LABIRINT IZ KRIZE Zbornik prispevkov in priporočil Naslov: LABIRINT IZ KRIZE Zbornik prispevkov in priporočil, nastalih na dogodku Labirint iz krize 19. oktobra 2018 na Bledu Izdajatelj: Movit, Ljubljana, april, 2019 4 1. Uvod Uredila: Polona Siter Drnovšek 6 2. Raziskava Labirint iz krize – povzetek rezultatov Plakati: Alenka Oblak, Sašo Kronegger 8 3. Labirint iz krize Fotografije: Zavod Movit Lektura: ALAM PREVAJANJE Aleš Lampe s. p. 9 3.1 Potek dogodka Oblikovanje: Aiko, Maja Cerjak s. p. 10 3.2 Svetovna kavarna: Zaokrožimo in izmenjajmo izkušnje Naklada: e-publikacija – kaj se dogaja v naših organizacijah? Cena: brezplačna publikacija 13 3.3 Alenka Rebula Tuta: Stiske mladih 15 3.4 Krizne situacije mladih v stiski v organizacijah in kako jih naslavljamo 16 3.4.1 Prispevki sodelujočih 16 Barbara Otoničar: Zavod Manipura 17 Mitja Blažič: Mladinski center Legebitra 17 Nina Vareško: Pogovorne skupine za mlade 3 18 Špela Adam: Društvo Projekt Človek 19 Špela Peterlin Nayeli: Individualna podpora s prostovoljci EVS 20 Petra Jazbec: Delo s prostovoljci na kmetiji Veles znotraj organizacije Zavod Veles so. p. 21 Katja Rakovec: Zavod Bob in ulično delo z mladimi v stiski 22 Matjaž Vouk: Kakor si boš posteljo postlal, tako boš v njej tudi spal 23 Nacionalna agencija MOVIT: Z nacionalno agencijo na poti iz krize 24 3.5 Dve delavnici – dva prispevka 24 A. Biba Rebolj: K rešitvam usmerjen pristop Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v 26 Jaka Kovač: Sočutna komunikacija kot orodje za delo z mladimi v stiski Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 28 4. Priporočila (Zaključki) COBISS.SI-ID=300252160 32 5. Kdo je soustvarjal dogodek Labirint iz krize? ISBN 978-961-6826-27-3 (epub) 34 6. Seznam organizacij in posameznikov, ki vam lahko pomagajo pri naslavljanju stisk mladih in jih lahko kontaktirate To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna« (CC BY-NC-ND 4.0). Mladinske delavke in delavci se pri svo- Na dogodek smo posebej povabili koordinatorje prostovoljcev v organizacijah, mla-jem delu pogosto znajdejo sredi krizne dinske delavce organizacij, ki sodelujejo v programih Erasmus+: Mladi v akciji in Ev-situacije, ki je posledica stiske mladega ropska solidarnostna enota, ter strokovnjake na področju dela z mladimi v stiski. človeka, prostovoljca ali udeleženca v programih organizacije. »Kaj naj nared- Ob najavi dogodka smo začrtali, da bomo: im? Kako se naj obnašam? Kako naj pod- • naslovili problematiko mladih, ki se znajdejo v stiski (predvsem v kontekstu pro-prem mladega človeka in kako naj ob jektov Erasmus+: Mladi akciji); tem poskrbim tudi zase?« so vprašanja, • orisali, kako prepoznati te stiske, preden pride do krizne situacije; ki si jih zastavljajo. • delili prakse in predstavili situacije, ki se dogajajo v organizacijah; • raziskali možnosti večjega sodelovanja med mladinskim sektorjem in strokovnja- Predlagati nekaj namigov, veliko navdi- ki na področju dela z mladimi v stiski; ha in dosti možnosti za mreženje so bili • mladinskim delavcem in delavkam predstavili tehnike in metode, kako se odzvati nameni enodnevnega dogodka Labirint v teh situacijah, kako postopati v naslednjih korakih in kako zagotoviti nadaljnjo iz krize, ki smo ga v Zavodu Movit, na-pomoč. cionalni agenciji za programa Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna Želeli smo, da sadovi dogodka ostanejo trajni v pisni obliki in na voljo širši javnosti. enota, organizirali 19. oktobra 2018 v Tako je pred vami zbornik, v katerem so združeni prispevki sodelujočih gostij in gos-Hotelu Jelovica na Bledu. tov in zaključki, ki so jih skupno oblikovali udeleženci in udeleženke srečanja. Na koncu zbornika boste našli tudi zemljevid pregled organizacij in strokovnjakov, ki vam lahko pomagajo pri naslavljanju različnih stisk. 4 1 Tako kot je časovno tekel Labirint iz krize, si vsebinsko sledijo tudi poglavja v zborniku. Verjamemo, da je srečanje ponudilo kar nekaj možnih izhodov iz labirinta krize, in upamo, da je publikacija verodostojen prikaz vsebine in duha srečanja. Vsem gre iskrena zahvala za sodelovanje. Maja Drobne in Polona Siter Drnovšek, UVOD zunanji sodelavki Movita 5 Vprašalnik je Zavod Movit v avgustu 2018 Pogostost srečevanja s stiskami mladih razposlal vsem upravičencem projektov, je prikazana na spodnjem grafu: ki so bili odobreni med letoma 2016 in 2018. Na vprašalnik je odgovorilo 26 or- ganizacij iz mladinskega sektorja, med katerimi je bilo šest mladinskih centrov, 34,6 % 17 nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi, in tri formalne izobraževalne Zelo pogosto 42,3 % ustanove (srednji šoli in ena osnovna). Pogosto Vprašanja so obsegala različne vid- Redko Nikoli ike naslavljanja stisk. Upravičence smo 23,1 % vprašali, kako naslavljajo stiske mladih v svojih organizacijah, zanimalo pa nas je tudi naslavljanje stisk posebej v projek- tih v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji. Na tem mestu na kratko povzema- mo prvi sklop vsebinskih vprašanj, ki so se torej nanašala na obseg in vrste stisk mladih, s katerimi se srečujejo v organi- zacijah, kako jih naslavljajo in kako hkrati Večina organizacij se s stiskami mladih spolno prenosljive okužbe in stiske sreča pri izvajanju svojih rednih pro- povezane z njimi, težave z diskrimi- 6 skrbijo za podporo in opolnomočenje svojega osebja na tem področju. gramov in dejavnosti. 65 odstotkov or- nacijo (na delovnem mestu, v šoli, v ganizacij nudi skupinsko ali individualno družbi); svetovanje za mlade. Dobra polovica • stiske, specifične za begunce (in- mladih se ga poslužuje pogosto in slaba tegracija v lokalno okolje, medkul- četrtina zelo redko. Stiske, s katerimi se turne razlike, odnos lokalnega okol- srečujejo, so raznovrstne in se med sabo ja do beguncev); pogosto prepletajo. Nanašajo se tako na • stiske, povezane z odločitvami o pri- okolje doma kot v šoli, med vrstniki in hodnosti (glede šolanja, poklicne us- širše. Grobo jih lahko razdelimo v nasled- meritve in samostojnega preživljanja). nje skupine: • šibko telesno in psihično zdravje, Organizacije se na stiske mladih odzi- 2 odvisnosti, motnje hranjenja, stiske, vajo na najrazličnejše načine, v skladu s ki izvirajo iz nizke samopodobe, svojimi pristojnostmi in viri. V večini prim-samomorilnost, samopoškodovanje; erov in v prvi vrsti so to posluh, podpora • stiske, povezane s socialnim statu- in spremljanje. Pogosto se obrnejo na som, revščina, brezposelnost, uje- pomoč k drugim institucijam in strokovn- tost v prekarne oblike dela; jakom – nekatere organizacije imajo na raziskava • odsotnost, nesposobnost, bolezni, ta način vzpostavljeno trajno sodelo- odvisnosti, nasilje staršev; vanje. Organizacije se v precejšnji meri • slabši učni rezultati v šoli, stres zavedajo, da njihovi zaposleni potrebu- labirint iz krize zaradi visokih pričakovanj (mladih, jejo podporo in izobraževanje na tem staršev in družbe); področju. Skoraj 70 odstotkov jih orga- • srečevanje z nasiljem; nizira izobraževanja za svoje zaposlene, povzetek rezultatov • stiske, povezane z razkritjem spolne okrog 65 odstotkov pa redne tovrstne identitete ali spolne usmerjenosti, programe podpore. 7 3.1 potek dogodka Dogodek Labirint iz krize, ki ga je Zavod naslavljanje kriznih situacij. O slednjem so se z udeleženci srečanja pogovarjali prek Movit organiziral 19. oktobra 2018 na Ble-metode, podobne živi knjižnici. Zadnji, a zagotovo ne najmanj pomemben prispevek du, je odprla svetovna kavarna, katere k dnevu sta ponudila Biba Rebolj z delavnico »V rešitev usmerjen pristop« in Jaka namen je bil ustvariti prostor za odpiran-Kovač z delavnico »Sočutna komunikacija kot orodje za delo z mladimi v stiski«. V je in povezovanje. V njej so udeleženci sklepnem delu druženja so udeleženke in udeleženci oblikovali zaključke oziroma in udeleženke nanizali nekaj izzivov in priporočila srečanja. Zaporedje poglavij v zborniku sledi dejanskemu časovnemu po-rešitev, s katerimi so se soočili pri svojem teku Labirinta iz krize. delu. Sledilo je predavanje Alenke Reb- ula Tuta z naslovom »Podpora mlademu Udeleženci srečanja so bili mladinski delavci, ki v svojih organizacijah gostijo pros- človeka v stiski: vloga posluha pri opol- tovoljce, torej koordinatorji prostovoljskih projektov, mladinski delavci, ki delajo na nomočenju«. Nato so se udeležencem lokalni in nacionalni ravni, strokovnjaki na področju dela z ranljivimi skupinami ter dogodka pridružili mladinski delavci in predstavniki centrov za socialno delo. delavke iz raznolikih okolij in organi- zacij, ki jih povezujejo bogate izkušnje pri delu z mladimi z manj priložnostmi in 8 labirint 3 PROGRAM iz krize 11:30 – 12:30 09:00 – 09:15 Knjižnica: Pozdravni nagovor Krizne situacije mladih v stiski v organizacijah in kako jih naslavljamo 09:15 – 10:15 Svetovna kavarna: 12:30 – 13:45 Zaokrožimo in izmenjajmo izkušnje kaj se dogaja v naših Kosilo organizacijah? 13:45 – 15:45 10:15 – 11:00 Delavnica I, II in odprti prostor Alenka Rebula: Podpora mlademu človeka v stiski: vloga posluha pri Delavnica I: V rešitev usmerjen pristop (vodi Biba Rebolj) opolnomočenju Stiske mladih izvirajo iz občutka neopremljenosti pred izzivi, Delavnica II: Sočutna komunikacija kot orodje za delo z mladimi pogosto pa tudi iz nepredelanih izkušenj nemoči. Vloga v stiski (vodi Jaka Kovač) spremljevalca je v tem, da odkriva vire opolnomočenja v mladem človeku in obenem nefunkcionalne obrambe, zaradi katerih je ta Odprti prostor: Prostor namenjen tistim, ki želijo deliti izkušnje zašel v nemoč. 15:45 – 16:05 Alenka Rebula Tuta je slovenska pesnica, pisateljica in strokovnjakinja Odmor za kavo na področju psihologije. Ukvarja se pretežno z globinsko psihologijo ter z vprašanji vzgoje in izobraževanja, samovzgoje in družbene kritike. 16:05 – 17:00 Oblikovanje zaključkov posveta in kako naprej? 11:00 – 11:30 Coffe break 9 NAVEDLI SO NASLEDNJE STISKE Družbeni status in pomanjkanje Pomanjkanje komunikacije in različna MLADIH (v narekovajih citiramo 3.2 svetovna kavarna podpornega okolja pričakovanja udeležence): • Različna pričakovanja organizacije ZAOKROŽIMO IN IZMENJAJMO IZKUŠNJE – KAJ SE DOGAJA V • Brezposelnost, negotove oblike zaposlitve in prostovoljcev NAŠIH ORGANIZACIJAH? Osebne okoliščine • Različno razumevanje dolžnosti in • Revščina • Izgubljenost: stiske mednarodnih pravic organizacije in prostovoljcev • Stanovanjska problematika prostovoljcev, ki se ob koncu O METODI POTEK IN SPOZNANJA prostovoljske aktivnosti soočijo z Podpora mladinskim delavcem Temeljna predpostavka metode svetov- Svetovna kavarna kot metoda je nastala ob ugotovitvi, da se ljudje najbolj sproščeno negotovo prihodnostjo *navedeno več kot enkrat • Preobremenjenost z delom: »Ne na kavarna pravi, da imajo »ljudje v sebi pogovarjajo v neformalnem okolju. To kavarna brez dvoma je. Tudi zato je bil namen • Domotožje (vsaka oseba težave, ki najdemo časa za naslavljanje modrost in ustvarjalno moč za soočenje svetovne kavarne na Labirintu iz krize uvodno spoznavanje udeležencev, odpiranje so povezane z domotožjem, izraža mladostnikov s stiskami.« z najtežjimi izzivi, da so odgovori, ki jih prostora in ustvarjanje predstave, od kod prihajajo udeleženci, kaj počnejo v zvezi s drugače)* • Pomanjkanje podpore mladinskim potrebujemo, že na voljo in da je skupina temo dogodka in s katerimi izzivi se soočajo. Potekala je v dveh krogih. • Izgubljenost, pomanjkanje smisla delavcem na različnih področjih ljudi modrejša od enega posameznika«.1 • Duševne težave posameznikov Prostor svetovne kavarne je obliko- S kakšnimi stiskami se soočajo mladi, ki jih Podpora mladim van kot resnična kavarna. Udeleženci Neodobravanje/nesprejetost v večinski • Kako podpreti mladega pri krepitvi v skupinah od štiri do pet razpravljajo srečujete ali s katerimi delate? kulturi socialne mreže o pomembnih vprašanjih. Skupine se • »Izgubljeno s prevodom: Globlje • »Kako ustvariti varen prostor za večkrat zamenjajo, pri vsakem omizju občutke, travme je težko ubesediti KJE SMO IN mladega človeka, ki beži iz družine običajno ostane en »gostitelj«, ki skrbi, že v prvem jeziku, kaj šele v v mladinski center, da ne bi samo da naslednji skupini prenese uvide pre- drugem ali tretjem.« ždel v kotu, ampak nekaj naredil« jšnje. Menjavanje omizij prinaša v pros- • Soočanje s predsodki in stereotipi v • Kako ustvariti varen prostor in tor veliko raznolikost. Vsak je vabljen, da novem okolju motivirati prispeva, nadvse so dobrodošli različni • Soočanje s kulturnim šokom* • Na kakšen način doseči mlade pogledi. Posebna pozornost je namen- • Kako vzpostaviti osebni stik • Stiske zaradi integracije v jena pozornemu poslušanju ter iskanju • Kako otroke in mladostnike podpre- organizacijo* vzorcev in uvidov. Na koncu udeleženci ti pri iskanju smisla in sporočiti, da • Stiske LGBT-mladih zaradi podelijo (požanjejo) skupna spoznanja. je »realnost drugačna, kot film« homofobnega in transfobnega • Nenaslavljanje nekaterih (tabu) tem nasilja doma, v šoli, na ulici • »Kako govoriti skupen jezik« KAJ SE NAM DOGAJA? (se kažejo v anksioznosti, VABIMO VAS, DA: • »Prepoznavanje lastnih plusov in samopoškodovanju in podobnem) Kaj vam je izziv pri tem? minusov mladinskih delavcev« • Specifične stiske mladih z pozorno poslušate, begunskim ozadjem ( jezikovne in govorite strnjeno, Sodelovanje z institucijami kulturne ovire, travme) • Sodelovanje z različnimi deležni- povezujete in nadgrajujete ideje, ki (šole, centri za socialno delo, Moderatorja sta v prvem krogu kavarne vprašala: »Kje smo in kaj se nam dogaja? S Pomanjkanje socialnih veščin prevzamete odgovornost za kvaliteto pogovora zdravstveni domovi) kakšnimi stiskami se soočajo mladi? Kaj vam je izziv pri tem?« • Mladi se od problemov doma • Neposluh institucij, ki so namenjene odmaknejo v mladinski center – IZZIVI OB SOOČANJU S STISKAMI v skupini, podpori posameznikom v stiski Po pogovoru so imeli udeleženci nalogo, da v skupini na listke napišejo dve stiski in dva Kako preprečiti, da ne ostane le pri (v narekovajih citiramo udeležence): iščete možnosti, • Kako se povezati z »viri znanja od izziva ob soočanju s stiskami. odmiku? zunaj« (zdravstveni domovi, centri • Pomanjkanje socialnih veščin, kot Pomanjkanje motivacije in podpore na namizne prte zapisujete, rišete, čečkate. za socialno delo) so soočanje s konflikti in uspešno • Pomanjkanje motivacije in komuniciranje pripravljenosti na spremembe • Nizka samopodoba • »Omajana avtoriteta strokovnih 1 http://www.theworldcafe.com • »Avtoriteta, ki je ni in jo potrebujejo.« delavcev« 10 11 V naslednjem krogu sta moderatorja ta- Udeleženci in udeleženke so po pogovoru v skupinah poročali o elementih, ki so jih kole povabila udeležence k razmišljanju: znotraj svojih debat naslovili. 3.3 alenka rebula tuta »Povej mi izkušnjo, ko ste se soočili s stisko mladega in skupaj našli možne Elemente, ki so jih izpostavili, smo razdelili v pet kategorij: STISKE MLADIH korake naprej. Kaj je delovalo? Koga ste vključili? Kdo, kaj vas je podprl?« Sistemske rešitve: (Predavanje sem zasnovala po pris- vdaje in poraženosti. Pozivanje mladega človeka v stiski, naj • Izdelali smo program za svetovanje in samopomoč. topu Vera vase, modaliteti osebnostne- vendar premaga svoje dvome vase in strahove ter zaupa vase ga razvoja Josipe Prebeg.) in v življenje, praviloma izzveni neprepričljivo, še zlasti, če ni POVEJ MI IZKUŠNJO, Prilagoditev dejavnosti: mogoče jasno izraziti svoje jeze nad učiteljsko držo ljudi, ki se • Energijo otroka smo z dejavnostmi usmerili v pozitivno. Stiska sama na sebi ni nevarna in ško- ne počutijo kos lastnim stiskam. • Prostovoljki s težavami v duševnem zdravju smo popolnoma prila- dljiva za mladega človeka. Nasprotno, godili naloge, da je zmogla vse. gre za oviro, ki daje možnost za rast in Družbenih razlogov za zastoj je torej več, med najpomem- za pridobitev večjega samospoštovan- bnejšimi pa so tudi slabe izkušnje iz osebne zgodbe. Porazi Iskanje virov v okolju: Alenka Rebula ja. Nevaren je zastoj v stiski. iz preteklosti, v katerih podobna težava ni bila presežena, so • Pomagalo nam je, da smo poiskali zunanjo pomoč mentorja. Tuta je slovenska bili navadno povezani z nesposobnostjo izražanja stiske in so • K sodelovanju smo povabili psihologa. pesnica, pisateljica in strokovnjakinja Sociologija nam pove, da je močan de- osnova za sedanje nezaupanje v podporo, ki lahko pride od • Poiskali smo pomoč osebe z zelo podobno izkušnjo. na področju javnik stiske mladih njihova družbena odraslih. Navadno se vsi ti dejavniki nakopičijo v prepričanje, psihologije. segregacija. Odrinjeni na stranski tir in da ni izhoda in da je bolje prikriti svoj obup pred nerazumeva- Iskanje virov moči v posamezniku: brez družbene moči so nagovorjeni le jočimi soljudmi in zahtevnimi avtoritetami. • Mlade smo opolnomočili tako, da smo najprej delali na njihovih Ukvarja se pretežno še kot odjemalci industrije zabave, a močnih točkah in so se tako kasneje lažje soočili še s šibkimi. z globinsko so med drugim brez lastnih ali solidnih Če spremljevalcu mladega človeka uspe, da ga ta doživlja bist- ko ste se soočili s stisko mladega in SKUPAJ našli psihologijo ter z sredstev, s katerimi bi se lahko odzivali veno drugače (kot dostopnega, čutečega, spoštljivega, oben- (P)osebna podpora v organizaciji: vprašanji vzgoje možne korake naprej. in izobraževanja, kot realni kupci. Svojo kupno moč krpa- em pa sposobnega videti moč mladega človeka v stiski), potem • Prostovoljca smo umaknili in se z njim pogovorili ena na ena. samovzgoje in jo na razne načine, ki so vsi bolj ali manj ima veliko možnosti, da bo v podporo in da bo kritični trenutek • Osebo, ki je prišla v novo okolje, smo podprli pri oblikovanju so- družbene kritike. vir frustracije in jih soočajo z nedosegl- presežen in koristno uporabljen. A za to, da smo prepoznani cialne mreže. jivimi cilji vidljivosti in pomembnosti. kot sočutna priča (da citiram A. Miller), moramo to postati v • Zagotovili smo varen prostor in dolgoročno podporo. Kaj je DELOVALO? procesu osebnega razvoja, ki ne prizanaša našim sencam in Drugi vir frustracij je šolanje, ki jih navaja, slepim pegam. Kombinacija več elementov: kaj ste naredili? naj se učijo sede, molče in sami, torej na • Fantu brez doma smo ponudili psihološko pomoč in podporo pri najbolj neprimeren način za današnji čas. Sočutna priča zmore posluh, držo sprejemanja, v kateri lahko graditvi socialne mreže. Vključil se je tudi center za socialno delo. koga ste vključili? Niso vajeni sodelovalnih odnosov, prilaga- mlada oseba sprosti svoje strahove, dvome vase in sovražne janja in zdravega samouveljavljanja v pov- impulze v varnem prostoru odraslega, ki vse to pozna in je sam ezanosti. V skupnosti pa je mogoče uspeti prehodil podobne poti. Posluh brez globine ne pomaga, saj Kdo, kaj vas je podprl? samo v mreži, v jasni komunikaciji in v mladi ljudje takoj prepoznajo površnega poslušalca, ki simulira Odprta kavarna je tako ponudila vpogled v aktualne izzive sodelujočih mladinskih edinstvenosti svojih naravnih sposobnosti. življenjsko trdnost in modrost, ki ju v resnici nima. Takemu got- delavcev in organizacij ter pripravila prst, na katero bodo v nadaljevanju padla seme-Tekmovalnost ali samopreseganje kot pot ovo ne bodo zaupali svoje more, saj čutijo, da ji ni kos. na možnih rešitev. do odličnosti še zdaleč ne prinašata uspe- ha, čeprav so podobna navodila poslušali Najnevarnejša sestavina nevere v svoje sposobnosti za izhod vsa leta odraščanja. iz stiske pa so prikriti občutki ničevosti. Dostop do svojih no- tranjih sil ima samo tisti, ki so mu dostopni lastni pristni občut- Neverodostojni odrasli so velika ovira ki, ti pa so dostopni le, če jih je kdaj kdo opazil in ovrednotil. na poti mladih v življenjsko moč. Pridige Brez tega ostanejo neprepoznavni in neuporabni in mlademu in nasveti so povezani z neiskrenostjo, človeku ne morejo pokazati, katere so pristne potrebe njegove z nepriznavanjem svojih lastnih strahov, narave, njegove posebnosti in njegovi viri moči. Brez jasno iz- 12 13 risanih meja svoje identitete (kaj zmorem Bolni od nepomembnosti niso samo mladi, brez ustvarjalne strasti in opredelitve za in česa ne in na kateri meni lasten način) lastno drugačnost vsi ostanemo brez bistvenega. 3.4 krizne situacije mladih ni mogoče stopiti iz zastoja. V čem je pomen teh občutkov? Duševno zdravje in moč se ne poraja zato, ker se kdo normalizira in uspešno prila-V ORGANIZACIJAH IN KAKO JIH NASLAVLJAMO godi, temveč zato, ker najdemo način, da hodimo po svoji poti na nam lasten način. V poševnem tisku navajam ključno ugotovitev po modaliteti Josipe Prebeg. Mladi v stiski potrebuje čutečega, a svobodomiselnega mentorja, s katerim lahko pre-Glavni vir vitalnega odziva je čuteče telo, dela osebno zgodbo in ji podeli nov naslov, jo prevrednoti in izumi drugačen razvoj. O METODI POTEK IN SPOZNANJA povezano s čustvenim odzivom in zavest- Zato je spremljevalec le tisti, ki zmore intenzivno ustvarjalnost v odnosih in ki s tem, Da bi organizatorji zanimivo prikazali, »Knjige« na dogodku Labirint iz krize so predstavljali mladinski delavci, ki posebej no prepoznanim vzgibom. Ozaveščenje da si upa biti samosvoj, mlademu prepričljivo odpre pot do iste dobrine. Ne integrirani, kako v nekaterih organizacijah podpira-dobro naslavljajo izzive mladih v stiski in imajo bogate izkušnje (Barbara Otoničar, celotnega loka lahko nastaja le v orga-ampak le posebni pridobimo prebujeno živost, ki vrača vitalno moč, s katero bomo jo mlade, ki se znajdejo v stiski, smo se Mitja Blažič, Nina Vareško, Špela Adam, Špela Peterlin Nayeli, Petra Jazbec, Katja nizmu, ki je sposoben odnosa. To pomeni, življenju kos. odločili uporabiti prilagojeno metodo Rakovec in Matjaž Vouk). Pridružila se jim je tudi uslužbenka nacionalne agencije, ki da je potrebna pristna začetna odzivnost žive knjižnice (angl. living library), ki je se pogosto srečuje z organizacijami upravičenkami programa in mladimi udeleženci na vse, kar sporočajo čutila, mišice, tkiva Krotiti obup in mladostniško neučakanost je mogoče, če je spremljevalec v tem nastala v okviru Sveta Evrope. Gre za ter pozna njihove izzive (Katja Zorc Dolenec). »Bralci« so se pogovarjali z njimi v sk- … kot najbolj verodostojne priče našega čakanju zanesljiv, miren in polno živ, zakoreninjen v lastni izkušnji presežene ničevo- »orodje, ki izpodbija predsodke in ste- upinah, za namen objave v zborniku pa so pripravili poseben prispevek. Najdete jih počutja, ki tudi najbolj jasno sporočajo sti in velikopotezne zaletavosti. Gre namreč za dva obraza iste nemoči. reotipe«.2 V živi knjižnici so bralcem za v naslednjem poglavju. stanje naših potreb, a brez stika to ne »izposojo« v omejenem času na voljo zaživi. Vsa ta občutljivost se sprosti in Mladim pogosto manjka sposobnost introspekcije, saj tako družina kot šola običajno žive knjige – ljudje. Mogoča so individu-Kataložni list Kataložni list dotakne zavesti v odnosu. Brez odnosa odvračata od posluha zase in potiskata v prilagajanje vsemu, kar se zdi normalno, us-alna ali skupinska branja, ki so pogovori, N I N A V A R E Š K O K A T J A R A K O V E C U N I V E R Z I T E T N O D I P L O M I R A N A nihče ne more resnično občutiti sebe in pešno in varno. Poleg tega se introspektivne sposobnosti razvijejo v zgodnjem otroštvu za izposojo veljajo pravila, ki ščitijo tako P S I H O L O G I N J A Z O P R A V L J E N I M S T R O K O V N I M I Z P I T O M I Z P O D R O Č J A Z A P O S L E N A N A Z A V O D U B O B S O C I A L N E G A V A R S T V A - S M E R U L I Č N A D E L V K A - Č L O V E K I N J A U N I V E R Z I T E T N O D I P L O M I R A N A svojih možnosti in se ustvarjalno odzvati. v orbitofrontalnih tkivih skozi intenziven stik z varuhi, in ker to pogosto manjka, je moč »knjigo« kot bralca. Praviloma je uporaba D U Š E V N O Z D R A V J E V D E V E T I H L E T I H D E L O V N I H I Z K U Š E N J P E D A G O G I N J A ( S M E R : A N D R A G O G I K A ) S T R O K O V N J A K I N J A Z A M L A D I N S K O pogleda vase močno okrnjena, s tem pa tudi podpora sebi, ko se življenje zaplete ter je J E V O D I L A Š T E V I L N E P O G O V O R N E I N S V E T O V A L N E S K U P I N E T E R U L I Č N O D E L O žive knjižnice namenjena demarginal- I N D I V I D U A L N A S V E T O V A N J A I Z V A J A P R E V E N T I V N O T E R E N S K O I Z V A J A L A J E V S E B I N S K O R A Z N O L I K E D E L O , U S M E R J E N O V S K U P N O S T potrebna jasnost možnih korakov in sposobnost iskanja sopotnikov, učiteljev in sprem-S E N Z O R I Č N O - K R E A T I V N E D E L A V N I C E , V E L I K D E L D E L O V N I H I Z K U Š E N J S I J E Zato je spremljevalec tisti, ki s kakovostjo izaciji deprivilegiranih družbenih skupin. P R I D O B I L A N A P O D R O Č J U D E L A S S O C I A L N O O G R O Ž E N I M I I N B R E Z D O M C I . ljevalcev v zavedanju, da se nihče ne reši sam. svojega posluha bistveno prispeva k ust- varjanju pogojev za srečanje, v katerem Kataložni list Kataložni list Kataložni list Možganski centri ustvarjalnega odločanja se prebujajo le v stanju varnosti, ko mladi bodo občutki dobili svoj smisel in bodo Š P E L A A D A M Š P E L A P E T E R L I N človek začuti, da lahko računa nase in na druge. Vse, kar potrebuje, da naredi prvi B A R B A R A besede orodje za stik in izmenjavo. O T O N I ČAR N A Y E L I S T R O K O V N A S O D E L A V K A V D R U Š T V U korak iz stiske, je že v njem, a praviloma ni dostopno. Spremljevalci so tu zato, da P R O J E K T Č L O V E K D R U Š T V O P R O J E K T Č L O V E K I Z V A J A U N I V E R Z I T E T N O D I P L O M I R A N A U N I V , D I P L . P S I H O L O G I N J A , P R O G R A M E Z A S A M O P O M O Č , T E R A P I J O I N S O C I A L N O P S I H O L O G I N J A mu naredijo dostopno njegovo lastno naravo, njegove darove, in da mu pomagajo S P E C I A L I Z A N T K A P S I H O D I N A M S K E U S T A N O V I T E L J I C A D R U Š T V A M O A V E P S I H O T E R A P I J E R E H A B I L I T A C I J O O S E B Z R A Z L I Č N I M I O B L I K A M I Z A S V O J E N O S T I S T R O K O V N A M E N T O R I C A Mladim vcepljamo iluzije o ključni moči izo- V Z A V O D U M A N I P U R A S K R B I Z A P R O S T O V O L J C E M V M C Z A G O R J E O B P R O S T O V O L J S K E P R O J E K T E V E Č K O T 1 5 L E T D E L O V N I H I Z K U Š E N J S A V I ovrednotiti preteklost in poiskati dokaze o lastni sposobnosti preživetja in preboja. N A M E N J E N E R A N L J I V I M S K U P I N A M Z M L A D I M I V S T I S K I S T R O K O V N J A K I N J A Z A K O N T A K T N O M L A D I H I M P R O V I Z A C I J O I N U P O R A B O T E L E S A Kataložni list V kratki refleksiji po aktivnosti so na brazbe za kakovost življenja (več znaš, več O D L I Č E N S I S T E M P R O S T O V O L J S K I H K O T M E T O D E Z A D E L O Z R A N L J I V I M I P R O J E K T O V , K I O D M E V A J O I N M L A D E (A. Rebula, J. Prebeg: Vera vase, 1. poglavje) C I L J N I M I S K U P I N A M I M L A D I H P R E D V S E M U Č I J O O S N O V N I H V E Š Č I N , O D V S T A J A N J A , D O K U H A N J A I N S K R B I vprašanje »Kateri so bili dejavniki pod- veljaš – in bolj si znaš pomagati), ko pa je Z A G O S P O D I N J S T V O . I Z J E M E N P O D P O R N I M E H A N I Z E M T A K O M I T J A B L A Ž I Č Z A P O Š I L J A J O Č E , K O T T U D I Z A G O S T I T E L J S K E P R O J E K T E pore, ki jih želite preizkusiti, ko se vr- med izobraženci duševna stiska zelo razšir- Ko se vizija katastrofe ali pa boja s seboj in svetom spremeni v vizijo potovanja, V O D J A M L A D I N S K E G A C E N T R A L E G E B I T R A nete v svoje okolje?« so udeleženci jena. Prav tako je med visoko izobraženimi I M A D O L G O L E T N E I Z K U Š N J E N A P O D R O Č J U S V E T O V A N J A M L A D I M vemo, da smo dosegli premik. To je glavni cilj vsakega svetovalca, ki stoji ob mladem L G B T Q I + O S E B A M I A K T I V I S T navedli: razširjena nepripravljenost na sprejemanje N A C I O N A L N I K O O R D I N A T O R Ž I V E človeku v stiski: ga podpirati, dokler ne dojame, da je lahko samostojen pod pogo-K N J I Ž N I C E P R O G R A M S K I V O D J A I N V O D J A • metoda »check-in« (Jasno vprašanje, pomoči in vztrajanje v kronično destruk- M L A D I N S K I H I Z M E N J A V N A L E G E B I T R I jem, da stopa v odnose, priznava svoje potrebe in brani svojo drugačnost. Kataložni list Kataložni list Kataložni list ki ga postavimo ob začetku srečan- tivnih odzivih na bolečino, osamljenost in P E T R A J A Z B E C M A T J A Ž V O U K K A T J A Z O R C ja, dneva oz. aktivnosti in ki pomaga intimno obupanost nad seboj. K O O R D I N A T O R I C A P R O S T O V O L J C E V N A Z A P O S L E N N A Z A V O D U F A M I L I J A D O L E N E C U Č N I K M E T I J I V E L E S K O O R D I N A T O R P R O S T O V O L J C E V Z k osredotočenosti udeležencev ter U Č I T E L J I C A R A Z R E D N E G A P O U K A N A J D A L J Š I M S T A Ž E M ( S K O R A J ) T R A J N O S T N O N A R A V N A N A O S E B A S O O Č E N Z O G R O M N O P R E S E N Č E N J I Z A P O S L E N A N A M O V I T U O B V L A D A O B V L A D O V A N J E M L A D I H V P R I K O O R D I N A C I J I P R O S T O V O L J C E V , K I S T R O K O V N J A K I N J A Z A M L A D I N S K E preprosto preveri, kako smo. Op. S T I S K I Š E P R E D E N S E S P L O H Z G O D I J O J I H J E B O L J A L I M A N J U S P E Š N O Kot pravi Hillman, izguba osebnega nav- I Z M E N J A V E V P R A Š A J T E J O , K A J J E " C H E C K I N " R E Š I L V E O G R O M N O O V A R N O S T I I N Z A Š Č I T I A N D " C H E C K O U T " N E S K O N Č E N V I R Z N A N J A I N I Z K U Š E N J U D E L E Ž E N C E V O U P R A V L J A N J U P R O J E K T O V I N K O T P R O G R A M S K A D E L A V K A P O G O S T O ur.), ko postaviš vprašanje in samo diha (daimona) pri posameznikih sesuje K R I Z N I H S I T U A C I J Z N O T R A J N J I H R E Š U J E K R I Z N E S I T U A C I J E V P R O J E K T I H V S K L O P U P R O G R A M A E R A S M U S + : M L A D I V A K C I J I poslušaš; demokratično družbo in nas spremeni v • pomen poslušanja; množico nakupovalcev. Ko nam ni jasno, • več dejavnosti ob začetku aktivnosti katere so naše prvinske potrebe, ki jih na- (npr. »bootcamp«), da se prostovolj- rekuje stik z lastno globljo naravo, so vse ci povežejo med sabo in z lokalnim 2 https://www.coe.int/en/web/youth/living-library?desk- naše odločitve samo vožnja na slepo. top=true okoljem. 14 15 3.4.1 prispevki sodelujočih MITJA BLAŽIČ NINA VAREŠKO MLADINSKI CENTER LEGEBITRA POGOVORNE SKUPINE ZA MLADE Nina Vareško Mladinski center Legebitra je prvi mla- Sem Nina Vareško, univerzitetna diplo- Mitja Blažič je je univerzitetna BARBARA OTONIČAR dinski center v državi, ki se posebej mirana psihologinja z opravljenim vodja mladinskega diplomirana posveča LGBT-mladim, torej mladim ge- strokovnim izpitom s področja social- centra Legebitra. psihologinja ZAVOD MANIPURA Ima dolgoletne jem, lezbijkam, biseksualnim, transspol- nega varstva – smer duševno zdravje. z opravljenim V Zavodu Manipura se zadnjih deset let flamski organizaciji VOC Ostende, Tom pa je pomagal organi- izkušnje na nim, nebinarnim, cisspolno-nenorma- V desetih letih delovnih izkušenj sem strokovnim intenzivno ukvarjamo s prostovoljsko zirati dogodke v mladinskem centru v Narvi čisto na severu Es-področju tivnim, aseksualnim in ostalim osebam vodila številne pogovorne in svetovalne izpitom s področja službo za mlade z manj priložnostmi, tonije. Kratkoročni prostovoljci so sodelovali v zelo raznovrst-svetovanja mladim z nenormativnimi osebnimi okoliščinami skupine in individualna svetovanja za socialnega LBTQI+ osebam. Je saj je za mlade to izjemna priložnost nih programih – v cirkuški šoli v Belgiji, v programu za krepitev varstva – smer spolne usmerjenosti, spolne identitete mlade ter delala na področju socialne aktivist, nacionalni duševno zdravje. za širitev svojih obzorij, krepitev raz- poklicnih kompetenc mladih v Cardiffu, na počitniških taborih v in izraza. Posebnost MC Legebitra ogroženosti in brezdomstva. koordinator žive V devetih letih Barbara Otoničar novrstnih kompetenc in medkulturno Estoniji in v mladinskih centrih na Irskem in v Makedoniji. Ne-ni samo posvečanje manjšinski ranl- knjižnice ter delovnih izkušenj je univerzitetna učenje. Osrednjega pomena pa se nam koliko bolj umetniško obarvane aktivnosti so potekale na fes- jivi skupini, ampak tudi dobra praksa programski vodja Bila sem ena izmed izvajalk delavnice je vodila številne diplomirana zdi proces spoznavanja samega sebe, tivalu za promocijo inkluzije na Slovaškem, v Gruziji so mladi in vodja mladinskih komplementarnega združevanja petih na temo Kako pristopiti k mlademu v pogovorne in psihologinja, svojih močnih in malo šibkejših plati, ustvarjali grafite, na Švedskem pa slikali na betonske bloke. Kot izmenjav na samostojnih programov: mladinskega, stiski (v organizaciji Mladinskega kul- svetovalne skupine specializantka opuščanje predsodkov in stereotipov gostiteljska organizacija gostimo prostovoljce v okviru naše-Legebitri. programa svetovanja, zdravstvenega turnega centra Maribor, 4. festival Mladi ter individualna psihodinamske ter kot rezultat okrepljena samozav- ga programa za otroke Vila Čira Čara ter programa za mlade programa, programa LGBT-pravic in svetovanja. Maribor), kjer smo strokovnemu kadru psihoterapije, Izvajala je ki v Zavodu est in energičnost, s katero se mladi Mladinski klub Garaža v Begunjah na Gorenjskem. Prostovoljci prostovoljstva. Mladim tako na enem na področju dela z mladimi in mladim vsebinsko Manipura skrbi vračajo domov. V projekte vključujemo sodelujejo pri prostočasnih dejavnostih za otroke in mlade, sk- mestu nudimo varnejši prostor, kjer se samim skušali približati vsebine, kot raznolike za prostovoljske mlade, ki se soočajo s težkimi psihoso- upaj pripravljamo medkulturne delavnice in igre za otroke iz vrt- lahko izrazijo brez strahov in se osre- so samomorilno in samopoškodbeno senzorično- projekte, namenjene cialnimi situacijami, z revščino, socialno ca, osnovnih in srednjih šol ter za odrasle z motnjo v duševnem dotočijo na razvijanje svojih talentov. S vedenje, anksiozne motnje in motnje kreativne ranljivim skupinam izključenostjo, s posebnimi potrebami, razvoju, ves čas pa imamo veliko dela tudi z renovacijo pros-pomočjo dveh socialnih delavk in psi- hranjenja pri mladih. delavnice, velik del mladih. Zavod zdravstvenimi težavami ipd. Sodeluje- torov, ekološkim vrtom in sadovnjakom ter skrbjo za naše živali. hologinje lahko naslovijo svoje stiske in delovnih izkušenj Manipura odlikuje mo s centri za socialno delo, vzgojnimi strahove. Na istem mestu lahko ob po- pa si je pridobila Z mladimi sem veliko delala tudi skozi odličen sistem moči strokovnih svetovalcev kaj korist- na področju prostovoljskih zavodi, programi PUM-O, varstveno-de- izvajanje vsebinsko raznolikih senzorič- dela s socialno projektov, ki lovnimi centri in drugimi institucijami, nega naredijo za svoje zdravje, npr. se no-kreativnih delavnic (izražanje skozi ogroženimi in odmevajo in mlade ki nudijo pomoč mladim v stiski. Našo poučijo o varnejši spolnosti ali testirajo snemanje kratkih osebno izpovednih brezdomci. predvsem učijo mrežo partnerskih organizacij se trudi- na spolno prenosljive okužbe. Na vol- in predstavitvenih videoposnetkov, foto osnovnih veščin, mo vsako leto nekoliko razširiti. Dobro jo je podpora na področju antidiskrim- delavnica, likovna delavnica, delavni- od vstajanja do partnerstvo med pošiljajočo in gostitel- inacije in naslavljanja medvrstniškega ca ročnih spretnosti, delavnica pisanja kuhanja in skrbi jsko organizacijo je pogoj za dober pro- nasilja, mladi pa se lahko vključijo tudi poezije, delavnica obdelovanja vrta in za gospodinjstvo. »popravljati«, usmer- Imajo tudi jekt, a večje kot so medkulturne razlike, v program prostovoljskega dela in na skrb za domače živali itd.). jati na »pravo pot«, izjemen podporni več let je potrebnih, da vse res gladko tak način aktivno soustvarjajo aktivno- jih spreminjati ali jim mehanizem tako steče. Zato ob prvem pošiljanju mladih sti mladinskega centra. Komplementa- Trenutno aktivno sodelujem v Društvu vsiljevati svojih idej, rnost programov in timska obravnava za pošiljajoče kot v kakšno bolj oddaljeno deželo vedno Kako naprej? – Društvo za pomoč lju- tudi za gostiteljske vrednot in pristop- omogočata, da do mladih pristopamo razmislimo o možnosti vključitve sprem- dem v duševni stiski (http://drustvo-ka- projekte. ov. Naučili so me, da celostno in jih tako podpremo pri krepi- ljevalne osebe. konaprej.si/) z vodenjem podpornih sk- so sami strokovnjaki tvi lastne moči in kompetenc. upin za mlade. za svoja življenja V letošnjem letu bomo na prostovoljske in svoje izzive, jaz projekte predvidoma poslali 27 mladih Mladi so me skozi delo z njimi naučili, pa sem tu zato, da z manj priložnostmi oziroma posebnimi da jih je potrebno predvsem sprejeti in skozi konstruktiven potrebami, Tom in Maja pa sta se letos jim prisluhniti. Jim dati prostor in jih pod- in zaupen odnos sk- zelo zadovoljna vrnila z dolgoročnih ak- preti pri vsem, kar so, in jim pomagati, upaj z njimi to odkri- tivnosti. Maja je skrbela za divje živali v da najdejo sami sebe. Nikakor pa jih ne jem in okrepim. 16 17 ŠPELA ADAM ŠPELA PETERLIN NAYELI DRUŠTVO PROJEKT ČLOVEK INDIVIDUALNA PODPORA S PROSTOVOLJCI EVS Društvo Projekt Človek izvaja programe zato pomoč nudijo tudi staršem in ostalim ključnim bližnjim Špela Peterlin Z Mladinskim centrom Zagorje ob Vsak je unikat za samopomoč, terapijo in socialno osebam. Ob tem menijo, da je potrebno problem reševati v Nayeli je Savi že par let sodelujem kot zunanja Metode mojega dela temeljijo na procesnosti in razumevanju Špela Adam rehabilitacijo oseb z različnimi oblika- okolju, kjer je nastal. Prepričani so, da je zasvojenost možno univerzitetna strokovna sodelavka pri individualni posameznika. Ker delujemo na toliko različnih načinov, se tako je strokovna mi zasvojenosti. Ustanovljeno je bilo preseči ter iz negativne izkušnje zrasti in postati zmagovalec. diplomirana podpori prostovoljcev EVS. Prostovol- tudi srečujemo in soočamo s krizami. Obrambni mehanizmi so sodelavka v psihologinja in leta 1994, razvilo pa se je iz Sekcije Ker je področje dejavnosti delo z marginalnimi skupinami, je še jcem sem predstavljena kot nekdo, s pač včasih jedrno zakoreninjeni v naš vsakdan in delovanje. Društvu Projekt ustanoviteljica za narkomanijo Socialnega foruma za posebej pomembno ozaveščanje in izobraževanje strokovne Kaj jih sproža in kdaj, je nekaj, kar se lahko naučimo opazo- Človek, ki izvaja društva Moave. katerim se lahko pogovorijo. Čeprav zasvojenost in omame. DPČ predstavlja in laične javnosti o problematiki zasvojenosti in adiktologiji ter programe za Je strokovna sem naslovljena kot psihologinja, jim vati. Podpora, ki jo nekdo potrebuje, je lahko na različnih po-samopomoč, eno največjih institucij, ki se ukvarjajo s zmanjševanje stigmatizacije tega področja. mentorica želim kar hitro jasno predstaviti, kaj dročjih – od čustvenih stisk pa vse do praktičnih vprašanj in terapijo in socialno problematiko zasvojenosti v Sloveniji, prostovoljcem zame psihologinja pomeni: »Ostati problemov, želje po jasnosti in motivaciji, razvijanja veščin ko-rehabilitacijo saj deluje v šestih slovenskih regijah Najvišji cilj, ki ga program zagovarja, je kvalitetno življenje up-v MC Zagorje človek in predvsem nekdo, na kogar municiranja itd. Temu, kar je jedro želje po podpori, navadno oseb z različnimi (osrednjeslovenski, koroški, primorski, orabnikov programov brez drog, njihova socializacija (nenasil-ob Savi, se lahko obrneš, s komer se pogovoriš tudi prilagodimo najino srečanje, za katerega je vsekakor jasno oblikami gorenjski, dolenjski in podravski regiji). nost, pošten način življenja, samostojna skrb zase, delavnost strokovnjakinja in mu potarnaš.« To jim je bližje, saj se poudarjeno, da ni psihoterapija. zasvojenosti. Ima za kontaktno Letno pri tem društvu poišče pomoč itd.) in vključenost v družbo, pri čemer je zlasti pomembno več kot 15 let improvizacijo in večina mladih ob najavi »k psihologu se okoli 1000 oseb, tako zasvojenih kot spremljanje uporabnikov pri njihovem nadaljevanju šolanja in delovnih izkušenj z uporabo telesa grem pogovorit« še vedno precej nepri- OPOLNOMOČANJE: njihovih ključnih bližnjih oseb, zanje pa zaposlitve. mladimi v stiski. kot metode za jetno zdrzne. Velik del metod mojega dela je vezan na opolnomočanje, poskrbi 37 redno zaposlenih delavcev delo z ranljivimi preprosto postavljanje odprtih vprašanj, na katera posamezni- različnih profilov in več kot 45 prostovol- PROGRAM ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE ciljnimi skupinami Zgraditi zaupanje! ki sami najdejo ali iščejo odgovor. Najti točke, ki jih krepijo in jcev. Ima status društva v javnem intere- Program je namenjen otrokom in mladostnikom, ki eksperimen- mladih. Ključni vidik mojega dela je zgraditi opominjajo na njihove močne kompetence. V času krize nam-su in status humanitarne organizacije. tirajo z drogami (ali droge že redno uživajo), imajo težave v šoli varno bazo, na kateri lahko temelji naš reč kaj hitro lahko pozabimo, da smo še v čem dobri, kompe-Program Projekt Človek je bil leta 2007 in druge težave v odraščanju, hkrati pa so še vpeti v socialno pogovor. Kaj pomeni varna baza, je tentni in uspešni. Opolnomočenje je vezano tudi na iskanje verificiran kot javni socialnovarstveni mrežo (šola). Prav tako je program namenjen staršem ter učitel-težko opisati, saj so posamezniki različni naših sider. Ta so vezana na tiste stvari v našem življenju, ki program in je vključen v mrežo javne jem in svetovalnim delavcem. in prav tako njihove potrebe po varno- nam zbujajo občutke varnosti, samozavest in zaupanje. službe na področju socialnega varstva. sti in načini, preko katerih jo občutijo. Pomembno je, da se zavedamo dejstva, da so bili redni uživalci Razumevanje, kaj nekdo potrebuje, in REFLEKSIJA Ker se zavedajo, da se ne morejo boriti drog nekoč eksperimentatorji, tako da je lahko vsako posegan- morda postavljanje pravega vprašanja, Rada uporabljam tudi metode za reflektiranje, kar je v trener-proti drogi, lahko pa se borijo za člove- je po drogah rizično. ki to naslavlja, je vsakič znova posebna skem svetu že precej poznano (karte dixit), ali nekaj, kar je bliže ka in iščejo njegove potenciale, je nji- zgodba. Iz izkušenj pa lahko povem, da posamezniku ali njegovim hobijem. hova osnovna vrednota človek. Druge Namen programa je preprečiti zasvojenost in se izogniti pos-kar je resnično pomembno z moje stra- vrednote, ki jim sledijo v Društvu Projekt ledicam, ki jih prinaša. Program je zastavljen ambulantno, kar OBČUTKI Človek, so usmerjene v kvaliteto bivan- pomeni, da mladostniki prihajajo na pogovore, skupine, ra- ni, je prisotnost, ki ne obsoja ali graja, Ker je mnogim še vedno precej nenaravno govoriti o čustvenih ja in življenja in ne v potrošništvo. Vred-zlične delavnice, pohode, tabore in druge zanje pomembne temveč sliši, prisluhne in preprosto JE. stanjih ali jih ozaveščati, se na vsakega posameznika odzivam note, ki jih zagovarjajo, so delavnost, aktivnosti. Pomembno vlogo pri spremembah načina življenja na podlagi tega, kako se sooča s trenutnimi situacijami in kat-poštenost, spoštovanje, odgovornost, imajo tudi starši, za katere so organizirane posebne skupine. »Ko vzpostavim stik in ko je vzpostavl- ere strategije uporablja. Na ta način skušava skupaj prepoznati, zdrav način življenja, družina in zdravje. Nudimo tudi učno pomoč v primeru šolske neuspešnosti. jeno zaupanje, se začuti. Nekaj steče med nama in vem, da sva skupaj v za katere občutek gre v ozadju, kako se z njimi trenutno sooča in kaj bi si želel, da bi se spremenilo. Poslanstvo Društva Projekt Človek je v istem prostoru. Da sem potrkala na humanitarnem delovanju ter strokovni neka vrata in da so se sedaj odprla. SAMOSTOJNO DELO pomoči zasvojenim in njihovim svojcem. Vedno znova z občudovanjem in veli- Po pogovoru se dogovorimo za neko samostojno delo ali Zagovarjajo abstinenco in spremembo kim spoštovanjem opazujem, ko se to domačo nalogo. Nekaj, kar lahko posameznik pri sebi opazuje načina življenja ter kvalitetno življenje zgodi.« do naslednjega srečanja. Na zvezi ostanemo preko e-pošte, kjer brez drog. Zavedajo se, da se problem jih nekaj dni po srečanju v živo še enkrat povprašam, kako so. zasvojenosti dotakne celotne družine, 18 19 PETRA JAZBEC KATJA RAKOVEC DELO S PROSTOVOLJCI NA KMETIJI VELES ZNOTRAJ ORGANIZACIJE ZAVOD BOB IN ULIČNO DELO Z MLADIMI V STISKI Zavod Bob je nevladna in neprofitna orabljamo različne manj formalne pristope. Terensko delo je ZAVOD VELES SO. P. Katja Rakovec je zaposlena na organizacija, ki je pričela z delovanjem odgovor na stalno spreminjajoče se potrebe ciljne skupine, Zaključki? Kmetija Veles je poligon trajnostnega načina življenja, Petra Jazbec je Zavodu BOB. Je na področju izobraževanja in kulture ki se jim institucije prepogosto ne morejo prilagoditi (Lisec in Velikokrat se pomiritev ali sprostitev kjer se ideje Zavoda Veles realizirajo v obliki elementov koordinatorica ulična delavka leta 2007, že od samega začetka pa Ganc, 2016). Je oblika preventivnega dela, zgodnja intervencija zgodi že ob samem pogovoru in je že to na kmetiji in projektov, ki se izvajajo v njenem prostoru. prostovoljcev – človekinja. Je intenzivno razvija svoje delovanje tudi z namenom kvalitetnejšega življenja in izboljšanja pogojev med dovolj. Ko se zgodi ozaveščanje in ko na-Organizacija deluje na osnovi prostovoljstva in tako vsi na učni kmetiji univerzitetna na področju mladinskega dela. Teme, posameznikom in okoljem (prav tam). Pristope terenskega dela jdejo neko možno rešitev, se odpre polje vlagamo svoj čas in energijo v ta prostor prostovoljno. Veles, je učitel- diplomirana ki jih naslavljamo, so neformalno izo- ločimo na delo na domu ciljne skupine, peripatetično delo, ki možnosti in njihovo upanje zraste. Delo s prostovoljci je delo z ljudmi in ni samoumevno. jica razrednega pedagoginja braževanje, mladinsko ulično delo, kul- ga izvajamo v drugih organizacijah, v katere je ciljna skupina pouka in trajnos- (smer Še zdaleč od tega. Prostovoljci ostanejo na kmetiji od turne dejavnosti, socialno podjetništvo vključena, in ulično delo, ki ga izvajamo na javnih površinah, v tno naravnana andragogika) in Ne smemo pozabiti na dejstvo, kako nekaj dni ali tednov pa tudi do nekaj mesecev ali celo oseba. Obvlada strokovnjakinja in zagotavljanje aktivne udeležbe mla- kavarnah in drugih prostorih interakcije ciljne skupine. pomembno je prostovoljca pred nami let. Ker skupaj preživljamo čas od jutra do večera in obvladovanje za mladinsko dih v družbenem dogajanju. Poslanstvo spoznati kot osebo s svojimi motivacija- smo večino časa skupaj tako v delovnem kot v prostem mladih v stiski, ulično delo, v Zavoda Bob je tako zagotavljanje ak- Splošni cilji terenskega dela so (Križanič, 2009; Lisec in Ganc, mi, cilji, željami in stiskami. Že samo ra- času, je pomembno, da drug drugemu damo možnost še preden se sklopu katerega tivne udeležbe v družbenem dogajanju 2016; idr.) spodbujanje sprememb neposredno v skupnosti, zumevanje njihove zgodbe in motivacije izražanja in podporo pri delovanju. sploh zgodi. izvaja preventivno zlasti tistih, ki nimajo javnega glasu ali pa opolnomočenje deležnikov, ki so del skupnosti, doseganje in za odhod v tujino. Tisto, kar so pustili za terensko delo, se njihovega glasu ne sliši. V letu 2015 vključevanje ranljivih ciljnih skupin, motiviranje za spremembo seboj, bo vsekakor del njih tudi v vaši or- usmerjeno v Na kmetiji uporabljamo nekaj preprostih tehnik, ki so skupnost. je Zavod Bob prejel najvišje državno in spremljanje ter grajenje mostov med posamezniki in širšo ganizaciji. nam v letih delovanja pomagale prilesti skozi kakšno priznanje v mladinskem delu za prispe- družbo. krizno situacijo ali pa jo preprečiti. Predvsem poskuša- vek k uveljavljanju mladinskega sektor- ročilo. Sporočilo je javno mo delovati na zadnji, na preprečevanju, da do krize ja. K prejemu priznanja je doprineslo Neposredno želimo s terenskim delom omejiti in zmanjšati ali pa zasebno. Oseba se sploh pride. Zato se poslužujemo naslednjih metod: tudi večletno izvajanje uličnega dela morebitno škodo in negativne vplive, kratkoročno vzpostaviti lahko podpiše ali ostane z mladimi. Zavod Bob izvaja različne stabilen odnos, dolgoročno pa spremeniti negativne vzorce ali anonimna. VKLOP: Vsako jutro se zberemo, skupaj pozajtrkujemo, oblike uličnega dela. Delujemo v več zvišati kvaliteto življenja posameznika, skupine ali skupnosti nato pa namenimo čas vklopu, kjer ima vsak s pomoč- mrežah, ki se ukvarjajo z uličnim delom (Lisec in Ganc, 2016, str. 14). Za doseganje ciljev je potrebno Krogi deljenja: Potekajo jo predmeta pozornosti možnost izraziti svoje počut- podobno kot VKLOP, le in smo koordinatorji Mreže Mlada ulica. dolgoročno in kontinuirano delovanje. je, želje, potrebe in kaj bi rad na današnji dan postoril da so usmerjeni na točno Prav tako se mednarodno povezujemo ali prevzel odgovornost za kakšno nalogo. Ostali ga določeno temo ali situ- z organizacijami, ki delujejo na področ- V Zavodu Bob izvajamo vse tri oblike uličnega dela, ki ga deli- poslušajo in ne komentirajo. Metoda ni namenjena de- acijo, ki povzroča nape- ju uličnega dela. Organiziramo in izva- mo na detaširano delo (angl. detached street work), delo »zu- bati ali pogovoru, temveč izražanju in poslušanju. Pred- tost. Enako se imajo vsi jamo izobraževanja na temo uličnega nanjega dosega« (angl. outreach street work) in mobilno delo met pozornosti potuje v krogu od enega do drugega. možnost izraziti in poveda-dela. Poleg vsakoletnega usposabljan- (angl. mobile street work) (Morris idr., 2015, str. 5). Tisti, ki ima ta predmet (lahko se uporabi karkoli: palico, ti svoje mnenje brez preki- ja za mladinske ulične delavce Mreže kamen, pero), ima možnost govoriti in nato predmet po- nitve. Mlada ulica izvajamo tudi izobraževanja • Detaširano delo je namenska interakcija med terenskimi dati naprej v krogu. V kolikor oseba ne želi govoriti, ima za organizacije izven mreže. Letos smo delavci in deležniki skupnosti, ki zajema različne metode možnost, podati predmet naprej. DELO: Stara metoda, ki so prvič izvedli mednarodno usposabljan- mladinskega in skupnostnega dela. Cilj detaširanega jo zagovarjali že naši pred- je s področja uličnega dela, ki se ga je uličnega dela je izvajanje aktivnosti, ki ustvarjajo pogoje Walk&talk: niki. Tako kot je pomem- udeležilo 36 uličnih delavcev iz 11 držav. za priložnostno učenje in neformalno izobraževanje na Občasno se s prostovoljci odpravimo na pogovorni ben pogovor, je pomemb- »njihovem terenu«. sprehod, ki je usmerjen z določenimi vprašanji. Med no tudi delo: ustvarjanje z Več o uličnem delu • Delo zunanjega dosega služi kot podpora novim ali ob- hojo se v parih o temi pogovarjajo in si delijo izkušnje. rokami in materialni rezul- Ulično delo uvrščamo v pristope terens- stoječim institucijam za informiranje o dejavnostih in pro- Pari se za vsako vprašanje premešajo. tati. Delo, ki je lahko indi- kega dela. S terenskim delom poskuša- gramu. Hkrati omogoča vzpostavitev in ohranjanje stika vidualno ali skupno, zmore mo doseči uporabnike onkraj zidov z deležniki skupnosti (predvsem tistimi, ki se sicer ne Kozarec deljenja: V skupnem prostoru obstaja koza- zbistriti misli ali zgladiti ne- institucij, torej tam, kjer živijo, delajo ali zadržujejo v institucijah) ter stalno preverjanje potreb v rec deljenja, v katerega lahko kdorkoli napiše spo- soglasja. preživljajo (prosti) čas, pri tem pa up- skupnosti. Slednje pomaga oblikovati ponudbo storitev 20 21 MATJAŽ VOUK NACIONALNA AGENCIJA MOVIT KAKOR SI BOŠ POSTELJO POSTLAL, TAKO BOŠ V NJEJ TUDI SPAL Z NACIONALNO AGENCIJO NA POTI IZ KRIZE v lokalni skupnosti. Glavni cilj je in- Take in podobne modrosti so nam mame voljec izpostavljen intenzivnejšemu de- V imenu Nacionalna agencija v zadnjem času pomoči, saj se prav v medsebojni pomoči največkrat najdejo formirati posameznike o obstoječih vbijale in nam ne glede na našo starost lovnemu urniku, ko je njegov vsakdan nacionalne dobiva vse več pozivov organizacij, ki tudi prave rešitve in predvsem nekaj različnih pristopov. Na možnostih in storitvah in jih opogu-in izkušenost še vedno vbijajo v glavo. Z zapolnjen z najrazličnejšimi aktivnostmi, agencije je bila ne vedo, kako lahko postopajo v kon- nacionalni agenciji imamo tudi osebo, ki opravlja naloge pro- miti za vključevanje vanje. najstniškimi leti smo se naučili, da je po- preko katerih skupaj s svojimi mentorji, na dogodku prisotna tekstu dela z mladimi z manj priložnos- gramskega delavca za socialno vključevanje in je poleg skrb- • Mobilno delo je pristop, pri kate- trebno mame jemati z malo rezerve, a so pa tudi ostalimi osebami, ki so del pro- programska tmi. Lahko bi rekli, da smo dosegli svoj nika projekta običajno tista oseba, na katero se lahko obrnejo rem izvajamo mladinsko delo ali se po obdobju prevladujočega dvoma in jekta, spoznava svoj novi bivanjski pros- delavka Katja cilj, saj so organizacije začele vključe- organizacije, ko nastopijo težave. V kolikor nam z vsemi izkušn- skupnostno delo s pomočjo upora- neposrednega preizkušanja dogem nji- tor in priložnosti, ki mu jih ponuja. Ob Zorc Dolenec. vati najbolj ranljive skupine mladih, ki jami in znanjem ne uspe, za pomoč prosimo zunanje strokovne be mobilnega centra (npr. mobilni hove usmeritve izkazale kot nadvse vel- zaključku te faze začne z rednimi projek- so pomembna ciljna skupina tako pro- sodelavce nacionalne agencije, ki so licencirani psihoterapevti, mladinski center v obliki avtobu- javne. In po letih izvajanja prostovoljskih tnimi dejavnostmi, a tedaj že dejansko grama Erasmus+ kot Evropske solidar- h katerim lahko v sodelovanju z nami tudi napotite svoje mlade. sa). Cilj takega dela je zagotoviti projektov z vsemi z njimi povezanimi vz- pozna vso lokalno skupnost, vrstnike, nostne enote. V prvi vrsti organizacije Ne pozabite tudi, da za projekte prostovoljstva v okviru zavaro-storitve v (odmaknjenih) krajih, kjer poni in padci, sladkostmi in grenkostmi njihove hobije in interese, možnosti za spodbujamo, da pri delu z mladimi z vanja CIGNA lahko izkoristite tudi specifično pomoč, ki jo mlada primanjkuje infrastrukture in de-lahko nedvomno potrdim, da je temelj za preživljanje prostega časa, nakupovanje, manj priložnostmi predvsem razmislijo oseba v nastali stiski potrebuje. Skratka, ko se znajdete v stiski javnosti za mlade, in tam delovati uspeh slehernega projekta nedvomno obedovanje, športne aktivnosti, kulturno o pomembnosti kakovostnega part- s svojimi mladimi in tovrstne stiske nastanejo znotraj projektov, kontinuirano. zadovoljen prostovoljec. Vendar na to udejstvovanje, dejavnosti v naravi, poz- nerstva v projektih, saj je za uspešen ki jih podpira program Erasmus+: Mladi v akciji ali Evropska sol-optimalno stanje vpliva mnogo spremen- na bližnjo in malo bolj oddaljeno okolico, projekt ključno sodelovanje med gos- idarnostna enota, nas brez težav pokličite oz. kakorkoli stopite Viri: ljivk, ki so najgosteje skoncentrirane prav različne načine prevoza, številne organi- titeljsko in podporno organizacijo oz. v stik z nami. Ker se zavedamo, da je preventiva boljša od ku- • Lisec, M. in Ganc, D. (2016). Ulica na najbolj kritični točki projekta. To je ob zacije in institucije, pridobi nove veščine pošiljajočo organizacijo. Ko se pri rative, smo začeli v letošnjem letu delati tudi na organizaciji ra- – izhodišče preventivne vzgoje začetku mobilnosti. in znanja – skratka vse, kar potrebuje za mladem udeležencu zgodi stiska, je zličnih dogodkov, kjer bomo skušali predvsem organizacije čim otrok in mladostnikov. Priročnik za kvalitetno življenje v novem, nikakor pa tako najprej pomembno, da sta obe bolj usposobiti za delo z ranljivimi skupinami mladih in iskanje izvajalce uličnega dela. Mladinski Pri povprečnem posamezniku spremem- ne več neznanem življenjskem okolju. organizaciji zares odzivni, da si med poti iz krize, ko se ta zgodi. center Krško: Krško. be povzročajo stres. Selitev prostovoljca Predprojektno življenje nenadoma pos- seboj pomagata in da medsebojno • Križanič, M. (2009). Ulično socialno iz cone udobja v povsem novo, nezna- tane oddaljen spomin, prostovoljec pa z sodelujeta. Na nacionalni agenciji ima- delo. V: Miloševič Arnold, V., Urh, Š. no okolje je nedvomno stresno stanje, ki dušo in telesom postane del nove real- mo vrsto ukrepov, s katerimi z veseljem (2009). Terensko delo: Institucio- ga je potrebno omilili in skrajšati. Pros- nosti, odlično pripravljen na nove izzive pridemo naproti organizacijam. Najprej nalni, javni in zasebni prostori so- tovoljec naj bi na podlagi predhodnih in odgovornosti, ki jih terja »profesional-poskusimo preko telefona ali osebnega cialnega dela. Fakulteta za social- stikov ob prihodu sicer že poznal svoj no« prostovoljstvo. svetovanja posredovati, kaj narediti v no delo: Ljubljana. projekt, njegov namen, cilje, vanj vkl- tovrstnih primerih. Velikokrat že pogov- • Morris, T., Cifuentes, R. in Wood, jučene posameznike in organizacije ter Postelja postane primerno postlana, or po telefonu pomaga organizaciji, da H. (2012). Detached and outreach okolje, a med teorijo in realnostjo običa- predpogoji za uspešno in tekoče nad- uporabi način, ki je najbolj primeren za youth work – Method and resource jno vlada razkorak, ki ga je potrebno aljevanje projekta, ki nikakor ni spanje, dotično mlado osebo oz. dotično stis-handbook. Dostopno na: http:// kar najhitreje premostiti. In ravno temu pa so vzpostavljeni. Sicer v nadaljevanju ko. V kolikor je potrebno, izvedemo www.cwvys.org.uk/wp-content/up- služi metoda, namenjena pospešenemu mobilnosti še vedno obstaja velika ver- tudi obisk na terenu, kjer se pogovori- loads/2014/06/HB-Detached-and- privajanju na nov način življenja, social- jetnost malo burnejših sanj, a to je že del mo tako z udeležencem kot tudi z or- Outreach-Youth-Work.pdf (Prido- izaciji in razvoju pripadnosti skupini, pa prostovoljčevega učnega razvoja in os-ganizacijo. To se zgodi predvsem, ko bljeno 30. 10. 2015). tudi dvigu psihofizične pripravljenosti. V ebnostne rasti, ki pa je hočeš-nočeš del nastopi stiska, ki je objektivne narave, prvih dveh tednih po prihodu je prosto- vsakega projekta. velikokrat predvsem zaradi neujeman- Več o terenskem delu Zavoda Bob in o ja organizacije in udeleženca. Vedno preventivnem terenskem delu, usmer- poskušamo poslušati obe strani in najti jenem v skupnost, najdete na: Matjaž Vouk je koordinator prostovoljcev s skoraj najdaljšim stažem, najbolj optimalne rešitve. Ko govorimo https://bit.ly/2JoM68X zaposlen v izobraževalnem in terapevtskem centru Familija, soočen z ogromno presenečenji pri koordinaciji prostovoljcev, ki jih je bolj ali manj o subjektivni stiski mlade osebe, pa po-uspešno rešil. Je neskončen vir znanja in izkušenj v povezavi z upravljanjem skušamo organizacije povezati tudi z lo-projektov in kriznih situacij znotraj njih. kalnimi društvi, ki nudijo različne oblike 22 23 1. Kaj je najboljše, na kar upaš od Glede na okoliščine lahko uporabljamo vse korake ali pa le eno orodje, vendar najinega pogovora/skupine/srečanja/ bodo orodja delovala le, če bomo hkrati uporabili tudi k rešitvam usmerjeno 3.5 dve delavnici svetovanja? paradigmo. V kolikor ne bomo verjeli, da ima naš sogovornik vse potrebne veščine, in bomo vztrajali na poziciji, da vemo bolje od njega, rezultatov ne bo DVA PRISPEVKA V tem koraku s sogovornikom ugotavl- oz. bodo skromni. Sicer pa k rešitvam usmerjen pristop dokazano velja za zelo Jaka Kovač in A. Biba Rebolj sta v okviru dogodka vzporedno izvedla delavnici »Sočutna komunikacija kot orodje za delo z mlad-jamo, kako bo vedel, da je bilo najino močno tehniko, ki se osredotoča na prihodnost, zmožnosti in rešitve, ter je lah-imi v stiski« (Kovač) in »V rešitev usmerjen pristop« (Rebolj), udeleženci in udeleženke pa so se odločili za eno izmed njih. V spod-delo zanj koristno. Tega se ne lotimo z ko preprosto orodje tako za mladinske delavce na terenu kot za strokovnjake, njih zapisih povzemata temeljne značilnosti pristopov, ki sta jih predstavila, in predlagata nekaj virov za nadaljnje raziskovanje. raziskovanjem problema oz. situacije, v ki se ukvarjajo s profesionalnim svetovanjem. kateri se je sogovornik znašel, temveč z raziskovanjem tega, česa si želi. Viri za tiste, ki želijo več: • De Shazer, S. (1994). Words were originally magic. New York, London: A. BIBA REBOLJ 2. Podroben opis želene prihodnosti: W.W. Norton & Company, Inc. Kako boš vedel/-a, da so se tvoji upi • De Jong, P. in Kim Berg, I. (2012). Interviewing for Solutions (4. izd.). Pacific K REŠITVAM USMERJEN PRISTOP začeli izpolnjevati? Grove: Brooks/Cole. K rešitvam usmerjen pristop (angl. solu- treba sprožiti, saj se dogajajo neprestano. Namesto tega • Gingerich, W. J. in Peterson, L. T. (2013). Effectiveness of Solution-Focused A. Biba Rebolj Brief Therapy: A systematic qualitative review of controlled outcome stud- je doktorandka tion-focused approach): raje iščeta »koristne« in »uporabne« spremembe. Tretja Kaj bo zate drugače, če bi se tvoji upi ies. Research on Social Work Practice, 23(3), 266–283. andragogike in 1. Je nabor komunikacijskih orodij, predpostavka je, da si pri k rešitvam usmerjenem pristopu izpolnili? Kako bi to izgledalo? Kdo specializantka ki pomagajo do hitrih sprememb ne prizadevamo za razlago situacije ali problema, temveč bi opazil te spremembe? Značilno • Hanton, P. (2011). Skills in Solution Focused Brief Counselling & Psycho- kratke, k rešitvam na želenem področju, naj gre za za opis, kaj posameznik želi. Spraševalec pri tem ne išče vprašanje, s katerim začnemo opis že- therapy. Los Angeles: Sage. usmerjene terapije mladinsko delo, trening, terapijo pomena med vrsticami (saj morda tam nič ne piše) in ne lene prihodnosti, je vprašanje o jutri oz. • Iveson, C., George, E. in Ratner, H. (2012). Brief coaching: A solution fo- in trenerstva. ali menedžment. Izvira iz social- išče skritih pomenov v besedah sogovornika. Prav tako ne o čudežu (angl. miracle question): Če bi cused approach. London, New York: Routledge. Z mladimi dela od leta 2006. nega dela v začetku osemdesetih sledi teorijam o tem, kako bi se sogovornik moral vesti, se jutri zbudil/-a in bi se (tvoji najboljši Veselje in strast let prejšnjega stoletja, danes pa je čustvovati ali razmišljati, temveč se osredotoča na njegove upi) začeli uresničevati, kaj bi opazil/-a, do dela z mladimi zelo priljubljen tudi v organizacijah, odgovore: obstoječa znamenja sprememb, na katere so- da je drugače? s posebnimi terapiji in vodenju. govornik upa, in podroben opis tega, kar si sogovornik potrebami želi. 3. Koliko tega, kar si želiš, se že doga- sta jo vodila v 2. Zanj so značilne radikalno dru- ja? Kdaj so obdobja, ko se vsaj malo nadaljevanje gačna paradigma, perspektiva 3. Uporablja preprost jezik in se prilagaja posameznikovemu želene prihodnosti že dogaja? Kaj je študija na doktorski stopnji, in predpostavke v primerjavi z kontekstu, besednemu zakladu in željam. Prizadeva si za takrat drugače? Kako ti pripomoreš k kjer se je pri ostalimi pristopi, ki se uporablja- preprostost in minimalizem – »manj je več« (večji učinki z temu, da se je to lahko zgodilo? raziskovanju v jo pri nudenju pomoči in iskanju manj intervencijami). Proces je v primerjavi z ostalimi pris- tujini srečala s rešitev, zlasti takojšnjih rešitev v topi občutno kratkotrajnejši, zaradi česar je zelo uporaben Pri tem koraku iščemo t. i. zgodovino kratko, k rešitvam kriznih situacijah. Sloni namreč na v situacijah, kjer potrebujemo takojšnje (in trajne) rešitve. želene prihodnosti – koliko tega, česar usmerjeno prepričanju, da ljudje (ali organi- si želiš, se že dogaja. Tipično vprašanje terapijo, nato zacije) že imajo vse vire, veščine Spraševalci, ki želijo uporabiti k rešitvam usmerjen pristop v za ta korak je uporaba lestvic, npr.: Kje pa se je v njej usposabljala na in sposobnosti za spremembe na pogovoru, se ne osredotočajo na preteklost, na iskanje vz-na lestvici od 1 do 10 (kjer 10 pomeni, da največji agenciji področjih, kjer je to potrebno. V rokov problemov, na šibke točke in na to, kar je narobe, temveč si popolnoma samozavesten in 1 pome-za to vrsto k rešitvam usmerjenem procesu se osredotočajo na prihodnost in to, kar že (še) deluje. Pri tem ni obratno) si trenutno? Kako to, da si na terapije v Evropi spraševalec in posameznik (ali zavzamejo pozicijo nevednosti, ki jim omogoča, da resnično X in ne nižje? Pomembno pri tem kora- (BRIEF London, skupina) skupaj odkrivata te vire. prisluhnejo temu, kaj želi njihov sogovornik, prav tako pa jim ku je, da ne gledamo po lestvici navzgor Velika Britanija) Njun odnos zaznamuje partnersko omogoča, da ostanejo pri opisih želene prihodnosti in znamenj (kaj še manjka), temveč navzdol (kaj že in pridobila mednarodno sodelovanje, pri čemer je posa- napredka sogovornika (ne zapadejo v iskanje razlag ali dajanje je in na čem že gradimo). licenco. meznik viden kot strokovnjak za nasvetov). V pogovoru uporabljajo orodja – k rešitvam usmer-svoje življenje. Druga pomembna jena vprašanja, ki pomagajo do želenih sprememb in rešitev. predpostavka je, da sprememb ni Tipično so to tri glavna vprašanja: 24 25 JAKA KOVAČ Carl Rogers v svoji knjigi A Way of Be- ing pravi, da je empatično poslušanje SOČUTNA KOMUNIKACIJA KOT ORODJE ZA DELO Z MLADIMI V STISKI podcenjena in premalokrat uporabljena Sočutna komunikacija metoda, tako v psihoterapiji kot v vsak- Sočutna komunikacija temelji na ne- danjih odnosih. Ugotavlja, da smo ljud- Jaka Kovač nasilni komunikaciji (NNK), kot jo je raz- je nagnjeni k bolj aktivnim pristopom je trener in vil dr. Marshall Rosenberg, podlaga zan- (svetovanje, spraševanje, tolaženje itn.), fasilitator, aktiven jo pa so nenasilje, sočutje in empatija. saj pri njih dobimo občutek, da smo član Društva Pogosto jo imenujejo sočutna ali pov- koristni in da smo mi tisti, ki smo rešili moderatorjev Slovenije in ezovalna komunikacija, saj v odnose težavo drugega. Medtem pa gre pri em- mednarodnega vnaša povezanost ter upoštevanje in patičnem poslušanju za na videz manj gibanja Art of razumevanje občutkov in potreb vseh aktivno dejavnost, a avtor opozarja, hosting, s katerimi vpletenih, posledično pa tudi avten- da je prav nevmešavanje in zaupan- v slovenski prostor tičnost, iskrenost, povezanost in medse- je, da lahko sogovorec sam reši svoje prinaša inovativne bojno spoštovanje. Rosenberg je NNK težave, ključnega pomena. Sogovo- metode skupinskih razvil v sedemdesetih letih prejšnjega rcem bolj pomagamo z opazovanjem in procesov. S kolegi vodi različna stoletja, izhajajoč predvsem iz human- povzemanjem občutkov in potreb, ki jih izobraževanja za istične psihologije Carla Rogersa in iz prepoznamo v njegovi pripovedi, in tako učitelje, mladinske lastnih praktičnih izkušenj mediacijske- pripomoremo, da lahko sami raziščejo delavce in športne ga dela v zelo konfliktnih situacijah po svoje notranje dogajanje. Kot ključne trenerje, pogosto celem svetu. Model NNK je z leti postal sestavine empatičnega poslušanja tako vodi treninge globalno priznan in prepoznaven, širi Rogers kot Rosenberg izpostavljata tiho znotraj programov pa ga v prvi vrsti Rosenbergova medn- mladostnikov, saj omogoča, da se mladi lahko v polnosti izrazi- Erasmus+ navzočnost, osredotočenost na bistvo in Evropska arodna organizacija Center for Nonvio- jo, se počutijo slišane in razumljene, ter jim pomaga raziskova- (ki pogosto ni ubesedeno), sledenje solidarnostna lent Communication (Center za nenasil- ti njihov notranji svet in vzroke za stisko. Rosenberg empatijo drugemu in po potrebi povzemanje. enota (predvsem no komunikacijo). opiše kot »spoštljivo razumevanje tega, kar doživljajo drugi«, Viri in literatura: na področju poudarja pa, da je empatija mogoča le, kadar nam zares uspe • Novak, M in Kržišnik, R. (2010), mednarodnega Predpostavka NNK je, da smo v osnovi ozavestiti in odvreči vse vnaprejšnje ideje in obsodbe, ki jih Starši nove generacije – Praktični prostovoljstva). vsi ljudje sočutni, nasilne strategije za imamo o sogovorcih, kar pa je izjemno zahtevno. V svoji knjigi Je v procesu priročnik za spoštljive, sproščene in Nenasilno sporazumevanje: jezik življenja Rosenberg našte- certifikacije za doseganje svojega prav pa so naučeni »Biti empatično prisoten z drugo osebo ima več vidikov. Pomeni vstopiti v sodelovalne družinske odnose. Lju- mednarodnega vzorci obnašanja, ki nas jih uči in nam jih je nekaj navad, ki jih ljudje v srčni želji sogovorcu pomagati zasebni zaznavni svet druge osebe in se v njem udomačiti. To vključuje biti bljana: Primus. trenerja nenasilne vceplja prevladujoči sistem, v katerem uporabljamo (največkrat z neuspehom) namesto empatičnega vsak trenutek občutljiv na vse spremembe občutkov, ki se dogajajo v tej • Rogers, C. (1980). A Way of Being. komunikacije, več živimo. NNK prav tako predpostavlja, da poslušanja: drugi osebi, na strah ali srd, občutljivost ali zmedo ali na karkoli drugega, New York: Houghton Mifflin. let je prakticiral imamo vsi ljudje po vsem svetu enake • svetovanje – »Mislim, da bi moral storiti …« kar se pojavi. Pomeni začasno živeti v življenju druge osebe, se v njej nežno • Rosenberg, M. B. (2003). Life-enrich- skupinski dialog človeške potrebe in da je vsako naše • pripovedovanje svojih zgodb – »To ni nič, kaj se je šele premikati, brez kakršnihkoli obsodb; pomeni zaznavati pomene, ki se jih ing education. Encinitas: PuddleD- in je učitelj ta oseba komaj zaveda, a ne poizkušati razkriti nezavedne občutke, saj bi dejanje le bolj ali manj funkcionalna meni zgodilo …« ancer Press. meditacije, 20 let bilo to lahko preveč grozeče … Pomeni pogosto preverjanje, ali smo jo prav pa je bil trener strategija za njihovo zadovoljevanje. • izobraževanje – »Iz tega se lahko veliko naučiš.« • Rosenberg, M. B. (2004). Nenasil- razumeli, in se pustiti voditi odgovorom, ki jih prejmemo. Pomeni biti zaupni juda. • tolaženje – »Saj ni tako hudo, jutri bo že boljše.« sopotnik v njenem ali njegovem notranjem svetu … Biti z drugo osebo na no sporazumevanje: Jezik življen- Empatično poslušanje • zasliševanje – »Kaj točno se je zgodilo, kdo je začel?« tak način pomeni odložiti na stran svoje poglede in vrednote, da lahko ja. Ljubljana: Društvo svetovalcev Empatično poslušanje in sprejemanje res vstopimo v njen ali njegov svet brez predsodkov. V nekem pomenu to zaupni telefon Samarijan. brez obsodb in kritiziranja je ključno za Na tem mestu je potrebno poudariti, da s temi pristopi k sogov- pomeni odložiti sebe.« • www.cnvc.org vzpostavitev dobrega stika, ki je osno- orniku samo po sebi ni nič narobe, le niso empatično poslušan- (Rogers, 1980) • www.povezovalna-komunikacija.si va, da nam mladostniki zaupajo in se je in nam v pomembnem trenutku, ko nam hoče sogovornik odprejo. Empatično poslušanje lahko zaupati, kaj se dogaja z njim, onemogočajo, da bi zares poka-služi kot eno od orodij v reševanju stisk zali empatijo. 26 27 Skica Dejavniki podpore v času stiske je začela nastajati v svetovni kavarni kot odziv na drugo vprašanje, udeleženci in moderatorja pa so ga dopolnili po delavnicah (torej vključuje tudi vtise s predavanja in žive knjižnice). DEJAVNIKI PODPORE V ČASU STISKE A check in: samo poslušati ILČ spremeniti, prilagoditi naloge ravnotežje odgovornosti sistemske rešitve usmeriti energijo O v pozitivno USTVARITI ODNOS 28 R 4 ŠIRŠE OKOLJE O DEJAVNOSTI dolgotrajno vključevanje mladih iz podpreti, (pre)oblikovati različnih okolij prinesti material nagovoriti potrebe varni prostor socialne mreže PRIP poslušati in slišati OSEBNO povezava z okoljem in med empatično umik in pogovor prostovoljci na začetku opolnomočiti mlade lahko rečem, da se pozneje prostor za tišino dobiva mentor oseba s podobno izkušnjo fokus na možne rešitve sem orodje za mladega PODPORNE OSEBE pomembnost nevtralnih vprašanj strokovna služba dopustimo, da sam pride do rešitve poudariti besedo, ki je morda ne svetovati vmes in ne govoriti svoje zgodbe ključna za rešitev 29 Kot uvod v oblikovan- je priporočil posveta Udeleženi mladinski delavci so pogosto soočeni s pomanjkljivimi kom- je poročevalka Po- petencami za delo z mladimi v stiski. Posebej jih nagovarjajo vprašan- lona Siter Drnovšek ja, kot so, kako ustvariti varen prostor in pristen osebni stik z mladimi IDEJE ZA MLADINSKE DELAVCE na kratko predstavila in kako spregovoriti o tabu temah. Zavedajo se, da je pomembno, da svoje videnje rezulta- prepoznajo lastne pluse in minuse, da sprejmejo svojo preobremen- tov dogodka: jenost in da v širšem okolju prepoznajo vire, ki jim lahko pomagajo. Predavanje, vse zgodbe in delavnici, vsi pristopi, ki smo jih spozna- li, se mi zdijo v svojem bistvu zelo podobni. Vsa vprašanja, ki ste jih OHRANJAJ SVOJO VIXIJO, POSLANSTVO postavili, so dobila odgovor, potrebujemo le več vaje, vaje, vaje in pre- poskrbi zase poznavanje podpore. Pogosto smo slišali besedo podpora in to je res KLJUČNO JE ZAUPANJE tisto, kar lahko znotraj skupnosti mladinskih delavcev ponudite eden v mlade in pogum biti z njimi drugemu. Alenka Rebula Tuta je rekla, da je vsak samo to, kar je, in v tem je njegova moč ter da je naša drugačnost biotska pestrost. »Nagovori vitalni del, ki je želja po življenju v mladem človeku! In kdaj veš, da si KAKO ga nagovoril in da je človek našel stik s sabo? Ko vidiš iskrico v očeh.« lahko poskrbiš, da gre k drugemu, ki več ve MLADI IN ODNOS Z NJIMI -> poslušati, slišati Vsak človek ima svoje vire in odgovore, potrebno se je le dokopati do ni treba vsega reševati V zadnjem delu posveta sta njih. Zato pa rabimo veliko mero poguma, časa in potrpežljivosti. -> pristnost moderatorja udeležence in -> odgovori so v mladih (in v nas) udeleženke povabila, da v fokus na občutke in potrebe manjših skupinah oblikujejo vsaka situacija je -> prisluhniti potrebam mladih sklepe srečanja in priporočila za priložnost za stik -> mladinske delavce. poišči dobro v človeku odprtost za raznolikost Kaj so predlagali? MOJE KOMPETENCE Ohrani vizijo svojega dela in poslanstva. kaj imamo na voljo? Zaupaj vase, delaš dobro! Potrebna je podpora med mladinskimi delavci in poiskati prave vire Prisluhni potrebam ljudi, ki jim pomagaš. Tudi, če ne poznaš vseh odgovorov, je OK. Odgovori so že tu, potrebna pa je praksa in vaja, vaja, vaja kako govoriti isti jezik? kako odpreti tabu teme? Vse odgovore nosimo v sebi. Ni treba odgovoriti na vsa vprašanja in rešiti sveta. Vsaka situacija je lahko priložnost za vzpostavitev stika. Pomembno je biti pristen. Rešitev je v mladih. Začni pri sebi, poskrbi zase. NAGOVORITI JE POTREBNO VITALNI DEL Poslušaj in sliši! V posamezniku išči dobre stvari. Sprejemamo vso raznolikost posameznikov. Ne bodi rešitev, temveč podpora. vsi smo različni Osredotoči se na občutke in potrebe tistega, ki je pred tabo. Bodi s človekom v dobrem in slabem. tu je največ moči z mladimi imava enako fantazijo edini, ki ve, kje je pot in rešitev 30 31 Organizacija, v imenu katere Organizacija, v imenu katere Ime in priimek Ime in priimek prihajam na dogodek prihajam na dogodek Patrik Holz Center mladih Koper Tanja Veber MKC Maribor Klavdija Štajdohar Center za mlade Domžale Sarah Bevc MKC Maribor Lucijan Vihar CEZAM Ruše Mojca Doberšek MKC Maribor Katja Draksler CIRIUS Kamnik Vanja Metelko Mladinska zveza Brez izgovora Darja Gabrovšek CSD Ljubljana, enota Vrhnika Tina Mervic Mladinski center Idrija Nadia Solina CSD Ljubljana, enota Vrhnika Špela Verdev Mladinski center Velenje Marjetka Omahen CSD Ljubljana, enota Vrhnika Ira Preininger Mladinski center Velenje Maja Turinek Društvo EkoPot Tina Krautberger Mladinski center Zagorje ob Savi Društvo DIH – Enakopravni pod Nina Nahtigal Mladinski center Zagorje ob Savi Ana Zupančič mavrico Vesna Kores OŠ Gabrovka-Dole Manja Vrenko Društvo Sončni grič Petra Prosen OŠ Gradec, Litija Maša Cvar Društvo ŠKUC Katarina Kos OŠ Litija Andreja Srpčič Društvo za kulturo inkluzije Blaž Ščavničar RIS Dvorec Rakičan Društvo za sonaravno in Saša Potočki Sabina Belc Socialna akademija 32 5 ustvarjalno bivanje Sajan Dragana Kosić Srednja gozdarska in lesarska Društvo za sonaravno in Janja Repina Potočki Petrović sola Postojna ustvarjalno bivanje Sajan Športni in mladinski center Piran Andrej Pišl EUSA institut Martina Mrakovčić – Mladinski EPI center Piran Familija – izobraževalni in Matjaž Vouk Nataša Pirnat Zasavska ljudska univerza terapevtski center Teja Pahor Zavod APIS Gibanje za dostojno delo in Jasminka Mitkovska socialno družbo Andreja Potočnik Zavod Bob Kdo je Simon Kršinar Javni zavod Sotočje Medvode Katarina Shoaib Zavod Bob / MC ULCA Ljudska univerza Ormož, enota Linda Ozga Zavod Knof Tjaša Šnajder soustvarjal Mladinski center Ormož Tilen Polanc Zavod MISSS Ljudska univerza Radovljica Gabi Humerca Zavod Mladinski center Anja Urankar dogodek (PUM-O) Kotlovnica Kamnik Mednarodni grafični likovni Petra Derganc Petra Jazbec Zavod Veles so. p. Labirint iz center Maruša Samobor Gerl Zavod Voluntariat Miha Lendvaj MIKK Murska Sobota Zavod za gluhe in naglušne Dušan Dvorščak krize? Dogodek sta moderirala Alenka Oblak in Sašo Kronegger Ljubljana Poročevalka in urednica zbornika: Polona Siter Drnovšek Tjaša Vidergar ZKMŠ LITIJA, MC LITIJA Dogodek je v imenu Zavoda Movit zasnovala in organizirala Maja Drobne s sodelavci Boštjanom Juričem, Roberto Čotar in Jernejo Modic. 33 Amnesty International Slovenije Društvo za nenasilno komunikacijo AI se osredotoča na preprečevanje hudih kršitev človekovih Svetovanje žrtvam in povzročiteljem nasilja. Pomoč otrokom, pravic, kot so diskriminacija in poseganje v fizično in duševno ki živijo v družinah, v katerih se dogaja nasilje, ki so doživeli integriteto ter v svobodo vesti in izražanja. nasilje s strani drugih odraslih oseb in ki so žrtve ali telefon: 01 426 93 77, 031 217 250 povzročitelji medvrstniškega nasilja. V Ljubljani in Mariboru. e-pošta: amnesty@amnesty.si telefon: 01 434 48 22, 02 250 17 36, 02 250 17 37 spletna stran: http://www.amnesty.si e-pošta: drustvo.dnk@drustvo-dnk.si; spletna stran: http://www.drustvo-dnk.si Društvo Projekt Človek Samostojni preventivni program preprečevanja in zniževanja Klic v duševni stiski zlorab drog in z njimi povezanega nasilja v šolstvu. Svetovanje pri vseh vrstah duševnih stisk. telefon: 01 425 14 96 telefon: 01 520 99 00 e-pošta: dpc.sc@siol.net spletna stran: http://www.drustvo-projektclovek.si MISSS – Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije seznam Center za pomoč mladim Pomoč mladim, da med množico informacij najdejo pravo, Svetovalnica za mlade od 15 do 26 let in njihove bližnje za vse in svetovanje ob njihovih dilemah, vprašanjih ali stiskah. vrste težav. Svetovalnica za mlade – pomoč v stiski, osebno, po telefonu organizacij 34 V Ljubljani in Mariboru. in elektronski pošti. Telefon Mladi mladim (glej istoimenski 6 telefon: naslov). Ljubljana: 01 438 22 10, 031 323 573 telefon: 01 510 16 70 in posameznikov, Maribor: 02 331 83 06, 031 336 224 e-pošta: misss@guest.arnes.si ki vam lahko pomagajo pri spletna stran: http://www.cpm-drustvo.si spletna stran: http://www.misss.org naslavljanju stisk mladih in jih lahko kontaktirate Lucija Čevnik Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Sedem let vodenja mladinske posvetovalnice Ti. V Pomoč žrtvam kaznivih dejanj in vseh drugih oblik nasilja, ko posvetovalnici skupaj rešujejo težave, probleme, situacije in so žrtve otroci ali odrasli. 24 ur dnevno in vse dni v tednu. stiske, s katerimi se na svoji poti v odraslost srečujejo mladi. Telefonske številke centrov v različnih krajih: Dogodi se, da vsaka generacija stoji na svojem bregu reke Ljubljana: 01 524 12 40 in ne sliši glasu, ki prihaja preko vode. Takrat priskoči na Kranj: 04 202 72 00 pomoč. Je svetovalka in predavateljica s področja telesne samopodobe, motenj hranjenja, negativnega vpliva medijev na dojemanje telesnosti in čutne vzgoje. Vodi skupinske SAMARIJAN – Zaupni telefon delavnice in individualne pogovorne terapije. Je avtorica Društvo svetovalcev za pomoč ljudem v duševni stiski. številnih člankov s področja telesne samopodobe in čutne 24 ur na dan. vzgoje. telefon: 080 11 13 telefon: 041 383 747 e-pošta: lucija.cevnik@gmail.com spletna stran: http://lucijacevnik.si/ 35 SEZAM – Združenje staršev in otrok Varuh človekovih pravic RS B&Z IZZIV – Zavod za pomoč Program Živ Živ Pomoč, svetovanje in nasveti družinam, staršem, otrokom in Varuh človekovih pravic RS je samostojen in od državnih otrokom, mladostnikom in družinam v stiski Slovenski center za raziskovanje samomora. V centru mladostnikom v zvezi z vzgojo, težavami odraščanja, problemi institucij neodvisen. Bedi nad tem, ali državni organi, organi V čepovanskem domu nudijo pomoč otrokom in sodeluje več kot 20 psihologov, psihiatrov in drugih v šoli, kršenju otrokovih pravic itn. Varstvo in inštrukcije. lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil pri svojem delu mladostnikom z najrazličnejšimi težavami v odraščanju in strokovnih delavcev. telefon: 01 430 21 81, 041 960 257 spoštujejo pravice posameznikov in skupin. Nanj se lahko njihovim staršem. Veliko izkušenj imajo tudi z nudenjem naslov: Muzejski trg 2, 6000 Koper; e-pošta: info@zdruzenje-sezam.si obrnete, če menite, da vam je bila kršena katera izmed pravic. pomoči otrokom in mladostnikom, ki so žrtve nasilja in prostori: Kettejeva 1, II/8, 6000 Koper spletna stran: http://www.zdruzenje-sezam.si telefon: 080 15 30, 01 47 50 050 najrazličnejših zlorab. Program intenzivnih terapevtskih telefon: 05 611 76 56, 040 490 580 spletna stran: http://www.varuh-rs.si tednov. Pomoč šolam, centrom za socialno delo in drugim Če čutiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilne misli, ustanovam, ki se srečujejo s stiskami mladih. Vodja programa poišči strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno SOS TELEFON za ženske in otroke – žrtve nasilja je Bogdan Žorž, psiholog, psihoterapevt ECP in ECGP. pomoč. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika ali Pomoč, podpora in svetovanje ženskam in otrokom, ki ZAVOD EMMA – strokovna psihosocialna pomoč telefon: 05 307 24 10, 041 320 846 na: doživljajo nasilje v sorodstvenih in partnerskih odnosih. v primerih nasilja e-pošta: bz.izziv@siol.net telefon: 080 11 55, 01 544 35 13, 01 524 19 93 (telefaks za 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) Brezplačna strokovna pomoč otrokom, mladostnikom in gluhoneme osebe, ki doživljajo nasilje) mladostnicam ter odraslim v kriznih situacijah, še zlasti v e-pošta: drustvo-sos@drustvo-sos.si 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro primerih nasilja, v smislu zmanjševanja obremenitev, pritiskov Krizni centri za mlade spletna stran: http://www.drustvo-sos.si zjutraj) in stresnih situacij ter izboljšanja njihovega položaja. Nudenje zatočišča in svetovanje za otroke in mladostnike od telefon: 080 21 33, 01 425 47 32 6. do 18. leta. Bivanje do 21 dni. Odprti 24 ur dnevno. 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 h/dan) e-pošta: info@zavod-emma.si naslov: Ravbarjeva 11a, 1000 Ljubljana Svetovalni center za otroke, mladostnike in spletna stran: http://www.zavod-emma.si telefon: 01 436 92 47, 01 236 12 22, 041 419 121 Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz. starše e-pošta: kcmlj@siol.net Svetovanje otrokom in mladostnikom s Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo psihosocialnimi težavami, svetovanje staršem. Združenje proti spolnemu zlorabljanju delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so telefon: 01 583 75 00 Takojšnja pomoč otrokom zaradi hudega zanemarjanja, Mladinsko središče Vič na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet: e-pošta: sc-oms.lj@guest.arnes.si zlorabljajočega nasilja ali razdora v družini. (CSD Ljubljana – Vič-Rudnik) spletna stran: http://www.scoms-lj.si telefon: 080 28 80, 01 43 13 341 Dnevni center za mlade: svetovanje pri reševanju vsakdanjih 031 704 707, info@posvet.org – Psihološke svetovalnice e-pošta: zd.proti.spolnim.zlorabam@volja.net problemov, učna pomoč, družba prostovoljcev, številne Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova spletna stran: http://www.spolnonasilje.over.net/pomoc.htm skupinske aktivnosti. Svetovalnica za starše v obliki Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za Telefon Mladi mladim (MISSS) seminarjev in svetovanja pri reševanju raznih težav. naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro) Za vse mlade in vse težave. Svetujejo vrstniki. telefon: 080 22 13, 01 252 77 69 telefon: 01 510 16 75 ZPMS – Zveza prijateljev mladine Slovenije 031 778 772, svetovalnica@nijz.si – Psihološki svetovalnici Nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od organizacija, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja Svetovalnica Fužine (CSD Ljubljana – Moste-Polje) ponedeljka do petka med 8. in 15. uro) Nacionalna mreža TOM otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje Brezplačna in anonimna svetovalnica. – telefon otrok in mladostnikov njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. telefon: 01 520 64 40 telefon: 01 239 67 20 Brezplačni zaupni anonimni telefon za otroke in e-pošta: svetovalnica.fuzine@siol.net e-pošta: zpm.slovenije@zveza-pms.si mladostnike, kjer nudijo pomoč za vse vrste težav. spletna stran: http://www.csd-ljmostepolje.si spletna stran: http://www.zveza-pms.si telefon: 080 12 34 spletna stran: http://www.zveza-pms.si 36 37 o izdajatelju MOVIT izvaja naloge Nacionalne agencije v programih Evropske uni- je (EU) na področju mladine od maja 1999, ko je Slovenija vstopila v program Mladi za Evropo III., ki se je nadaljeval s programom Mladina (2000–2006), programom Mladi v akciji (2007–2013) ter ERASMUS+: Mladi v akciji (2014–2020), leta 2018 pa je v dobil upravljanje tudi novi program Evropska solidarnostna enota. V tej vlogi MOVIT upravlja posredno centralizirana sredstva proračuna EU in omogoča pridobitev podpore za različne oblike učnih mobilnosti v mladinskem delu, istočasno pa izvaja aktivnosti za splošni razvoj mladin- skega dela in neformalnega učenja, še posebej pa tiste, ki s svojo obliko in vsebino prispevajo h krepitvi evropskega sodelovanja na področju mladine. Program Evropska solidarnostna enota je ta področja razširil še na druga področja in akterje, kot so organizacije, institucije in podjetja, ki izvajajo solidarnostne aktivnosti z namenom krepitve družbene kohezije, solidarnosti, demokracije in državljanstva v Evropi. Poleg vloge Nacionalne agencije MOVIT izvaja tudi dejavnost EURO- DESK-a, brezplačnega infoservisa Evropske komisije, ki nudi evropske informacije za mlade. Namenjen je tako mladim samim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsak-danjem delu srečujejo z mladimi in njihovimi vpra- šanji – svetovalcem, učiteljem, mladinskim delavcem, informatorjem in drugim. Po pomoč pri iskanju informacij se lahko tako vedno obrnete na Eurodesk Slovenija ali katerega izmed regionalnih Eurodesk partnerjev. Od leta 2002 v okviru MOVIT-a deluje tudi SALTO South East Europe Resource Centre, ki z organizacijo usposabljanj, kontaktnih seminarjev in številnimi drugimi ukrepi, orodji in viri spodbuja in podpira sodelovanje s partnerji iz držav Zahodnega Balkana v okviru programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota. V sodelovanju s pomemb- nimi akterji in ob pomoči bazena trenerjev, akrediterjev in regionalnih kontaktnih točk programa prispeva tudi k razvoju mladinskega dela in mladinske politike v regiji. MOVIT Nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1 430 47 47 Splet: www.movit.si E-pošta: info@movit.si Publikacija je financirana s strani Evropske komisije in Urada RS za mladino. Vsebina publikacije je izključna odgovornost avtorja/avtorjev in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske komisije ali Urada RS za mladino. Nacionalna agencija, Urad RS za mladino in Evropska komisija niso odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.