642 Zdrav Vestn 2008; 77
vali tudi predstavniki ginekološko-akušerske sekcije
Zbora liječnika Hrvatske.9
S temi dogodki je prenehala delovati skupna stro-
kovna revija »Jugoslovenska ginekologija i perinato-
logija«.
Že od leta 1992 izhaja v Zagrebu »Gynaecologia et pe-
rinatologia«, ki je glasilo združenja za ginekologijo in
perinatologijo hrvaškega zdravniškega društva z na-
menom, da nadaljuje poslanstvo »Jugoslovenske gi-
nekologije in perinatologije«. Kljub dobremu name-
nu in sodelovanju nekaterih slovenskih zdravnikov v
uredniškem svetu pa revija še ni dosegla popularno-
sti predhodnice.
Manj pa je poznano, da tudi združenje ginekologov
in porodničarjev Srbije in Črne gore izdaja svoj časo-
pis z naslovom »Ginekologija i perinatologija«, ki prav
tako ne dosega uspešnosti skupne jugoslovanske re-
vije.
Mnogi od naših mlajših kolegov ginekologov in zdrav-
nikov ter drugih zdravstvenih delavcev ne poznajo
strokovnega dela starejših kolegov in opravljenega po-
slanstva revije, ki je vedno z naklonjenostjo objavljala
znanstvenoraziskovalne in strokovne prispevke slo-
venskih ginekologov ter drugih zdravnikov.
Objavljeni prispevki (bibliografija) v »Jugoslovenski
ginekologiji i perinatologiji«, skupno 250 enot, s svo-
jimi naslovi in vsebino prispevkov dokazujejo po-
membno vlogo slovenskih zdravstvenih delavcev pri
oblikovanju skupnih strokovno-doktrinarnih stališč na
številnih področjih zdravstvene zaščite žensk v Slove-
niji in širšem področju bivše Jugoslavije.
Zaključki
Zbrani bibliografski podatki »Jugoslovenske gineko-
logije i perinatologije« dokazujejo strokovni nivo ča-
sopisa in njegovo poslanstvo pri oblikovanju doktri-
narnih stališč pri zdravstvenem varstvu žensk. Mono-
tematske obravnave posameznih strokovnih proble-
mov in prve objave pomembnih dosežkov v gineko-
logiji in perinatologiji dokazujejo to trditev. Tako je bi-
la leta 1963 v posebni številki obravnavana genitalna
tuberkuloza. V letu 1968 je bilo objavljeno poročilo o
mikroanalizah fetalne krvi, leta 1969 pa je bilo v našem
časopisu objavljeno prvo jugoslovansko poročilo o
uporabnosti ultrazvočne diagnostike. Prva številka v
letu 1973 je bila posvečena porodniškim problemom.
Ob 70-letnici profesorja Franca Novaka je leta 1978
izšla številka, ki je obravnavala področje ginekološke
onkologije. Leta 1980 je posebna številka predstavila
probleme sterilizacije. Posebna številka leta 1981 je
poročala o strokovnem razvoju Inštituta za načrtova-
nje družine. V naslednjih letih pa so izstopali prispev-
ki o rakavih obolenjih maternice in dojke ter andro-
loške teme. Leta 1985 se je Združenje za perinatalno
medicino Jugoslavije odločilo za sodelovanje pri iz-
daji časopisa, ki je zato dobil novo ime »Jugosloven-
ska ginekologija i perinatologija«.7 Posledica tega so
bili objavljeni prispevki, ki so obravnavali tovrstno
problematiko in druge zadeve načrtovanja družine,
med katerimi so pomembni članki o izventelesni oplo-
ditvi, ki se je v tem obdobju uspešno uveljavilo v ljub-
ljanskem in kasneje tudi mariborskem centru.
Mnenja smo, da bo marsikdo z zanimanjem pregle-
dal naslove in čas nastanka objavljenih prispevkov slo-
venskih avtorjev, ki predstavljajo delo in strokovna
hotenja prve povojne generacije slovenskih gineko-
logov, in da bo pregled bibliografije vzpodbudil vsaj
posamezne zdravnike sedanje in prihajajoče genera-
cije, da bodo vložili v razvoj naše stroke vse svoje spo-
sobnosti. Z izbiro svojega poklica so se zavezali take-
mu odgovornemu in zahtevnemu delovanju v svojem
zdravniškem poklicu.
Seznam vseh prispevkov slovenskih zdravstvenih de-
lavcev, ki so bili v tridesetletnem obdobju objavljeni
v »Jugoslovenski ginekologiji i perinatologiji« in so
razvrščeni po letih objave, Vam bomo posredovali na
Vašo zahtevo.
Viri
1. Novak F. Izveštaj o radu Uprave udruženja ginekologa-opstetri-
čara Jugoslavije. Ginek i opstet 1964; 4: 174–82.
2. Novak F. Ginekologiji i opstetriciji za put. Ginek i opstet 1961;
1: 1.
3. Lavrič V. Izveštaj urednika. Ginek i opstet 1964; 4: 97–8.
4. Pavlić Z. Prof. dr. sci. Predrag Drobnjak. Jugoslav ginek i opstet
1984; 24: 41–2.
5. Drobnjak P. Desetogodišnjica »Jugoslovenske ginekologije i op-
stetricije«. Jug ginek i opstet 1970; 10: 109–12.
6. Drobnjak P. Jugoslavenska ginekologija i opstetricija od 1961. do
1980. Jugoslav ginek i opstet 1981; 21: 1–2.
7. Rainer S. Izvještaj Savjeta časopisa »Jugoslovenska ginekologija i
opstetricija«. Jugoslav ginek i opstet 1984; 24: 112–4.
8. Pavlić Z. Poruka glavnog urednika. Jugoslav ginek i perinatol 1991;
31: 3.
9. Drača P. Razvojni put udruženja ginekologa i akušera Srbije i Cr-
ne gore. XIV kongres ginekologa i opstetričara Srbije i Crne gore.
Ginekologija i perinatologija 2005; 38 Suppl 1: 139–42.
Nekrolog
IN MEMORIAM – ELIZABETA
VRANČIČ, DR. DENTALNE
MEDICINE (1928–2008)
Marjana Šalehar
V soboto, 30. marca 2008, je umrla Elizabeta Vrančič.
Malo pred svojo osemdesetletnico in kratek čas pred
iztekom svojega zadnjega mandata kot predsednica
sekcije upokojenih zdravnikov. Nepričakovano jo je
izdalo njeno široko srce.
Doktorica dentalne medicine Elizabeta Vrančič je ugle-
dala luč sveta 2. aprila 1928 v Trebinju. Otroška in mla-
dostniška leta je preživela v okolici Dubrovnika. Nato
se je družina preselila na Štajersko. Po končani gimna-
ziji leta 1945 je delovala v številnih zobnih ambulan-
tah: v vojni bolnišnici,v javni zobni kliniki v Mariboru,
v Ljubljani v zobni ambulanti Nebotičnik, v zobni am-
bulanti v bolnišnici Petra Držaja. Nekatere zobne am-
bulante je pomagala ustanoviti, organizirala je njiho-
vo delo in ga tudi vodila. Uspešno delo zobne asistent-
ke je ni zadovoljevalo, zato je ob treh otrocih nadalje-
vala s študijem na Višji šoli za stomatologijo v Maribo-
643
ru. Po diplomi je kot višji dentist dobila mesto v zobni
ambulanti Nebotičnik. Tudi to ji ni zadoščalo. Vpisala
se je na stomatološko fakulteto v Ljubljani in tam kot
izjemno prizadevna študentka leta 1970 tudi diplomi-
rala. Kasneje se je še dodatno usposobila za zobozdrav-
stvo predšolskih otrok. Njene odlične strokovne in or-
ganizacijske sposobnosti in človeške odlike so ji omo-
gočile uspešno opravljanje dela direktorice Zdravstve-
nega doma Vič-Rudnik od leta 1976 do upokojitve leta
1982. Posvečala se je tudi pedagoškemu delu. Bila je
med organizatorji dveletne šole za zobne asistentke v
Mariboru, kjer je poučevala, prav tako tudi dolga leta
na zobotehnični šoli. Od upokojitve dalje se je z vsem
svojim žarom posvečala delu v Sekciji upokojenih
zdravnikov SZD. Najprej kot tajnica sekcije in nato kot
njena predsednica. Za vsa svoja prizadevanja je preje-
la leta 2003 visoko državno odlikovanje red za zaslu-
ge. Tega leta sem jo tudi spoznala. S svojo prekipeva-
jočo življenjsko energijo in vedrino je vodila sekcijo,ki
se nekoliko razlikuje od drugih strokovnih sekcij SZD.
Od svoje ustanovitve leta 197o je to ena najbolj aktiv-
nih sekcij SZD. Elizabeta Vranvčič je bila njena predse-
dnica več kot petnajst let.
vene. Vedno je bila polna dobre volje in razumevanja
za večkrat ne dovolj premišljene želje članov, ki so
zahtevale tudi dobršno mero potrpljenja. S skromni-
mi sredstvi je znala pričarati čudeže.V šali je rada de-
jala, da sekcija garantira svojim članom praznovanje
prve stoletnice, če se bodo držali pravil sekcije.
Ob njeni petinsedemdesetletnici ji je vodstvo SZD iz-
kazalo spoštovanje s podelitvijo častnega članstva v
SZD in sekcija upokojenih zdravnikov svojo hvalež-
nost s podelitvijo častnega članstva v sekciji upokoje-
nih zdravnikov. Prav tako so ji podelili častno član-
stvo hrvaški upokojeni zdravniki. Širše družbeno pri-
znanje ji je podelil predsednik države z visokim dr-
žavnim odlikovanjem. Ob njenem odhodu se vsi, ki
smo jo poznali, zavedamo, da je odšel človek odlič-
nih lastnosti, žena, ki je do zadnjega delovala v splo-
šno dobro in zlasti za upokojene zdravnike. Ostala
nam bo v spominu kot posnemanja vreden zgled člo-
večnosti, dobrote in veselja do življenja. Na tem me-
stu ji sekcija upokojenih zdravnikov SZD izreka glo-
boko spoštovanje.
Z besedami njene dolgoletne prijateljice, dr. Marije Bo-
cak-Kalan,ki je prav tako odšla tik pred svojim osem-
desetim letom, pa ji zaželimo:
»… da se v miru odpočiješ,
a spomina nate ne prikriješ, med nami še živiš,
nas k posnemanju budiš.«
Strokovna srečanja
8. EVROPSKI KONGRES
O HEROINSKI ODVISNOSTI
EUROPAD
Sofija, 29.–31. maj 2008
Jasna Čuk-Rupnik
Sofija je v kongresnem centru Kempinski gostila pre-
ko 300 strokovnjakov za zdravljenje opiatne odvisno-
sti iz kar 23 držav. Glavna organizatorka kongresa,
EUROPAD, je sicer evropska organizacija (European
Opiate Addiction Treatment Association), a mnogi
udeleženci so prišli tudi iz Amerike, Avstralije in Azi-
je, celo iz Nepala. Pri organizaciji so sodelovale še Sve-
tovna zveza za zdravljenje opiatne odvisnosti, Služba
za droge in kriminal pri Svetovni zdravstveni organi-
zaciji in Italijanska zveza za kemične odvisnosti.
Okrogla miza z naslovom »40 let zagovora« je načela
zelo bolečo realnost. Bolezen odvisnosti je kronična
bolezen, ki jo bodo nekateri bolniki morali zdraviti
vse življenje. Če jim pri tem ne bomo ustrezno poma-
gali, bodo programe zdravljenja zapuščali s slabo na-
povedjo izida. Zdravljenje odvisnosti od heroina z dol-
go delujočimi opioidi dobiva zato v svetu vse večji
pomen. Dobro organizirano in strokovno dorečeno
zagotavlja odlične uspehe. Žal ga še marsikje sprem-
ljajo številna nasprotovanja laične pa tudi strokovne
medicinske javnosti. Ta so trenutno najmočnejša v Ru-
Upokojitev pomeni za večino zdravnikov korenito
spremembo. Nihče se je preveč ne veseli, marsikdo
se zapre sam vase in se nagiba k osamljenosti in potr-
tosti. Navajeni smo pač, da smo ljudem v pomoč. Po
aktivnem in živahnem življenju mnogim počasi, a
vztrajno grenijo življenje bolezni, omejena aktivnost
in pomanjkanje družabnih stikov. Med člani sekcije
najdejo nova poznanstva in obudijo stara prijateljstva.
Zdravniki, ki so si pridobili v času opravljanja svojega
poklica bogate strokovne in življenjske izkušnje, se
še vedno zanimajo za napredek medicine, želijo uži-
vati v kulturnih in družabnih prireditvah in preživljati
oddih v različnih zdraviliščih.
Kot predsednica sekcije je Elizabeta Vrančič s pomoč-
jo peščice kolegic opravljala orjaško delo. Sekcija or-
ganizira letno okrog 30 različnih srečanj: 10 strokov-
nih predavanj, 20 izletov, razstav in kulturnih priredi-
tev in najmanj pet tedenskih bivanj v slovenskih zdra-
viliščih.Že dvajset let vzdržuje sekcija stanovske in pri-
jateljske stike z upokojenimi zdravniki na Hrvaškem.
Za naše štirideseto srečanje je bila še med nami. Pose-
bej velja omeniti podeljevanje diplom jubilantom, ki
dopolnijo 80 in 90 let, ter obiske in obdaritve bolnih
in nepomičnih. Poleg stalnega načrtovanja in izvaja-
nja načrtovanega, za kar je potrebovala svoje odlične
organizacijske sposobnosti, je imela Elizabeta Vran-
čič lastnosti, ki so za dobro komunikacijo z ljudmi bist-
Nekrolog