62. številka.
V Trstu, v soboto 3. septembra I8B9.
Tečaj XI
„E D t N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vnnko sredo >n lotooto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto gl.	izven AvBt. 9.— gl.
za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za 8etrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka ▼ Trittl po "
t Gorici in v Ajdoviiini po « nov. Na naroćbo brez priložene naročnine le upravniitvo ne ozira.
EDINOST
v »i fl JOirir
p*Ullli
v?
V«i dopisi se pošiljajo urodni&tvu v ulici urintia št. 28. VsAo pi*mo mora biti kornno, ker nefrptnkovana ho ne spre-jemujo. Kokopirfi so ne vračajo.
O^ai in oznanila se račun« po 8 nov. vrstira v petitu ; *a naslove t. debelimi irkivmi se plačuje prostor, kolikor bi ga
obsegi« navnduih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
se ra<'une po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserut« prelomu upravništvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacije so proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■ V «4tno(t j« inoft«.
Slovenci!
Ko je dno 16. novembra 1887 umrl naš Fran Levstik v Ljubljani v tistih prostorih, kjer je bival narodov ljubljenec Preširen, vedel je vsak, da je narod zgubil zopet jednega svojih velikanov, pesnika in jezikoslovca, kritika in ostrega sodnika, moža neupogljivega značaja, moža, o katerem poje naš Stritar:
„Kako bo služi domovini sveti, Sijajen vzgled si Ti Slovencem bil I"
Letos vspomladi objavili so Levstikovi rojaki iz Spodnjih Retij, kjer je bil Levstik porojen dnć 28, septembra 1831, oziroma iz bližnjih Velikih Lašč, da hočejo vzidati na Levstikovem domu spominsko ploščo in zgraditi v Velikih Laščah spomenik, ter so naprosili objednem ves slovenski narod, naj podpira njih podjetje.
In narod slovenski pozmi Levstika, kateri ga je učil:
„A kadar se oglasiti velja, Odpri na atežaj vse duri ircft !u —
Narod slovenski oglasil se je in podpiral „odbor za zgradbo Levstikovega spomenika v Velikih Laščah" v toliki meri, da, je bilo odboru mogoče v nepričakovano kratkem času rešiti nalog svoj častno !
Dne 11. avgusta t. I. odkrije se uže v Spodnjih Retijah na Levstikovem domu spominska plošča in na trgu v Velikih Laščah lep, 5J/4 metra visok spomenik iz bliščečega repentaborskega marmorja.
Slovenci! — Dne 11. avgusta t. 1. priroma mnogo mnogo priproBtega naroda iz okolice Spodnjih Retij in Velikih Lašč, da gloda kamenit spomenik in sodi, kak velikan je bil njih vaščan!
In v imenu tega preprostega naroda vabi odbor ves slovenski narod, da se vde-leži slavnosti ter jo poveliča po svojih de-putacijah ter pove Levstikovim rojakom,
da se ne motijo, ko sodijo : kak velikan bil je njih vasčan !
V Velikih Laščah, dne 27. julija 1889.
Odbor za Levstikov spomenik.
PODLISTEK. „Matica Hrvatska".
(Konec.)
6. Crtice iz hrvatsko književnosti, napisao dr. [van Broz ; drugi zvezek. Ovo je nastavek znamenitega dela, „Matica" začela izdavati pred-lanjskim. Boljšemu pisatelju kakor je imenovani gosp. dr. Broz ni „Matica" res mogla poveriti spisovanja književne zgodovine hrvatsko. Naloga ta jo jako težavna kajti pisatelju je treba pridno listati po velikem kupu sem ter tja raztresenih spisov in listinah tor iz vsake izbrati zrno. Delo je bilo odmerjeno tako, da bi v pričujočem zvezku morali najti prostora vsi pisci književnosti hrvatsko od najdrovnejših časov tja do XV. stoletja, ali gradivo je pisatelju pod roko tako naraslo, da je moral v ta zvezek uvrstiti samo članke o cerkveni književnosti.
Knjiga, kakor trdi g, pisatelj sum v predgovoru, ni spisana za one ljudi, koji se uče ali so uže proučili zgodovino hrvatske književnosti, ampak za one čitatelje, koji hočejo česa brati o tej zgodovini in to za odmor in zabavo. Temu pisateljevemu namenu ovo delo istinito ustreza kajti gradivo jo toli mično in poljudno v njej obravnavano, da je bode vsakdo sj
Trst, Gorica in Istra.
Tn podajeno našim Čitateljem doslo-ven prevod nekega dopisa iz Trsta v zmerno liberalen rimski časopis „Fanfulla", v katerem se jasno in precej verno opisujejo narodnostni in politični odnošaji na Primorskem, kar ni sicer navada časnikov v italjanskem kraljestvu. Dopis je vzbudil mej tukajšnjo ultra lahonsko stranko veliko razburjenosti ter bil povod raznim strastnim člankom v „Indipendentiju" in celo v nemških časnikih. Kaj vrlo ga podpira in pojasnuje tukajšni uradni list „Adria". O priliki tudi mi o predmetu Se kako povemo, /a danes zadostuje prevod dopisa :
Trst, 22. julija:
Kdor se pelje, dospevši v avstrijsko cesarstvo iz iztočne meje, po železnici naravnost v Trst, istinito se lahko vara nekolik o trenotkov, da se nahaja v i z k 1 j u-č 1 j i v o laški deželi, čeprav ga opomnijo, ako ni gluh in slep govorica kon-dukterjev in neka druga govorica, koja je vendar nekoliko namešana z italijanskimi besedami, da Primorje (tako namreč uradno imenujejo v Avstriji pokrajine Goriško, Trst in Istro) ni niti Lombardija, niti Ve-netskn in še manj Umbria ali Toskana!
Pri vsem tem se pa nahaja mnogo teh slepcev in g 1 u h c e v, in istina jo. da nekateri izmed n a S i h, kadar govorb o Primorju, govore o njem kakor o Tren-tinu. čeloma laškej pokrajni. Da se ta pogrešek obdrži, pripomogle so mnogo ne-
katere osebe, ki so prišle v Irst kakor
t
zavjte v vrečo, katere o Irstu neso govorilo niti pisale druzega nego to kar so slišale in vidile v Societa d i Minerv«, v A s o c i a z i o n e d i G i n-n u s t i c a, v kavarni T o m m a s o in v kacem drugem povsem laškem zbirališču.! Knakn sta prišla v Trst v dobro zaprti' vreči Cardueci in de Amicis; enako je prišlo sem tudi mnogo drugih javno pre- , davat ali samo en t o u r i s t e s : tu je J mnogo tacih, koji imajo nalogo, držati daleč od pravega položaja te gospode, in istinito smešen ju način, s kojim so imeli v Trstu de Amicisa v nekakej kvaranteni, I kateri ni videl niti slišal nego to kar so drugi hoteli. —
S temi besedami ne menim zanikati italijanskega značaja Trsta. Trst je italijansko mesto in ostalo bode brez pomoči poslancev Cavalotti, Bovio in Imbriani, kakor je bilo v srednjem veku navzlic vekovitemu njegovemu antagonizmu z Venecije in čeprav ne je samo udalo avstrijski hiši 1. 1382 kar so pa tirjali politični nameni, namreč pet let predno je Nizza prešla v oblast savojske vladarske hiše!
... . 1
Irst, ponavljam, je italijansk in ostane
vedno kajti neke stvari moro izbrisati samo prst Božji!	>
Ali drugačno je ako se iz tega iz-' vaja, da je mesto Trst italijansko, da v njega okolici ne biva drugo n e I a š k o prebivalstvo in to v velicem številu; in gotovo mora dotičnik biti jako neveden in neumen, ako trdi, da v Istri in na Goriškem prebivajo zgolj Italijani v tem ko ista statistika bodisi uradna ali neuradna potrjuje, do je prebivalstvo na Primorskem polovica italijanske in polovica slovenske narodnosti. Ako pa ti Slovani ne spadajo vsi k enem plemenu ampak so
deloma Slovenci, Hrvati in Srbi, to malo nam mari, kajti vsi so edini v sovraštvu proti Italijanom ter se čutijo Slovane,! Da mi tukaj to dobro občutimo, naj priča o tem konočni uspeh zadnjih volitev v deželni zbor v Istri, priča o tem gibanje mej kmetskim ljudstvom, skoraj izključivo slovanskim in navduševanem po nekem delu svečenstva, katero jo tudi skoraj čeloma slovansko.
Tak je položaj in kdor noče verjeti, naj so le potrudi na Primorsko, ali sam in ne Bpremljan po onih, koji hočejo prodajati rog za svečo.
Satno mesto Trst z dotično okolico ima okolo 40.000 Slovencev, kateri gotovo niso vpisani niti v družtvo „Pro Patria", niti v ono nedavno osnovano z imenom „ Associazione Dante - Alighieri". H tem štirideset tisočem tržačanov (da tako rečem) pribrojite polovico prebivalstva Istro in Goriškega in vprašajte častna gg. Caval-lottija in Imbrianija, je li je bil previden ali ne zadnji komk ministra Crispija, in če je trebalo dovoliti, da ro že nadaljuje ono gibanje, katero bi se za Italijo rešilo kakor mehurček mila, iz druge strani bi našlo odpor v tem živahnejšem in rednej-šem gibanju slovanskega življa proti nam Italijanom na Primorskem.
Nekateri menijo, da Slovani ne predstavljajo druzega nego divjaštvo, nevednost sploh vse, kar jo najbolj neuko ; in izjavljajo ti celo, da imajo na sebi to pego, da so namreč nastanovljeni v tej deželi komaj (sic !) od vladarstva Karola Velikega ali malenkost od tisoč let! Gotovo je malo tisoč let napram onej dobi, v kojej so bivali tod Celti. Ali so morda Celti a e-danji prebivalci Pirana, Umaga, Rovinja P Ali so Rimljani čiste krvi Tržačani P Čitajoč imena mrtvih, ki se objavljajo v
slastjo in zajedno s pridom čital. V ofimih glavnih oddelkih razpravlja se pred vsem živenje in delovanje prvih prosvetiteljev in verovestnikov slovanskih, bratov sv. (Ji-rila in Metoda. Važno je osobito poglavje o glagolici in cirilici iti o staroslovenskem jeziku. V dveh ovečjili poglavjih, namreč od str. 55—125 je opis glagoljske cerkvene kn jiževnosti. Kakor znano bila je glagolica, in je po nekod še dandanes, v kojem so bile napisane vse obredne in bogoslovsko knjige. Vsakdo bode delo g. Broza s pridom prebral ter izvedel iz njega marsikaj neznanega. Slednjič se obravnava vero, cerkveno uredbo, obrede, živenje in slovstveno važnost Bogomilov. Knjiga broji 200 strani ter je jako zanimljiva ; gotovo bode zanimala tudi naše sorojake, kojim je na srcu proučavanje slovanske književnosti.
7. E m i n - A g i n a ljuba, pripo-vieda Jos. Eug. Tomić. Ime pisateljevo samo na sebi priporoča to najnovejšo njegovo povest; še vedno se ljudstvo zanima za njegovo pred leti izdano povest „Zmaj od Bosne" v kojej se kaj točno in naravno opisujejo razni značaji in tipusi prostej-sega ljudstva nekdaj tužne Bosne. Snov novej njegovej povesti zajel je pisatelj iz žalostne dobe v katerej so divji Turki divjali po slovenskih in hrvatskih pokrajinah, morili, sežigali in pustošili vbo kar im je prišlo v pest. Vzemi knjigo in čitaj!
8.	Dva h r v r t s k a junaka Marko Mesic i Luka Ihrišimovič, napisao Rado-slnv Lopašič. Knjigo krasi sedem slik. Rlinolo je dveatolet odkar je odklenkalo turškej vlasti nn Hrvatskem in Slovenskem ; v ta spomin izdala je letos „Matica" mej svojimi knjigami tudi životopis dveh slo-večih hrvatskih domoljubov, poglavitnih zatoenikov v tedanjem narodnem vstanku v Lici in Slavoniji. Pisatelj v tej knjigi ne opisuje zgolj živenja in delovanja omenjenih hrvatskih sokolov in vrlih domoljubov ampak spominja tudi druzih dogodivščin one dobe, koja je toliko važnosti glede ohranitve krščanske vere in prosvete sploh. Doba ta je za naše historike in pripovedovalce neusahljiva kajti dovolj imamo v njej snovi za lepe povesti; ista
, se je tudi od naših pisateljev dosti obravnavala v raznih pripovestih in spisih sploh. Tudi v tej knjižici moramo pohvalno omenjati tekoče in jasno besede, ki g. Lopašića pisavo odlikuje. Knjiga je pisana tudi popularno, ter gotovo v dikciji no zaostaje za izbornom opisom Karlovca, kojega je isti pisatelj pred nekoliko leti napisal in „Matica" izdala.
9.	B i e d n o pričo pripovieda Ksa-ver Handor-Gjulski. Črtice so to tekoče iz globokočutečega srca tako divno opisane, da jih človek Čita z veliko pazljivostjo. Na broju jih jo sedem namreč: „Svjećica
na grobu", „Naja", „Zadnja četiri gor-njaka", „ZaštoP", „Srce mu puklo", „Sa sela", „PerpetuuR". Našim gospicam ne treba pač sezati po nemških žurnalih in pretiranih romanih ; zdravega in dobrega čtiva najdejo zadosti pri slovenskih in hrvatskih pripovedovalcih!
10. ljetos je začela „Hrvatska Matica" izdavati novo zbirko koristnih knjig namreč „knjižnico za hrvatske trgovce". Prvi zvezek nam prinaša važno knjigo iz trgovinsko vede z naslovom : „Počela političke ekonomije". Glavna skupščina „Matice" je sklenola, da se osnuje ta knjižnica. Boljše bi se narod hrvatski no bil mogel spominjati svojega dobrotnika in rodoljuba Antona Jakića, koji je volil „Matici" 500 for. v ta namen. Knjiga, prva te stroke tudi v hrvatskoj književnosti, broji ii4G strani v osraerki. Predstavljen jej je životopis „sina hrvatskega naroda in občana zagrebškega" (kakor se sam zove v nagrobnem napisu), kojega je spiBal drug in prijatelj pokojnega Gjuro Crnadak. Sledi mu razlaganje o početku in zasnovitvi te knjižnice od profes. dra. Blaž Lorkovića in koncem „Počela političke ekonomije", koje je napisal tudi g. dr. Blaž Lorkovič, Zadnji je tudi slovenskemu občinstvu gotovo dobro znan po svojoj izvrstnej knjigi : „Žena u kući i u družtvu".
tržaških časopisih, komaj da tomu verujemo, kajti devet desetin onih imen je slovanskih in nemških kakor so zvečine slovanski* in nemška imena v kažipotu po Trstu, kojega izdaje Dase.	(Konec prih.)
Svoji k svojim!
H.
Gojenje materinščine v družini, to je najboljša, najvspešnejša narodna politika. To je neovrgljiva resnica, katero hočemo pa malo natančnejše osvetliti z vzgledi iz družinskega živenja bratskih nam slovanskih narodov.
Ko je palo poljsko kraljestvo, ali bolje poljska republika, razdelile so si tri države poljsko zemljo ; Galicijo vzela je Avstrija. Poznanjsko Prusija ostalo pa Rusija. Naj-bridkejša usoda zadela je Poznanjsko, nad katero gospodujejo P rusi z vso ono skrajno brezobzirnostjo, ki od nekedaj znači Pruse v zgodovini. Pruska vlada uporablja vsa sredstva, da zatare poljski živelj v pridobljeni zemlji ter jo čim prej germanizira, ker je prepričana, da bode še le potem, ko bode Poznanjsko popolnoma ponemčono nerazdružljivo in stalno zvezano a Prusko. Nemška vlada se je precej obrnila proti jeziku in veri, Pahnila je jezik iz vseh šol ter dela s vsemi silami na to, izpodriniti ga iz cerkve. Poljaki so izključeni iz državnih služb, ako se ne ponemčijo, drž. uradnikom je prepovedano jemati si Poljke v zakon, kor je rodoljubje poljskih žen pruski vladi le predobro znano in ker so pruski mogotci popolnoma prepričani, da zna Poljka, kakor morda nobena žena na svetu ucepiti svojim otrokom ljubezen do poljskega naroda in jezika v srce. Ti pre-vihani politiki in oblastni državniki se torej boje poljskih žen, ker dobro vodo, da je njih rodoljubje mogočnejše in uplivnejše, nego prusko nasilstvo. Ta bojazen in brez-ozirnost pruske državne upravo, nam jasno priča, kolike veljave je it a r o d n a odgoja otrok v družini. A ne samo to Prus i so šli še dalje. Na sto in sto načinov nadlegujejo poljsko prebivalstvo^ stavijo mu povsod zapreke, ovirajo kjer morajo njega gospodarski razvoj tako, da si reveži ne vejo druge pomoči nego izseliti se. Do stotisoč in več družin na leto ostavlja rodno Poznanjsko ter si prodavši dedno svojih očetov, išče v daljni Ameriki nove domovine. Nemci so osnovali posebno
Tudi pričujoče njegovo delo se bere enako gladko ter je polno naukov in nasvetov, koje bodo s pridom Čitali no samo naši trgovci nego tudi vse nase razumništvo, ki ima opravka z gospodarstvom. Mi to knjigo posebno priporočamo našemu občinstvu, da si jo kupi in jo s koristora čita. Cena za „Matičine" ude je 1 fr., za neude for. 1.50.
11. Herod o t. Poviest, dio drugi. To je uže šesti zvezek iz zbirke „Prievodi grčkih i rimskih klasika". Prevel in tolmač dodal Aug. Mušić. Delo je nagradjeno iz ustanove grofa Ivana Nep. Draškovića za leto 1884., ter broji 307 strani. Kakor čujemo bode „Matica" še letos izdala prevod Tacita, ako hode narod njem« na-! etojanje podpiral. — Cena 1 fr. za članove, for. 1.50 za neude.
Jedanajst krasnih kn jig v jednem letu za ceno 5 for., ali 9 originalnih krasnih del za 3 for. Hrvatski narod se Bmo s tem povoljnem uspehom res ponašati ter to vrlo slovstveno podjetje tudi gmotno vstrajno podpirati.
Vsacemu novo vpisanemu slovenskemu udu daje se povrh de „Riečnik hrvatsko-slovenski" , kojega jo „Matica" lani navlašč izdala. Ako se bode hrvatsko čitajoče občinstvo mnogobrojno odzvalo rodoljubnemu odboru, bode „Matica" šo v tem letu izdala tudi knjige za tekoče leto 1889.
družtvo za nakupovanje poljskih posestev, katero dobiva iz državne blagajne velike podpore. Komu ne zvene še v ušesih brutalno ironične besede, s katerimi je Bi-smark v nemškem državnem zboru zagovarjal predlog, da se za državne denarje pokupijo poljske graščine ter izroče nemškim gospodarjem. .Poljski gospodje", rekel je Bismark, „se lahko nasele v Italiji, ali pa gredo za skupljeni denar igrat v Monako". Celokupnost nemške države zahteva, da se v ta namen potrosijo milijoni ter s tem odvrne nevarnost, ki preti s te strani Nemčiji". Tako brezobzirno, tako brutalno-energično se ni še postopalo proti nobenemu narodu. — Poljski živelj res propada, a ne tako naglo, kakor ai želi Bismark. Akoprera ni našla poljščina zavetja ni v cerltvi ni v šoli, ni še zamrla v onih zemljah poljska govorica, ni Še zatrta ljubezen do poljskega naroda. Poljske matere odgajajo doma v družini svoje otroke v poljskem duhu ter je uče ljubiti svoj jezik in svojo narodnost! Vsa brezobzirnost nemških mogotcev jo brez moči, nje pogubonosni upliv ne sega za zidovje poljskega doma. Bije se boj mej kruto silo in rodoljubjem poljskih žen, in kakor kaže zmagalo bode poslednje.
Po poljskem vzgledu ravnajo se Čehi. Tudi oni so so poprijeli te politiko, katere dobri vspehi se nam kažejo dan na dan. Ni dolgo, kar je bil češki narod uže vec pod nemško oblastjo. V mcstah in trgih! in boljših krogih, vladala je nemščina in1 zdelo se je nemogoče, da bi si Čehi, kedaj1 priborili kako veljavo v deželi. In glejte spremene v tej kratkej dobi. Sedaj so Čehi vladajoča stranka v deželi, oni, katere so Nemci nedavno še tako prezirno nazivali „podrejeno pleme" so širijo in spodjedajo' ta tako slavljeni „kulturni" nemški narod, j Čehov je dan na dan več v deželi, Nemcev čedalje manj.
Kako so dosegli Čehi to čudo ? Jim jo morda vlada pomagala? Morda vlada' Čeha podpira in Nemca zatira? Nikakor' ne, to je vspeh gojenja narodnosti v družini. Čeh ostane Čeh naj živi kjer hoče, j jemlje si češko ženo v zakon, govori češko i v družini in odgoja v češkem duhu svoje' otroke. Tako raste njih število. V politiko se ne spuščajo, dokler jih ni dovolj. Kadar je pa njih število dovolj naraslo, tedaj sto-1 pijo na noge in zahtevajo, kar jim gre. i Pripeti se mnogokrat, da so si na tak način pridobili cele okraje, ki so bili nekdaj nemški. To so dosegli brez javnih Sol, brez krika, z gojenjem narodnosti v družini. Tako moramo delati tudi mi, to edino nam pomore, to je edina pot, do stalne! in konečne zmage!
Tržaška okolica
v letiH 1840 do 1889.
I.
1840. leta jela se jo okolica polagoma vzbujati, ter se zavedati 18G0. leta, vel je po okolici uže zdrav in svež naroden zrak ! Okoličani so bili povsem navdušeni za svoj narod; največji njih ponos je bil, da so se smeli imenovati Slovence. Narodna navdušenost je bila občudovanja vredna med okoličani. Kdo se ne spominja se narodne pesni: „Tržaški smo fantje, s Primorja doma, — Slovenskega duha, slovenskega srca", itd. In kdo se ne spominja vrlih naših okoliČanskih vojakov, domačega bataljona ? Navdušenost okoličanskih vojakov za narod in Avstrijo je bila nepopisljiva! Ko so bili avstrijski vojaki doli v Italiji slavne bitke — ko so vozili skozi Nabrežino avstrijsko ranjence in sovražne vjetnike, tedaj so hrepeneli naši bataljonovei po bitki želeli so tudi oni kri prolivati za svojega cesarja in avstrijsko celokupno državo! Tedaj so prosilo posamične okoliČanske „kompanije", naj se jim dovoli, da gredo v vojsko v Italijo ! To jo bila prava navdušenost za Avstrijo in cesarsko hišo ! Okoličani ho sedaj uže omamljeni od vedno
se širečega italijanskega življa in potrti, ker vidijo, da se rod naš in naša prava z nogami teptajo, kar na nje slabo upliva !
Se je li spoznala takrat od vladine strani ona navdušenost okoličanov do cesarske hiše? Se je morda spoznalo potrebno, da se to prezvesto ljudstvo ohrani v korist driavi ? In: se li danes spoznava, da to verno ljudstvo propada — da propada „straža ob Adriji" pripuŠČena lastnemu poginu ? Ne! Vrača se nam v vsem kamenje za kruh. Ali, zadnji je čas sedaj. Vlada lehko mnogo stori, da se narodni naš živelj ohrani in ojači.
Mi tržaški in okoličanski Slovenci imamo le jeden list — „Edinost" — kateri je naše glasilo. V ta list izlivajo domači narodnjaki iz čutečih prs svojo tožbe in tarnanje o nečuvenih krivicah. Iz tega lista se lehko poznajo naše težnje in naše potrebe, svete naše narodne pravice ! —
Vprašanje je pa: Se li jeml je kaj obzira od 3trani poatavodajnih krogov na1 te naše težnje, na to kar se v „Edinosti" j piše? Mislimo, da ne! vsaj ako primerjamo j „Edinost* družim tuk. ital. listom. Naj ti listi le črhnejo o čem, kaj jim je dostojno zadosti in se preišče dotična stvar! Miso pa v „Edinosti" lehko o tem in onem pritožujemo, ne da bi se kdo za naše pra-, vične želje in tožbe kaj zmenil. Naj se lo počenja z nami kar hoče — našega narodnega prepričanja, naše udanosti do presvitle cesarske hiše ne more nikdo preklicati! Stavim tukaj le jedno kratko vprašanje : „Se je li kedaj slišalo, da bi bil kak naš mladenič, vojak, desertiral" ? Nikoli ne. Vsak okoličanski mladenič stopa navdušeno v vojake in z veseljem služi svojega cesarja.
Poglejmo pa Lahone! Tu kar mrgoli vojaških beguncev, kateri delajo potem v bližnjem kraljestvu proti-avstrijsko propagando, ter kujejo zarote celo nad živenjem preblagoga našega vladarja. O tem dokazal je najbolj Oberdank. Le na to naj bi se v vladinih krogih nekoliko pomislilo in ne bilo bi treba premišljevati ako treba podpirati naš živelj tu ob meji. To istino naj bi pa pomislila trž. posl. Luzzatto in Burga-taller predno se pustita v državnem zboru zatrjevati, da tu ni irredente. Pravomi-slečemu človeku ni treba o tem nadaljnega premišljevanja — v kratkih besedah je navedeno tu vse.
Politični pregled, i
Notranje dežele.
Deželnim maršalom češkim imenoval je cesar kneza Lobkovica, ki je bil uže v pretekli dobi na tem častnem mestu. Njega namestnik še ni izbran. Iz tega skle-1 pnjo nemški listi, da hoče vlada So enkrat poskusiti spraviti nemško in češko stranko ter pregovoriti Nemce, da zopet, vstopijo v deželni zbor. Nemce navdaje to z nado, da jim vlada pripomore zopet do j zgubljene veljave ter jim povrne upliv na j deželno zakonodajstvo. Nadjamo se, da se | to ne zgodi. Češka stranka jim je ponu- • jala spravo in je bila vedno pripravljena,. pustiti jim ono veljavo, ki jim gre po na-1 ravnih zakonih ter odgovarja njih številu. Gospodstva v deželi jim pa ne more pustiti. Nemci so pa od nekdaj vajeni ukazovati tudi v onih deželah, kjer so v neznatnoj Inanjšini. Ti časi, so hvala Bogu prešli in so ne povrnejo več, temu se bode znala naša slovanska narodna zavest zo-perataviti !
Znano je, da nemški listi kaj radi hujskajo proti Slovanom ter drže vedno z ono stranko, ki so bori proti nam. Zato trobijo v Dalmaciji v italijanski rog ter v svojih listih pojo slavo Bajamotovcem ter na vse načine grdijo narodno hrvatsko stranko. O zadnjih deželnozborskih volitvah v Dalmaciji so prinašala ta dična „liberalna" glasila cele romane o „hrvat-
skem nasilstvu", katero edino jim je pomagalo do sijajnih volilnih uspehov. Trobili so v svet, da so Hrvatje sestavljali po svojej volji volilne imenike, v katere so opisovali svoje pristaše, četudi nemajo volilnega prava, dočirn so laske in srbske volilce izpuščali. Volilne komisije so bile neki tudi sestavljene iz samih zagrizenih Hrvatov, kateri se neso ozirali na pritožbe „autonomašev". Komaj so te laži raztro-bili v svet oglasijo se dotični okrajni glavarji ter dopošljejo vsem onim listom popravke, ki nam kažejo pravo resnico. Nemški listi so te popravke objavili ter nam dali s tem novo spričevalo o svojej poštenosti in svojem resnicoljubji.
V tej mrtvej sezoni deletelo je Nemce nepričakovano veselje. Te dni so imeli v Monakovem na Bavarskem shod vsi nemški telovadci. Udeležba je bila zelo mnogobrojna in častni predsednik turnar-skemu zborovanju bil je sam princ Ljudevit Bavarski, bodoči vladar te dežele. Z velik o navdušenostjo bili so sprijeti avstrijski „turnarji". Sam princ Ljudevit jim je priporočal, naj se krepko drže nemške misli. Govoril je o zvezi nemško-av-strijakej, katera jo neki obem državam v blagor. Spominjal jih je onega zgodovinskega hipa, ko je 1859. 1. po nesrečni za Avstrijo vojski cesar Napoleon III. ponujal avstrijskemu cesarju zvezo, katero je on ponosno zavrnil rekoč : „Jaz sem nemški vladar" ! — Ta govor z vzvišenega mesta napolnil je Nemce z neizmernim veseljem in nadejajo se, da bode ta izjava uplivala na notranjo politiko avstrijsko, katera se mora v nemškem zmislu preobrniti. Celo oficijozni listi ne morejo zakrivati svojega veselja nad tem, da se bavarski princ meša v notranje zadeve naše države ter prorokujejo, da se bodo po pohodu našega cesarja v Berolinu še le pokazal pravi pomen teh besed. Češki in vsi slovanski, da tudi konservativni nemški listi so pa osupli zaradi tacega postopanja ter izražajo svojo nevoljo nad tem, da se bavarski princ na telovadnem shodu umešava v notranjo politiko naše države ter tako odprto agituje za pangermanske ideje. K takim izjavam mu no daje pravice ni av8trijsko-nemška zveza ni sorodstvo bavarsko in naše vladarsko hiše. Zdi se, kakor bi bavarski princ hotel očitati s tem našemu vladarju, da v njegovi državi prodira zdrava ideja ravnopravnosti ter da so se začele spoštovati tudi pravice slovanskih narodov, ki so v Avstriji v večini. Bridko so zadele te besede vse Slovane v Avstriji proti katerim so naperjene. Ako so hoteli Nemci avstrijske Bvoje brate navdušeno sprejeti bili bi lahko to storili na drug način in nikakor ne pojmimo, kaj jo bilo treba ubrati koj tako pangerman-sko struno. „Vaterland" te velikonemške demonstrante pač z vsem pravom imenuje „irredento št. 2". Slovanski vodje naj si to dobro zapomnijo, ter vporabijo vc* svoj upliv, da iz tega semena no vzraste za Avstrijo in nas poguben sad.
Vnanje dežele.
Ruska vlada izdala je zakon, po katerem mora biti uvedena ruščina v vse javne in privatne šole v baltiških provincah kot učni jezik. Zbog tega je grozen stok po nemških listih, nemška propaganda je pa s tem v onih krajih končana.
Milan bivši srbski kralj je še vedno na dnevnem redu v nemških listih. Ti so hoteli svojemu ljubljenčku kar naravnost zopet posaditi na glavo odloženo krouo, ko so pa sprevideli da to ne gre in ne pojde tolažijo se z nado, da Milan ostane še dolgo dolgo v Belemgradu in da če prav ne bode več kralj, da bodo vsaj so-regent, in da si kot tak prisvoji najvišjo oblast v državi. Mi nemškim listom od srca privoščimo to siromašno tolažbo, prepričani, da se jim nikdar ne uresniči. Milan ministerBki predsednik Grui« in minister Taušanović odpeljali »o se v Vranjo k Risticu. Kakor poročajo, hočejo se tam dogovoriti o pravah kraljice Natalije. Milan
bi rad na vsak način zabranil kraljici po- j Morda vam ni znano, da bivate na slo-vrat v Srbijo, no težko, da se mu to po-: venski zemlji? Ali vam ni znano nekaj o Breči. T Belemgradu je nastopil svojo italijanskem (?) pevskem družtvu iz Grete,
službo nov avstrijsk poslanik Thoemel. „Odjek" pi«e, da bode ta, ako hoče postopati v zmislu Kalnokyjevega govora prav izvrstno lahko zastopal Avstrijo na Srbskem. Mora se pa odreči politiki svojega prednika Hengelmiillerja ter vedno v poštev jemati koristi srbskega naroda. Samo tem potem je mogoče doseči pravu in trajno prijateljstvo sosednih držav, drugače pa ne.
Črnogorska knežja obitelj je sedaj na Ruskem, kjer bode v kratkem poroka knjeginjo Milice z velikim knezom
katero je nedavno napravilo izlet k sv. Jakobu, da bode tam prepevalo laske zbore in da se bode z njimi bahalo in ponašalo. Ali spodletelo jim je. Mesto hvale bili so zasramovani in regali so so jim mestjani rekoč: i ščavi de Gretta i ga fatto f i a s c o ! Tu je očitno, da Slovenec ni za laščino ker on ima vse drugačno melodijo in skladbo.
P^ zaporu krčme gredo ti mladeniči v dolgej vrsti „v a s o v a tu, in kako ? Prepevajo ti zopet italijanske umazane pesni. S temi pač najbolj razvesele svoje
vil. Mn.iga mesta izbrala so ga svojim častnim meščanom. Nad odprtim grobom tega duševnega velikana plače ves hrvatski narod, s katerem ae v tugi verno družimo tudi mi Slovenci. Njegovo ime ostane večno mej nami, najlepši spomenik pa so mu njegova dela. Lahka mu bodi zemljica!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je podaril g. Lazar od sv. Jakoba 50 nvč. — » *
Zupan na Prošeku g. Matija Cibic, podaril for. 1.20, in vesela družba 30 novč. tedaj skupaj for. 1.50.
Podružnica sv. Cirila in Metoda na
Petrom Nikolajevićem, namreč dne 7. t. m. ljubice?
Na francozkem so zvršene vo-
Brez zamere fantje, ker uže hodite
litve v generalne svete. General Boulanger j vasovat po noči, zakaj bi ne rajši vašim je kandidiral v voljen samo v 1!
stnih smeti in blata, a kruh je izgledal kakor bi so bil močil v kakej siuradljivi luži. V zamotku je našel pa pismo katero samo jasno priča, da je ni nad po-reško kulturo. To krasno pismo se glasi : nella dolce favella del s'i:
Porco Croato prete! „Se tu n o n a n d a r a v o I e n-tieri da ... noi te fare m o a n d a r e e tu s a v r a c h e in . . . . aono 11 a-liani e n o n C r o a t i e n o n in e-terle sul f ogli o, ocioche non 1 a c i a p a.	Porco Croato".
Evo vam pravega ogledaia one slavne Greti odposlala je te dni v Ljubljano kulture, katere bi se sramovali celo divji 102 gold. 03 Itr. t. j. znesek nabran v Zulukafri a vi jo kujete v nebo. Prosit!
prvem poluletju. — V sredo 31. t. m.; Izlet na Bled. O priliki glavne skup-imel je dotični odbor svojo sejo in odlo- ščine družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode
,	80 Je> da bode zastopal podružnico [ na Bledu, odpotujejo zastopniki tržafikih in
150 okrajih, bil je pa »- lepim ljubicam prepeval« lepih slovenskih j prj g,avneul zboru g t m >	g.' okoličanskih podružnic v sredo 7. avgusta
2. Ta nepričakovan poraz j pesni, da bi se jim mlada srčka od veselja. Dragotin MarteIano.	ob ^ /v^or južni ,eloznici će
je bridko zadel njegovo stranko, katera se j kar smehljala, ko bi čule fantiča prepe-j Deže|nj fl|ayar y ^ Mpj ka))(Ji(lati k(]o	dov .l0trplllJje 0 tej 8tTftri poja-
je nadala pogubiti republiko, a je mesto I vati ljubeznjivo pesnico kakor n. pr: Da Zft to dostojailsU() je neki tudi i(fllijitnsIvi 8u|, m)J 80	ogIft9iti v Dole Jeyej
nje sama pogubljena. Republikanci so na- te ljubim, ti je znano. Ljubezen pri luni. sproti monarhistom zgubili 27 mandatov, Pod oknom. K meni pridi i. t. d. v 167 okrajih so ožje volitve, v katerih! Tedaj fantje, opominjamo vas, da ono
ljubljenec poreški škof dr. Flapp. In zdaj tiskarni, via Car ntia 28.
»e ti!..... rekli bi z našim Stritarjem, j 0 izletu V Divačo. Pri zadnji seji od-
Spored Levstikove slavnosti dne 11. bora „Delalskega podp. družtva'* še je
republikanska stranka izvestno zopet pti- grdo petje opustite ker gotovo za vas ni,' _llnfo _ v ..Ubil, t „ža,. i, p-,,,!™*«.,	t i -i j	i- •
, ,.	, __	, , I? j*	. , .... ...	avgusta v Velikih Lmscali. — 1 redvecer	sklenilo, da se obiavi vsem slovenskim
dobi zgub lene sedeže. Volitve v državno, ker tudi se gotovo niste učili v Kimu in	. . in -_„„„,._. nv. a „..; i,	j	m . • , ,. . ,
. ,J , v ,	, .	I . .,	.	, , ,	uno 10, avgusta. Ub 8. uri koncert na	družtvom v Trstu in okolici, da se name-
zbornico bodo začetkom prihodnjega me-, ta jezik ne razumete; ako bodete peli	„ao4.QWr„„iiu V,.H,	v	1 • • i	, ,
, . .	,	J . ,. ,. .	. . ., ,	restavracijskem vrtu gosp. t. Grebenca.	ravani izlet prenese na 1. dan meseca sep-
seca. Repub likanci so nadeiaio uspeha, i po slovenski, umeli bodete vsai jezik ko-	„,„f	> Iw ,,	.	. , ,	. . . T . . ..
. I.	, • i	..J.	, ... .J '	Ognjemet, kresovi. -- I)nć 11. avgusta:	tembra, kakor se nam je avilo iz L ubl ane.
Boulangiati so pa potrti in konec nnhliega vas jo mati učila: lasčmi ste pa to-	t p „ j „ : „ „ o ni a	a i i	m • « ,
.	.	1	J I-;.® ... , , .	. . .	1. B u d n i c a 2. Ob 0. uri dopoludne	Tega izleta se družtvo udeleži z zastavo,
stranke le neizogiben.	liko vešči kakor opica na citre m zajec	„ „„„;„„.. „ l „ o m	.	, .	, ¥ , ........
_T J . . .b	. . , , ! , ,	F „ „ . J	sprejem gostov, d. Ob 10. uri	ker ima za to uže dovol en e dotičnih ob!a-
Nemski cesar je odpotoval na na boben.	Več SOSOdOV. 1 „, _ _ . „ „ „ „„ „, c . „ „ ,,,	y '. '
An lesko S ren I' vo'io b dov' P	8	86	6 lluc,8fcV(N katero jo
nges o. prem ja ga vojno ro ovje,	------j Velikih Laščah. Petje oskrbi šentjakobski zaradi odloženega izleta nezadovoljno, po
nemško. O dohodu ruskega carja v Bero-lin ni šo izvestnega in zanesljivega poročila. Ne ve se, kedaj pride car v Berolin ta mesec ali pa še le prihodnji.
Gibanje na Kreti obrnilo je pozornost vse evropske diplomacije na se. Angleži in Francozi so poslali tja svoje vojne ladje, v varstvo svojih podanikov. Turška se je pa o tej priliki prepričala, da nema ni enega za vojsko sposobnega broda. Poslala je na Kreto komisijo, ki naj zasliši grško stranko ter poroča njo zahteve sultanu. Vlada je pripravljena uslišati zahteve krščanskega prebivalstva, kolikor se da to storiti. Poslala je pa tudi nekoliko bataljonov vojakov tja v podkrepo tamošnji posadki, da zamore v slučaju udušiti upor.
Domače vesti.
Ivan Kukuljevič-Sakciiiski
cerkveni pevski zbor iz Ljubljane. 4. Po miri in za izlet 1. septembra na sigurno sv. maši slavnostni g o v ov o r. Ob pripravi, odločil je odbor naprositi vsa 11. uri odkritje spomenika 5. Ob družtva Trsta in okolice, naj zaključe, da 1. uri skupen obed na vrtu g. F. se tega izleta gotovo udeleže, akoravno Grebenca. (Vstopnice za skupen obed po tudi ta dan ne bi mogli ljubljanski gosti . 1 gld. 60 kr. za osebo dobivajo se pri od- priti v Divačo, izdahnil jo svojo dušo 1. t. m. na svojem boru, pri kustosu ljubljanske čitalnice, o- Ples družtva rudečega križa V Sežani. ! posestvu v Puhakovcu v Zagorju v 73. 1. ziroma v tamošnji trafiki, in pri drugih Danes nam je doposlal prijatelj vabilo na svoje dobe. Ta prežalostna vest, ki nam naprošenih poverjenikih. Kdor so hoče ples družtva rudečega križa v Sežani in je došla iz Zagreba, nas je nemilo pre- vdeležiti skupnega obeda, oglasi in pri- skoraj nesmo svojim očem verjeli, da je v tresla, ker le predobro vemo, kaj je brat- skrbi naj so najkasneje do dne 3. Sežančanih tako malo narodno snmosvesti. ski nam hrvatski narod izgubil. Kukuljo- avgusta t. I., ker so nebo moglo po- Vabila so tiskana samo v jedino zveli-viča-Sakcinskega imo jo nerazdružljivo tem na nikogar več ozirati. Opozarja se čevalnem nemškem jeziku. Znano spojeno z vsem literarnim gibanjem na zajedno slavno občinstvo, da se ozira glede nam je, da je sedaj v Sežani dosti vo-Hrvatskem v zadnjih 50. letih. Pokojnik oboda v prvi vrsti na pripravljeni skupni jaštva in tudi drugih strancev, kateri vsi je deloval tudi na političnim polju za narod obed, ker bo inače zaradi krajevnih razmer ne znajo slovenski, vemo pa tudi, da jo
Ar.~i::„ ;„;„„;i. a u i j ■ J hrvatski, a ko so napočili zli dnevi za in silno množice ljudstva težko ustreči Sežana izključivo slovenski trg. Anglija je izjavila, da hoče podpirati'	. . .	,.	, . .	J.	, -	.. .	. ?
*	•	i I I hitii rnlr/t trt lllufi tkiAii'll t» n II n itnfl atTnl in M..	..k> .•.. r. I.II «t\ *	L. >\,J L. ri	.. . . I. ... i. \ 1	...... L. ^ A .. . .. 1. . .	.. - 1 _ ____... " ___
Turško ter da hoče, da ostane Kreta pod turškim oblastveni. Grki iz kraljevine, ki Krečane v vsakem obziru podpirajo, so sprevideli, da bi se ldhko vnela vojska, zato so pripravljeni udati Be volji Turčije in evropskih vlad. Kreta ostane torej še vedno pod turškim gospodstvom.
Nekdanji zastopnik sevcroamerikan-skih zedinjenih držav na Dunaju izpustil je te dni znamenit govor, v katerem poudarja potrebo pomnoženja vojne mornarice in obrežnih utrdb. Zedinjene države morajo pomnožiti svojo mornarico tako, da se bode mogla meriti z vsako evropsko in tudi utrditi bregove, da se bodo mogle države uspešno braniti proti napadom. V ta namen bi morale države potrošiti vse preostanke državnih dohodkov . Ta govor nam priča, da se jo tudi Amerikancev poprijel nek vojni duh, ki navdaja vse evropske države in tlači prebivalce starega sveta !
DOPISI.
Sv. Ivan na Vrdeli dne 2. avgusta. Večkrat srno uže spominjali v „Edinosti", kako ne po našej okolici vedno bolj goji laško petje. Tako tudi pri nas na Vrdeli je neka krčma ua posestvu g. Gropajca (pri kanonu), katero obiskujejo skoraj sami mladi fantički od 16—20 let stari; tu ne slišiš druzega kot italijansko gnjusno petje ki traja do pozne noči, dokler pridejo jih spodit policijski stražarji in zapovedajo zapor omenjeno krčme. Vodja tega petja je pa nek tukajšnji človek pridevkom Bulo, koji je tudi tenorist omenjenih pesni ter napenja s temi mladiči vho svoje žile. Vprašamo vas lepi fantiči, čemu to
Hrvatsko, in niso mogli za narod svoj in	mu. Prostor za skupni obed bode pokrit.) Če uže hočejo biti gospodje skromni in
domovino se trudeči možje prodreti s svo-	6. Po skupnem obedu okoli 4. ure izlet ugoditi nekaterim tujcem, mogli so tiskati
jimi idejami, tačas se je Kukuljević umaknil	v Dolenje Rotije k Levstikovemu vabila v dveh jezikih, v slovenskem na
s političnega polja ter se z vsemi svojimi	domu, kjer jo vzidana spominska plošča, enej in v drugem jeziku na drugoj strani!
silami posvetil književnosti. Proučeval je	(Od Velikih Lašč do Dolenjih Retij je Saj družtvo rudečega križa menda nemajo
preteklost svojega naroda ter seznanjal z	jeden četrt ure pes-hoda). 7. Ljudsk a Nemci v monopolu, katerim na ljubo bi mi
njo svoje rojake in tuji svet. Vsak lite-	veselica. — Pri slavnosti sodelujo morali žrtvovati narodne interese,
rarni preokret v zadnjej dobi je njegova	skupna novomeška unif. godba pod vod-; Pevskemu družtvu „Adrjja* v Bar-
zasluga. Preporod „Matice Hrvatske", ki	stvom gosp. kapelnika Dragotina Lan- kovljah podarila jo gospodičnu M. Na-
tako uspešno in uzorno deluje, kakor no-	gerja.	dliškova štiri zvezke „Bisernice". Pre-
beno drugo literarno družtvo je sad nje- Obletnica „ Delalskega podp. družtva v srčna hvala!
govega truda. Hrvatski pisatelji priznavali	Trstu". Tudi to leto ob času obletnice hla-1 Lahonske solze. „Indipendente e com-
80 v Ivanu Kukuljevičn svojega starosto,	goslovljenja družtvene zastavo, priredi pagnia bolla" prelivajo krokodilove solze
svojega voditelja, brez katerega ni bil	„Delal. podp. družtvo" navadno slavnost,' ker je polit, oblast v Gorici prepovedala
mogoč pokret in napredek na literarnem	namreč: Zjutraj dne 25. avgusta bodo sv.! namerovano slavnost goriške „Ginastike*
polju, kajti on je bil živo izkustvo zadnjih	maša pri kateri pojejo družtveni pevci; te dne 1. sept. — Podružnica šolskega dru-
petdeset let, brez katerega ni mogel iz-	maše udeleži se družtvo v popolnem šte- žtva „Pro patria" je prosila zadovoljenje, hajati mlajši književni svet. ' vilu se zastavo kakor navadno, (tko to da osnuje posojilno knjižnico v Korminu
Pokojnik je bil blage nravi, postre-	dotična oblastnija dovoli.) Popoludne bode ali isto jej jo namestništvo odklonilo. In
žljiv in prijazen proti vsakemu, bil je kakor	pft veselica; kje se bode vršila in s kakim! vendar so nameni, lahonske „Pro patrie",
vstvarjen, da spobuja na duševno delo, da	programom povemo pozneje.	j po menenju Indipendentija, taiio nedolžni
zbira okolo sebe četo književnih delavcev, Ženske uradnice. V sprejemnem uradu in plemeniti, lojalni in avstrijski, da se
katerim je bil sam najlepši uzor, kajti	tukajšnje pošte nastopile so v četrtek slu- nikdo ob nje ne more spodtikati! Slavna
delal je do same smrti. Ivan Kuku- žbo nekatere ženske uradnice. Dosedaj 1 j e v i ć S a k c i u s k i je bil član pre- j smo imeli v Trstu nastavljen je ženske mnogih domačih in tujih učenih družtev ; samo pri brzojavnem uradu, bil je predsednik „Matico Hrvatske" in j Prinos k italijanske] kulturi v Istri. „Hrv. arheoligičnega družtva", častni član Iz poreča poročajo „N. SI." sledeče: jugoslovanske akademije znanosti in umet-, Naše slavno in glavno mesto Poreč je po-nosti, sveučilišč v Kijevu in Harkovu, do-. znato kakor uzorno mesto vsake mogoče pisujoči član akademijo kviritev v Rimu,' prostote in divjaštva. Podkupljena in na* akademij za uk v Petrogradu, v Pešti in šuntana poreška fakinaža, v gosposkih suk« Krakovu, družtva za severno starine v j njah in delavnih modrih košuljah in hla-Kodanju, zgodovinskih družtev za Kranjsko čah ne da mira nikomur, koji ni po volji in Koroško, učenega družtva v Belemgradu' slavnej gospodi slavnega Poreča, — Ne-in geologičnega družtva na Dunaju. Vse| davno je bil zopet po svojem poslu naš te časti si je pridobil pokojnik s svojim človek v tem gnjezdu dedovsk-o kulture obširnim znanjem. S vsomi temi uČonjaš-' ter si je kupil nekoliko živeža, mej diu-kimi zavodi stal je Kukuljević v zvezi, gim tudi hleb kruha, ldoo po svojem vsem je pošiljal svoje spise ter tako sla-! poslu, pustil je zamotek s kruhom v nekej vil in dičil hrvatsko ime pred svetom, gostilni. Povrnivsi se nekoliko pozneje
na korist? Morda blaženi Italiji ali komu ? Narod je tega svojega velnioža častil in sla- nazaj, našel je zamotek, polen vsako
vr-
vlada pač krivico učinja „zvestim podanikom"— laške škornje ! —
0 zdivjanosti laških listov smo že večkrat poročali. V zadnji čas so pa sami sebe prekosili. „L1 Indipendente" najpristnojši slavitelj laške kulture imenuje v nekem članku prasko „Politik" „steklega psa", zaradi nekega dopisa iz Trsta, v katerem so prav točno opisane tukajšne razmere in položaj po Pretisovem odhodu. Tako s u r o v o - d i v j o, to s ponosom poudarjamo ni še pisal noben slovenski list, čeprav so se tudi mej nami bile v zadnji čas hude bitke. Mi Lahom čestitamo na tem novem dokazu njihovega vzvišenega duševnega stanjn. Na čast jim bodi!
Pevsko družtvo v Šturiji priredi v nedeljo 4. avgusta t. I. ob 6. uri popoludne veselico na vrtu gostilne g. Josipa
Širce z nastopnim usporedom: Forster: „Slava Slovencem*, možki zbor. — Pozdrav gostov. — Kreutzer: „Gospodov dan14 možki zbor. — Slavnostni govor. — Pesarska. — Dr. Benj. Ipavec : „Na hribih", mešani zbor. — I. pl. Zajec: „Kolo", veliki možki zbor. — Lisinski: „Tam gdje stoji", možki zbor. — Nedved: „Na planine", mešani zbor. — Mandelc: Igra: „Bog vas sprimi, kdaj pojdete domov — Prosta zabava, veteranska goriška godbo. Ustopnina 20 kr., sedež 10 kr. Ker je namen veselice, da se nakupi novi harmonij, vabi vse p. n. prijatelje pevstva k blagovoljni vdeležbi veselice ter vsprejme vsa-koršno prostovoljno darilo v znak iskrene zahvale najudaneji	ODBOR.
V ljubljansko knezoškofijsko semenišče se je doslej oglasilo do štirideset domačih gg. abiturijentov; med temi je več od-liČnjakov.
Mesec avgust. Od 1—4. nevihte po Francoskem; od 4—11 vročina in nevihte ; od 11 —18 vedni dežjovi, morje nemirno, od 18—26 dež in nevremena, hudi vetrovi •redi Evrope. Samo proti koncu meseca bodo lepi in gorki dnevi — tako prorokuje vsaj Matevž de la Drome, a bode kar Bog hoče.
Požar je nastal predsinočnjim ob 11 uri po noči v hiši g. Genela na trgu pred ljudskim vrtom. Užgaloseje v podstrešju, kjer je bila shramba za drva in oglje ter unelo tudi stanovanje nečega pismonoše J. Havjan ter mu vse pohištvo požgalo. Družina se je k sreči rešila. Vatrogasci so po dve uri trajajočem gašenju požar vendar ukrotili. Razven dveh lehko ranjenih ni nikake nesreče.
Tržno poročilo.
Cene se razumu, kakor se prodaje na debelo blago ■/m gotov denar).
C«ns od for. da for.
Kava Mocca......
Kio biner juko tinti Java „ „ „ ŠiiatoH lina ....
„ srednja . . Guateinala .... Portoricco , . , . Sun Jugo do ljuba Cejlon plant. lina . Java Malang. zelena Campinas .... Uio oprana . . . „ lina ..... „ srednja . . . CassU-ligneu v zabojih . Macisov cvet .....
Ingber Bengal.....
Papar Singapore ....
Penung .....
Batavia ..... Piment Jumuiku .... Petrolej ruski v sodili .
„ v zabojih Ulje bombažno ainerik. . Lecce jedilno j. f. gar. dalmat. h certifikat.
zaboj
RAZNE VESTI.
Nove vozne tarife so bile upeljane 1. t. m. na vseh ogerskih državnih železnicah. Po teh tarifah je vožnja na Ogerskem silno v ceno. Potniki pa nemajo pravice voziti mnogo prtljage brezplačno s seboj. Iz Pešte, Zagreba in Reke poročajo, da je na kolodvorih silna množica potnikov, ki se hočejo okoristiti s to novo naredbo.
Veliko poneverenje V nemški mornarici. Te dni so prišla nemška oblastva na sled velikej slepariji. Nadinženir Paneke poneveril je en poln brod dražega lesa za ladje. Bil je inženir v Londonu, kjer je naložil brod ter ga odposlal v Kiel. Brod z lesom vred je izginil. Zasledili so še druge sleparije. Zaprli so mnogo višjih uradnikov ter je odvedli v Berolin,
Čudna naravna prikazen. Kapitan nemškega poštnega parnika „Argentina", ki je 19. pr. m. priplul iz Pernambuka v Liaabon, pripoveduje, da je imel od Zelenega nosa jako težavno pot. Štiri dni je bil zrak napolnjen z rudeče-žoltim prahom, ki je bil včasih tako gost, da še solnca ni bilo vedeti, čeprav ni bilo najmanjšega oblačka na nebu.
NOVO ekspedicijo v zabajkalske zemlje in na Mongolsko odpošlje carska zemljepisna družba prihodn je leto iz Irkucka pod vodstvom slavnega učenjaka Jadrinceva. — Ekspedicija bode na poti tri mesece, spremljal jo bode tudi znani topograf Pirožkov.
Mlad samomorilec. V Kasselu na Nemškem obesil se je pred kratkem Dietni deček. Roditelji so šli z doma ter mu priporočili naj varuje svojo Dietno sestrico. Deček je začel sestrici pripovedovati, da ni človeštvo nič vredno in da se hoče obesiti. To svojo nakano je tudi izvedel. Mladi samomornik bil je kakor pravijo nenavadno nadarjen.
Listnica uredništva
Dopisniku v G a b r. — Dopis smo obsodili v koš ker ho nepotrebnih osebnosti branimo; zadevo to lehko sitnu mirno poravnate ne da bi Širni svet o njoj vedel. Na zdar!
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Aix Viergo . . . d tino . . . . Božiči pulješki ....
dalmat. s cert. . Smokve pulješke v sodih „ v vencih
Limoni Mesina.....
Pomeranče sicilijanske .
Kandlji Bari I.a.....100 K.
dalm I.a, s cert. „ Pignolli......... n
Bii itftlij. naj ti ne j i • • • ■ „ „ srednji .... „ Hangoon extra .... „
n I-a..... i»
H.a .... „ Sultanine dobre vrsti . . „ Suho grozdje (opaSa) ... „
Clbebe .........
Slanlki Y»rmoutli I.a . . . Polenovko »rodne velikosti
velike.....
Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . .
Fažol Coks.......
Mundoloni.....
HvetlorudeČi .... temnorudeći ....
bohinjski......
kanarček ..... .
beli, veliki .... goleni, dolgi ....
okrogli . . . mešani, štajerski . .
Maslo ..........
. 100 K. . »	1^8.—	130.-
. « ♦ *	101.' —	102!-
• i»	90.-	91.-
. „	104.—	105.-
• »	118.-	i-JO.-
• *	126,—	129.
		1 -3.—
• n	107.-	lOti.—
• i»	1 IG —	in'.-
* n	10u.—	101.-
• TI	92.-	93.-
• »	33.-	—.—
• »	4o0. -	4M.-
• »1	19 —	20.-
	78.—	79 -
	61—	04.-
	73.—	74.-
	39.-	4 J.—
. 100 K.	8.—	—.—
• 1»	9.—	—,—
• ff	39.—	40.-
n	38.—	39 -
• fi	38. -	39.-
r. »	51.-	53.-
• n	(34 —	05.
• »	bi.—	02.-
7.50
iN
0 1
O 5 O :
fc cS
C5"
Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. 1889.
Blagoizrolite mi poslati dvanajst staklenic Vase eNCaeo W.l\ želodec.	4 —12
Pohvalno omenjam, da jo bila raba luni poslanih ilfi steklenic izvrstna. Bolniki raznih rrst ko vživuli esenco z najboljšim vspe-h m. Neka bolnica je bila u že zn smrt bolna vsi so mislili, da mor* v malo urah umreti; toda komaj je zavJ.ila nekoliko kapljic esenee, jo že okrevala in če/, nekoliko ur popolnoma ozdravela — mod tem, da je bila poprej več dni že skoraj na smrtni postelji Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega jrplivu sama najbolje priporočuje.
Z odličnim spoštovanjem
Jurij KSnifl, župnik.
sod —.— —. —
100 K.
7.-	7.50
5.50	6.-
90.-	91.-
96 -	97.-
7i'.—	7-4.-
19.25	19..V)
18.75	19.-
15.75	—.—
14.25	14,50
IZ 50	12.75
	21.-
11.50	12.-~ » "
35i-	3»i -
	85. -
40 -	_• _
9.50	
10.-	
8.-	—. —
9.75	—.—
6.—	- .—
9o! —	92-
Dunajska borsa
2 avgusta.
Enotni dri. dolg v bankovcih	— —	gld	83 90
„ v srebru —	--	i>	84.90
Zlata renta— — — — — —	--	r	109.90
5% avstrijska renta — — —	--	n	99 65
Delnice narodne banke — —	--	w	907.-
Kreditne delnico — — — —	--	ti	3.17 5'J
London 10 lir sterlin--—	--	n	liri 95
Francoski napoloondori — —	--	n	9 Si
C. kr. cekini — — — — —		«	5.6*3
Nemfiko marko — — — — —	— —	n	fj8 b5
„Slavija"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Čast nam je naznaniti, da je prevzel glavni zastop našega zavoda za Gorico in Goriško	1—1
gospod Andrej Gabršček,
in da se pisarna njegova nahaja v Mar-zinijevi hiši, vi a del Mercato št. II. nadstropji.
P. t. občinstvo prosimo, da mu je naklonjeno in da se v vseh zadevah, ki se tičejo banke „Slavije", izvoli obračati do njega.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1889. Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke „Slavlje" v Pragi.
Pobija blago d. bro spravljeno in poštnine prosto t
VisokoČastiti duhovščini
priporočam »o vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra. kineS-srebra m iz medenine najnovejše ..blike, kot
monstranc, kelihov, s v Hi ln ic i n svečnikov
itd. itd. po najnižji oeni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepmti mojemu ukusu, bodisi d<> t-e mi je predložil načrt
is 24 Teodor Slabanja,
srebra r v Gorici, ulica Morelli št. 17
Staro reči popravim, ter jih Vožnji pozlatim in posrebrnn. Oč. gg. naročniki naj mi blagovole poslati iste nefranknvane.	'.M—15
Pošilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto!
Osem svetinj.
Najboljše ročne harmonike
sf> 1., 2. in 8. vrstami tipk, orke-ster-barmonike z jeklenimi glasili in usnjatim mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, piSčale, klarinete, trompete, lajn«*, orgljice z okretalom, ustne" harmonike, , _	okarine, tajnice, arietone, or-
gljioe za ptice, albumi z godbo, kozarcu za pivo m vino, nocesOrjo sa dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik	20—4
Ivana N. Trimmel-a
na I)u naj i, VIT,, Kaiserstrasse 74.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Išče se služabnico
zmožno v kuhanju in drugih domačih opravilih. — Več se pozve pri upravništvu našega lista.	4—6
Assicurazioni generali,
v Trftlu
(drnžt.vo, ustanovljeno leta 1831 )
Bolezni želodca.
in spodnjih telesnih delov, Jeter in vranioe, zlata iila, zaprtje, vodcnlca in kronična driska, zdravi
sena)vBpešne'esPXO-COLI-jevd -ESENCO za ŽELODEC, koja
je tudi izvrstno sredstvo proti gliatam. Poftilja jo izdelova-tolj lekarnar Piocoll V Ljubljani (Dunajska cesta) proti postnem povzetju
V steklenicah po 15 novč, se prodaja v Trstll v b karneh; Kinsoletto.pl.Leiten-burg, Liprandi,Poz-zatto , Pi*axmnrer,
/v	, . Prendiui, Itavaslni,
j	znamka). RovjH) 8flniVftl ^
| magistratom), Serravallo, 8kopzynsky, Suttina in i Zanetti. — V Istri v lekarnah; Rovinj Angelini, I Pulj Wassermann. Carbucichio, Rodini«; Din jati Rek, Bradamante ; Koper Giovannini, avento ; P* ran Fonda, Tjion: Pazin Lion i Novii/rad Tam-
To društvo je raZteguolo svoje delovanje '»urini; PoreJ Candusio; Visinada Patelli; Baje vh« veje zavarovanja, posebno pa» na lava- Bonotti v večini lekarn v Jutri, Primorju, Ti-anje proti (lOŽaru — zuvurovanjo stekla — j *'°'Mi Dalmaciji, na Kranjskem, Štajerskim in Ko-
Poslano.
Bolnike na kostobolu
In reumatizmu opozorujemo posebno na Kwizde fluid proti kostobolu, ki se ni samo udomačil uže v vseh krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu. in na živcih, ampak so tudi predpisuje z vnpehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizde fluid proti kostobolu jo pristen samo s tu odtisneno varnostno znamko. Dobi se v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg pri Beei Pr. Iv. Kwizde, c. kr. avstr, in kr. rumunski dvorni doba-vitelj.	(h)
Javna zalivala.
Podpisano se srčno zahvaljuje udu našega družtva g. F r a n u Ščuka, kateri je naredil in daroval našemu družtvu prostorno in primerno omaro za družtveno knjižnico.
V Barkovljah, 1. avgusta 1889. Predsedništvc pevskega družtva „Adrija".
na
rov . . ______________,
zavarovanju proii toži — zavarovanje po morju foikctn in po kopnem odposlanega blaga in zuvaro-vanjs na Živenje Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1H87 f. «6,120.176'59 Premije za poterjuti v naslednjih letih	t 22,766 106-H5 Glavnica za suvarovanje žive-
' J a do 31 dH««inbra'1887. f. 105,482.651'38 ('lačana povračilu,-
a)	v letu 1887	f. 10,099.647 ~
b)	od zafietka drultva do 31. decembra 1887.	f 207,879.802 20
Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih od-^k. (bivanj, tarife in popoje za zavarovaiiju in sploh vsa nutuiijSiieja pojasnila se dob6 v Trstu
n uradu društva
hiši.
Via dulla Stazione v luftn-j 8- 12
Čudo obrti.
IW Samo for. 3.50
stano nova
srebro-niklena cilindrov«! ura
za gospodo, gospo in do^ko; no razloči ho od pravoga srebra. 1'lofinato kristalno steklo, olo-gantne, fino obliko, krasno ruzbanu, točen stroj, ki je natančno urejen iimkušon.
Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč.
Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji "Veraandt-Deput L M ii 11 e r, Dunaj, AViihring Schuljrurtso 10.	19—52
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo
Olivne stiskalnice in olivni mlini ^
najnovejo kon-
Vinske in sadne stihkalnice } strukoije v raz-Grozdni mlini in sadni mlini I nih velikostih.
Mlatilnice, čistilnice, jjepli, robkalnice za turšico, sejalnike, plu^e itd.	14—20
Pripruve za sušenje sadja in zelenjave. Kezilnice za krmo v največji izbori, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški coni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi In vsakeršna pojasnila na zahtovunjo zastonj in franko.	I
Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. I
v4-*
Kwizda-ja
c. k. izklj. priv.
restitucijonalni cvet
(voda za pranje konj)
Služi v sled mnogoletnih izkušenj za jačei njo pred in po velikem trudu in po del-daje konju [»osebno vztrajnost o dirkah itd.
1 steklenica gld. 1.40.	(C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije.
Da se varuje pomot, prosimo p. u. občinstvo, da zahteva o kupovanji teli sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreisapotheke Korneuburg
Franz Joll. K\vizda,
c. kr avstrijski in kralj, romunski dvorni dobavitelj zu živiiiozdruviiiško preparate.
f. 1.50 Čudo vat je f. 1.50
samobrivec
najnovejši stroj za brijenje, s katerim se more britl vsukdo suni in brez težkufir.
NE TRGA, NE REŽE,
ampak e n o s t a v e 11 je in 1 e h a k. Mnogo denarja
prihrani »Samobrivec« in nobena stvar ne isplu^a se tak i v kakor ta.
Cena 1« for. «.&«>•
Pošilja proti gotovem denarju ali pnvz-tji. iVi rsnin it D. p6 L. MilUer. HunnJ. Wftt>n g S p.hu'ff'i«« ■ l"11.
in
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.