812 440. ■ Skuter Hussar CPI, 1. 2004, registriran do 16.6.2013, hladilnik, pomivalni stroj, pralni stroj, navadni in ozki dvosed, kotna sedežna, trosed in počivalnik iz bambusa, gramofon, videorekorder, glasbeni stolp, citre in kolo prodam. Telefon 051 424 303. ■ Prodam skuterja 2008, 150cm reg. do aprila 13. Telefon 041 414 829. ■ Iščem delo na domu v Šentjurju in okolici. Telefon: 051 427 197. B Iščem delo - barvanje ograj, napuščev, fasad. Telefon 041 537 848. ■ Iščem delo (čiščenje prostorov, pomoč starejšim, prevajanje iz ruskega, ukrajinskega in italijanskega jezika). Telefon 051 756 470. HI Iščem delo (košnja trave, urejanje okolice ...). Telefon 040 673 552. ■ Iščem delo (pomoč na domu, vsa opravila v gospodinjstvu in na vrtu). Telefon 040 581 412. RAZNO_______________________ ■ Kupim vitel GV 4 tone. Telefon: 031 826 782 VPRAŠAJTE DERMATOLOGA! Odgovarja dermatovenerologinja Janja Šmid, dr. med. VPRAŠANJE: Z leti so se mi pričeli pojavljati viseči izrastki okoli vratu in pod pazduhami, kako se jih da odstraniti? Spremembe, ki jih opisujete so mehki fibromi. Gre za grah ali manjši oreh velike pecljate benigne tumorje barve kože, ki jih sestavlja rahlo vezivno tkivo. Pojavljajo se z leti, največkrat v večjem številu na vratu, v pazduhah, dimljah oz. pregibih. So | estetsko moteči, vendar nenevarni, se pa zgodi, da jih poškodujemo ob nošnji nakita ali z oblačili (ovratnik, | naramnice...), takrat zakrvavijo ali pa se vnamejo. g Svetujem, da se za natančnejšo oceno sprememb ter njihovo odstranitev naročite v našo ambulanto. Če imate težave s kožo in vprašanja za dermatologa, se naročite: $ Vas zanimajo Tajfunove novosti? Obiščite nas na sejmu AGRA v Gornji Radgoni med 25. in 30. avgustom 2012! MOBILNA ŽIČNICA MOZ dOO TAJFUN Planina d.o.o., T: 03/ 746 44 00 E: prodaja@tajfun.si, www.tajfun.com test pour limits (t) AFRODITA BEAUTV CENTER DERMATOLOŠKA AMBULANTA AFRODITA Beauty center Afrodita Rogaška Slatina telefon: 03 812 13 88 (ponedeljek - petek, 8.00 -18.00) www. kozmeti ka-afrod i ta .com V ringu: najboljši štajerski boksarji in mednarodna konkurenca. Večerni spektakel pod reflektorji na prostem: glasbeni nastop - ALYA in Game Over, plesni nastop Jay dance studio, osem parov boksarjev, gostinska ponudba. Boks kot zabava! Vstopnine ne bo. Te r m e 01 i 111 i i Vulko ROGAŠKA IdrocaKounska it-a GRA ROGAŠKE novice Z veselice na veselico Zlata olimpijka Urška Žolnir seje zabavala z Unikatovci. Počitnice. Čas, ko se muzikantom dogaja »na polno«. Piše: Vid Aužner Tako še vedno poletne veselice niso rekle zadnje, kajti že na začetku meseca je bila v Lokarjah pri Dolah gasilska veselica, kjer so nas na večer zelo dobro zabavali Veseli svatje. Ansambel Petka s polno paro nadaljuje z veselicami, kjer smo jih lahko zasledili na Koroškem, v Radencih in Vitanju na Holceriji. S Petko se bomo konec meseca zabavali tudi na 10. obletnici Šentjurskega bazena. Na Marijin praznik so potekale kmečke igre pri Pušn sank ob Šmartinskem jezeru, kjer so ponovno zmagali člani DPM Šentjur in na koncu je nastala super veselica z ansamblom Saša Avsenika. V Pristavi, kjer je dejstva novice Unikati in Urška V navijaškem baru London pub Pišek na Lopati se je 6. avgusta zbralo preko 1000 oboževalcev, ki so prišli pozdravit našo zlato olimpijko Urško Žolnir ter ostale olimpijce iz kluba Sankaku. Na sprejemu je vsem judoistom olimpijcem čestital tudi župan MOC Bojan Šrot. Sledila je veselica z Ansamblom Unikat. potekal krajevni praznik, so za dober žur poskrbeli Mladi korenjaki. V Brežicah so se te dni pospešeno pripravljali na mednarodni festival Panonika harmonika, ki je potekal kar tri dni zapored - od 24. do 26. avgusta. Že lani smo bili priče temu množičnemu zboru harmonikarjev, ki so skupinsko zaigrali Avsenikovo polko Na Golici. Gasilske veselice Da ne pozabim omeniti še Modrijanov, ki so na gasilski noči prireditveni prostor v Loki pri Žusmu napolnili do zadnjega kotička. Sicer Modrijani zopet pripravljajo veliki dvodnevni koncert »Noč Modrijanov 2012« v celjskem Golovcu, ki bo 25. in 26. oktobra, vstopnice so bile za oba dneva takoj razprodane. Ansambel Mladika je igral in pel na vaški veselici na športnem igrišču v Levcu. Minulo nedeljo je bilo na Rogli tekmovanje harmonikarjev za Pohorsko coklo. Zadnjega v mesecu pa se bo na Ljubečni odvijala Zlata harmonika ter zdaj že tradicionalna glasbena prireditev »Štimung fest« na Šmartinskem jezeru, letos kar 3 dni, kjer bo zopet nastopilo nekaj zanimivih glasbenikov. Meseca avgusta sta potekala še dva festivala: Graška gora poje in igra ter festival Ptuj, kjer je nastopila Petka z dvema novima avtorskima skladbama: Srčni Muzikant in Čista Petka, za kateri sta besedilo in glasbo napisala Matjaž Vodišek in Vera Šolinc. # aforizem_____________novice Rebalans proračuna je vedno posledica slabega načrtovanja ali slabega vodenja, (jmm) mtmmuamm. Bilbi je v Šentjurju spregovorila tudi o trnovi poti glasbenice. Bilbi odprla srce Maja Pihler, pevka z umetniškim imenom Bilbi, je nekdanji Miksi bar, danes pa Z grede, napolnila do vrha. Večina pozna pevko Bilbi po uspešnici Hvala za vijolice, kjer govori o strtem srcu ljubice. Bilbi se je odzvala povabilu Mladinskega centra Šentjur in se z voditeljico Majo Ratej pogovarjala o trnovi poti glasbenice, ki je morala v svojem življenju za denar tudi igrati na ulici, ki je študirala v tujini in kako je niso v samem začetku producenti hoteli vzeti pod okrilje. Prav tako se je kritično obregnila v realistične šove, kjer naj bi ustvarjali zvezde. Za kulturni intermezzo so poskrbele Neža Šporer, ki je s spremljevalnima plesalkama odpela Bilbino uspešnico Hvala za vijolice, ter trio pevk, ki se je troglasno zelo uspešno spopadel s pesmijo Jason Mraza. Na koncu je zapela tudi Bilbi, na kitari pa jo je spremljal njen mož Gregor Stermecki. Ansambel Namen Piše: Vid Aužner Ansambel Namen prihaja s Ponikve. Grega Trunki, Martin Kolar in Jure Zdolšek so začeli kot trio zasedba. Prvi nastop so pripravili Gregorjevemu očetu na abrahamu. Kasneje so ansamblu priklučili še četrtega člana, Gašperja Močnika, ki je v ansambel prinesel še dodatno svežino s kromatično harmoniko in klaviaturami. Tako so začeli z bolj resnim delom. Ime Namen so si dali čisto po naključju, da bi igrali z namenom. Na glasbeni sceni so približno dobro leto in pol. Igrajo tako narodnozabavno kot tudi zabavno glasbo, poudarek pa dajejo štiriglasnemu fantovskemu petju. S ponosom igrajo in prepevajo Slakove in Avsenikove viže, saj so ti tudi njihovi vzorniki. Njihov repertoar zavzema tudi glasbo drugih ansamblov, kot so npr.: ansambel Poljanšek, Modrijani, Franc Mihelič, Spev ter ostali. Skladbe večinoma pišejo sami z nekaj pomoči Andreja Topliška iz Okroglih muzikantov, ki je tudi njihov mentor. V prihodnosti se nameravajo z njim še bolj povezati. Radi zaigrajo tudi na domačih veselicah; na Ponikvi sta bili le dve. Kar se tiče tekmovanj in raznih festivalov, so letos prvič nastopili na Dolgi Gori in osvojili prvo mesto. Drugo leto si želijo udeležiti festivala na Števarjanu ali Graški gori. V roku leta in pol do dveh let naj bi začeli tudi pripravljati svojo prvo zgoščenko z lastnimi skladbami. Ansambel Namen je zmagal na tradicionalnem srečanju na Dolgi Gori. 36 V SPOMIN ŠENTJURSKE NOVICE, avgust 2012 Im memoriam Ludvik Golob [12.3.1951-28.7.2012) Piše: Jure Godler Ludvik Golob se je rodil mami Adeli in očetu Ludviku v Celju. S starejšo sestro Majdo sta osnovno šolo končala v Celju, zraven pa je obiskoval tudi glasbeno šolo in se učil flavto. Končal je Srednjo strokovno šolo za trgovsko dejavnost Celje. Bil je aktiven mladinec, član delovnih brigad in upravnik Mladinskega kluba Celje. Leta 1974 se je poročil z Magdaleno Mastnak in kmalu se je rodila prva hčerka Jana. Leta 1976 je službo našel v vojski v Občinskem štabu TO Ljutomer, tam se je rodila še druga hčerka Katja. Kmalu po tem, ko se je z družino leta 1979 preselil v Šentjur, je postal še tretjič oče, tokrat se mu je rodil sin Luka. Tistega leta si je dom našel tudi v Šentjurju. V službi domovine je preživel 30 let, vse do upokojitve. Tako kot je srčno ljubil našo domovino Slovenijo, se je predajal tudi zborovskemu petju. Svojo pevsko pot je začel v Mešanem pevskemu zboru Ljutomer, pod vodstvom Mirka Preloga. Zadnja leta je pel kar v treh zborovskih sestavih, v Moškem pevskem zboru Skladateljev Ipavcev, Mešanem pevskem zboru Zgornji trg in Komornem zboru A vista. Če bi Šentjurčani premogli še kakšen zbor, bi lahko na Lučota, kot smo mu pravili prijatelji, zagotovo računali. Zapeta pesem mu je bila enostavno v krvi. Za pevce in pevke se je razdajal, kolikor se je mogel. Pred slabima dvema letoma je postal tudi predsednik Moškega zbora skladateljev Ipavcev. Tokrat se je moral poleg petja ukvarjati še s kadrovskimi, finančnimi in drugimi administrativnimi deli, ki jih je v dobro vseh pevcev rad postoril. Za vse zbore je porabil večino svojega prostega časa in včasih le s težavo usklajeval vse vaje ter prisotnosti. Zahrbtna bolezen mu je prekrižala načrte, zato se vaj zaradi prešibkega zdravja ni mogel več udeleževati. Čeprav ni stal z nami, se je vsem zdelo, da je prisoten in z nami poje. Kljub temu da ga ni bilo, je zagotovo v tistem trenutku mislil na nas, na vsakega posebej. Pogosto me je poklical, me obiskal. Vedno močan in trden. Ko smo izvedeli, da je njegova bolezen napredovala, se nam je zdelo, da bo tudi to premagal in se še tega septembra prismejal na vaje, zdrav, čil in poln volje do življenja. Takšen je bil! Borec do zadnjega metka, do zadnjega vzdihljaja! Zadnje dni, ko je izgubljal boj z boleznijo, je v njegovi sobi igrala Ipavčeva pesem in z Ipavčevim besedilom na ustnicah je za vedno zaspal. V uteho na ta žalostni dan nam je, da bo vsakič, ko bomo zapeli, zagotovo poslušal tudi on. Dragi Lučo, počivaj v miru. Časovni stroj V Šentjurju samo en brivsko-frizerski salon V Šentjurju je samo en brivsko-frizerski salon, pa še ta je bil zaradi slabo urejenih prostorov in nezadostnih sanitarnih naprav vedno v spotiko raznim komisijam in tudi samim gostom. Pred dnevi so ta salon popolnoma preuredili in v njega namestili najmodernejše sanitarne naprave, kakršnih nimajo blizu. Celjski tednik, 2. 8. 1957 V bitki za devize V strukturi šentjurskega gospodarstva predstavlja pomemben delež Tolo s 360 zaposlenimi. Izvažajo na konvertibilno področje, in sicer na Švedsko in Nizozemsko ... Na leto prodajo 100.000 parov lahke obutve. Nabavili bodo tudi stroj za brizganje PVC plastike. To kolekcijo bodo v celoti prodali Nizozemcem, s tem izboljšali svoje rezultate in se vključili v vsestransko bitko za pridobivanje deviz. Novi tednik, 5. 8. 1982 Bohor je vstal Na proslavi ob obletnici osvoboditve Planine so udeleženci spregovorili o nekdanjih dogodkih. Značilno za Planino in okolico je, da je bila mladina, zlasti študentska, tista, ki je s pomočjo nekaterih zavednih domačinov že pred 1941. letom nastopala proti izkoriščevalskemu režimu, proti fašizmu. Živi so spomini na 1929. leto, ko sta bila v parlamentu umorjena brata Radiča. Takrat so planinski študentje pod vodstvom Milka Križmana, ki je študiral v Zagrebu, razobesili na gradu črno zastavo. Žandarji so besneli in iskali storilce, toda našli niso nikogar. Znane so nadaljnje demonstracije planinske mladine in domačinov proti hitlerjevskim propagandistom, zlasti pa pred hišo hitlerjevca Šešerka. Celjski tednik, 10. 8. 1962 Pomor rib na Blagovni Samo nekaj dni za pomorom rib v Savinji je sledil nov udarec - tokrat v gojitvenem ribniku na Blagovni. V soboto naj bi med 16. in 18. uro dva 12-letna otroka odprla pretok ribnika, iz katerega je stekla voda v Voglajno, z njo pa seveda tudi ribe, ko so poginile. Otroka sta se prestrašila in zbežala. Poginilo je 15.500 mladic, 2.000 belih amurjev, 1.500 smučev... Novi tednik, 11. 8. 1977 Potrebujejo varilce in ključavničarje V Emovi tovarni kotlov v Šentjurju je zaposlenih nekaj manj kot 200 delavcev, še vedno pa v proizvodnji primanjkuje varilcev in ključavničarjev. Druga večja težava v poslovanju je tudi neplačana realizacija, saj je čedalje manj delovnih sredin, kjer ne bi poznali likvidnostnih težav. Novi tednik, 13. 8. 1987 Pomagaj si sam... V manj razvitem Šentjurju stane telefonski priključek 5.000 DEM tolarske protivrednosti, v Ljubljani le do 800 DEM. »Manj razviti plačujemo največ, prav tako za ceste in druge komunalne naložbe. Denar za demografsko ogrožene pa je le kaplja v morje,« so se pritoževali na torkovi seji šentjurske vlade. Novi tednik, 13. 8. 1992 Plavalci iz Šentjurja -okrožni prvak »Partizana« V nedeljo so na okrožnem prvenstvu društev »Partizan« v Rogaški Slatini, kjer je sodelovalo 74 plavalcev, imeli največ uspeha plavalci TVD »Partizan« iz Šentjurja pri Celju, ki so nabrali kar 136 točk, slede Konjičani s 121 in Celje-mesto s 101 točko. Prvak pri članih v skokih je postal Iskra (Šentjur). Celjani so v raznih disciplinah pobrali skoraj vsa prva mesta, kar jim pa ni zadostovalo za zmago, ker niso imeli izenačene ekipe. Presenečala nas je odsotnost številnih društev, ki imajo za vadbo športnega plavanja na razpolago bazene. Izgleda, da se v teh bazenih le »namakajo«... Savinjski vestnik, 16. 8. 1952 # aforizem_____________novice V Šentjurju smo vedno nekaj posebnega. Suše nimamo na poljih in vinogradih, ampak v kulturi in občinskih financah, (jmm) Vroče poletje in Nacetov recept. Naredimo nevsakdanjo pito, krompirjevo juho in palačinke. Piše: Tanja Gobec Ko pišem tale prispevek, je vroče in nam tudi hrana ne diši preveč. No, bodimo odkriti, diši nam že, vendar je kar nemogoče v vročini pojesti veliko, prav tako pa nam ne diši obilna hrana. Z Nacetom Maurom, mladim nadobudnežem, sem se tokrat dogovorila, da nekaj skupaj skuhava in vam predstaviva. Izhajava namreč iz stališča, da premalo poznamo svojo okolico, predvsem pa premalo »divjo hrano«, ki raste skoraj za vogalom. Z njo lahko na veliko načinov spreminjamo okuse, pa še stane nas nič, razen sprehoda v naravo. Seveda se moramo prej prepričati, da se tam niso sprehajali kakšni psi, proti katerim nimam nič, vendar jih je veliko in njihovi gospodarji ne upoštevajo privatne lastnine in travnikov, kjer raste hrana za večje živali. Zato sva se odpravila kar na travnike Ritnika in nabrala nekaj rastlin, iz katerih sva pripravila okusen obed. Pita z regačico Sestavine: - 300 g krhkega slanega testa, - 1 majhna kisla smetana, - 1 srednje velika čebula, - 1 jajce, - 3 do 4 pesti regačice (Aegopodium podagraria), - malo masla ali olja, - 30 g slanine. Zamesimo krhko testo in ga pustimo stati. Nato na olju zarumenimo čebulo, ji dodamo na koščke narezano slanino in vse skupaj odstavimo z ognja. V drugi kozici zavremo nekaj vode ter na hitro pokuhamo regačico. Odcedimo jo in na majhno narežemo ter ji dodamo vse ostale sestavine za nadev. Namastimo širok pekač in v njem enakomerno razprostremo krhko testo. Po vrhu namažemo z nadevom in pečemo 30 minut pri 200 °C. Regačice v spomladanskih mesecih ni potrebno dodatno prekuhavati, saj se še niso razvile arome, ki bi bile premočne za nekatere ljudi. Pito lahko naredimo še okusnejšo, če ji dodamo malo sira. Krompirjeva juha s trpotcem Sestavine: - 500 g krompirja, - 1 srednje velika čebula, -1 pest ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata), - oljčno olje, - malo moke, - 2-3 stroke česna, - peteršilj ali drobnjak - po želji. Na oljčnem olju zarumenimo čebulo, dodamo narezan trpotec in rahlo prepražimo. Zalijemo z vodo, dodamo na kocke narezan krompir ter kuhamo do mehkega. Solimo. Posebej na olju podušimo česen, da zadiši, dodamo žličko moke, premešamo in dodamo v juho. To naredimo čisto na koncu kuhanja, da se ohrani vonj česna. Tako pripravljena juha je bogatega okusa, vsebuje veliko zdravilnih rudnin in je zdrava za želodec! Palačinke z navadnim vratičem in rmanom Sestavine: - moka, - jajca, - kisla voda ali mleko, - navadni vratič (Tanacetum vulgare), »divja hrana« Z nami je kuhal Ignac Mauer. Regačica. Nadev za pito namažemo na krhko testo. Palačinke lahko namažemo s poljubnim nadevom. Najboljše so brez nadeva, ker tako dobimo okus divje hrane v masi. - navadni rman (Achillea millefolium), - sol, - sladkor. Zamešamo maso za palačinke ter dodamo narezane liste vratiča in rmana. Pripravljene palačinke posujemo s sladkorjem in pokapljamo z limono. Tako je Nace pričaral okusen obrok in ko sem ga opazovala pri njegovem delu, sem ugotovila, da bi lahko delal in pomagal v kateri koli kuhinji, saj se znajde, kamor ga postaviš. Dober tek! m B a a ra KJ horoskop iiov.ce OVEN (21.3. - 21. A.) Vpliv planetov vas bo gnal v nove avanture, katerih srečni ali malo manj srečni konec za vas niti ne bo toliko pomemben. Veliko samozavesti boste imeli. BIK (22.4. - 20. 5.] Raje, kot da bi poskrbeli za akcijo, boste videli, da vas akcija sama najde. Preleni boste, da bi iskati ljubezenske dogodivščine, raje boste izbrali preverjen recept. DVOJČKA (21. 5. - 21. 6.) Kljub nekaj zmede, ki vas čaka, boste hoteli natančno vedeti, kam stvari peljejo. Pojdite v tem mesecu na dopust, saj boste prekipevali od želje po akciji in avanturi. RAK (22. 6. - 22.7.] Znašli se boste v nekoliko bolj nejasnih razmerah, zaradi česar bo na dan spet prišla vaša legendarna bikovska trma. Na vsak način boste hoteli uveljaviti svojo voljo. LEV (23.7. - 23. 8.) Resnično krasen mesec je pred vami. Nikoli vam ne bo dolgčas, mnogim pa bo pot prekrižal tisti romantični trk, ki ste ga že tako dolgo in tako željno pričakovali. DEVICA (24. 8. - 23. 90 Sonce prehaja v vaše znamenje, kar občutite kot povečano energijo, potrebo po druženju in razkazovanju svojih čarov. Želeli si boste osvajati ali biti osvojeni. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) Znali boste osvajati z vsemi razpoložljivimi čari in sredstvi, ki jih poznate, prav nič sramežljivi ne boste, kaj šele, da bi se pred čim ustavljali. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) S poletjem vred se boste segrevali tudi sami, čeprav vas bo še naprej prevzemal občutek čustvene negotovosti. Potrebovali boste veliko sprostitve in miru. STRELEC (23.11.-21.12.) Če boste na delovnem mestu preobremenjeni, poskrbite, da boste imeli od tega vsaj finančno korist. V prostih trenutkih se predajajte lenobi in si napolnite baterije. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Zelo nemiren mesec, v katerem se bo zazdelo, da so bili vsi vaši romantični napori prejšnjih tednov zaman. Vendar pa stvari sploh niso tako črne, kot se zdijo. VODNAR [21.1. -19. 2.) Pripravite se na neprespane noči, neskončne žure, kjer boste početi vse mogoče, da se bo le dogajalo, tako kot je treba. Osvojiti svoj plen bo za vas prava malenkost. RIBI (20. 2. - 20.3.) Ni vse tako, kot se vam zdi na prvi pogled, oseba, s katero se razigrano zabavate, morda ni ne zrela ne prava, da bi lahko obdržala vaš ritem. 5tWIJUK5M: /WW.SENTJURSKEN0VICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Dopisniki: Oblikovanje: Oglasno trženje: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Saša Jagodič, Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk, Milenka Blaževič. Zoran Borovšak Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. LOČINI OPRAVLJATI POPISE REVIJA ZA RADIO IN TV IRIDA INŽENIR SLOVENSKI TEDNIK VERDIJEVA OPERA HIŠA, DRUŽINA (ITALIJANSKO) ŠPANIJA BOGINJA JSODE (GERM., SESTAVIL: FRANC PEŠEC OPRAVITI DOSKOK RIMSKA 5 RAZDALJA SEBE VRSTA ŠKOLJK SARAJEVO LOČENI PROSTORI SMUČARSKI KLUB LATINSKI PREDLOG NIZOZEMSKA PONOVNO PODJETJE IZ DOBJA SMUČARSKE VEZI _ RIMSKA 1 NALIVNO... PTICE UJEDE ČEH NASTJA SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVIJE TRDNJAVA (ŠAH) KRIKET (ORIG.) MORSKE RIBICE AJAJA NAŠ BOKSAR. ŠAMPION POLMER ELEKTRIČNI UPOR PRIPOVEDNA PESNITEV PRISTOJBINA ZA CESTE SPLITSKI VRATAR VLADIMIR ČETRTI MESSEC DEL POHIŠTVA AONEC UJETNIKI OPRAVITI IZROPANJE [35X533 ANTON DERMOTA RONALD RENTGEN OGLJIK ŽIVI V VODI RIJEKA KRAJ PRI AJDOVŠČINI MALI ZVERINI 100 M2 ČEŠKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER LENUH TESLA OBREDNA OBLEKA DUHOVNIKOV Srečni nagrajenci julijske številke so: Davor Košec iz Dramelj, Tilka Jožič iz Šentjurja in Lilijana Pusar iz Loke pri Žusmu. Prejmejo 5-mesečno naročnino na Šentjurske novice. Iskreno čestitamo! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Grafika Gracer iz Celja. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in pošljite najkasneje do 17. septembra 2012 na naslov: MediaStar, založništvo, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Nagradna križanka Nagradno geslo: I Ime in priimek: _ | Naslov:________ LE-pošta: ___ _ V Dobju slabo štejejo. Voditelja na slavnostni seji sta vneto nagovarjala občinstvo, da občina obhaja 13. obletnico, župan pa 14. obletnico. Upajmo, da ne bo ponovno kakšna »kregarija« na ta račun. Maratona po treh občinah se je udeležila zvezdniška zasedba SDS. Njihov moto je bil - važno je sodelovati in ne zmagati. k> Ponkovljani bodo morali še počakati na novi krajevni trg. Sedaj, ko so našli ob izkopavanju kostnico in temelje nove cerkve, bodo delavci kopali le še z žličkami. Kmalu se bo začela šola. Večina staršev se bo, ko bo mladina začela žuliti šolske klopi, končno le spočila od počitnic. Izbrani novi izvajalec je naredil most, na katerem ob vsakem deževju stoji voda. Še kolcalo se nam bo po hišnem izvajalcu CMC-ju. •C. Prebivalci Pešnice res niso z ničemer zadovoljni. Sedaj se ponovno spravljajo nad župana, ker je ležeči policaj za 8 cm previsok - se je pač malo najedel, preden se je ulegel. V Šentjurju imamo nov barček Z grede. Novemu najemniku želimo, da ne bo prehitro postal barček Pod gredo. d Šentjurski boksarski turnir si je ogledalo rekordno obiskovalcev, še več bi jih bilo, ko bi se med sabo pomerili nekateri politiki in propadli tajkuni iz gospodarstva. Dramlje ima novega župnika. Baje za starim jokajo drameljske mamke, novega pa se veselijo predvsem drameljska dekleta. Prihaja čas, ko nam bodo raznorazni politiki na veliko obljubljali vedno boljše in lepše čase. Pa nam gre namesto tega vsako leto slabše. Filmski festival na vrhu Rifnika je bil pravi raj za ljubitelje naravnega. Gledalci so uživali v soju zvezd in dišeče trave. Na šentjurskem bazenu so končno dobili novo težko pričakovano igralo za otroke. Škoda, da na koncu počitnic. j§ur j® stMipiElMi m 1 EKE01O v Poslušanost izmerjena med vsemi prebivalci občin: Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik, Zreče, Bistrica ob Sotli, Dobrna, Kozje, Makole, Oplotnica, Podčetrtek, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenska Bistrica. Vir: Mediana, CATI in CAVVI. Obdobje: januar-julij 2012. Velikost vzorca 937 oseb. Moški in ženske, 10-75 let. Rogla Štajerski Antena Center Radio 1 Aktual City val Prijavite se na Štajerski dvoboj Radia Rogla in dokažite, da ste pravi Štajerci (d) 6 Poskenirajte QR-kodo z aplikacijo za skeniranje črtnih kod na vašem pametnem telefonu. * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ Z veseljem vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled! PRI NAS LAHKO OPRAVITE: - TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV AVTO! <*