Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
VJb.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometcrgas.se 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 4. oktober 19557
Štev. 40 (805)
Skupna spomenica
koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov na zvezno vlado
Preveč smo že žrtvovali
Posvet gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev zadnjo nedeljo v Brucka ob Muri ni bil navaden sestanek.
Gradiščanski Hrvatje in koroški Slovenci srno se v zadnjih dveh letih ponovno sestali n<* vaznih posvetovanjih, pa tudi na skupnih Manifestacijah in smo svetu dokazali, da nas nc vežejo le skupni interesi, marveč je naša povezanost globlja, ker smo potomci sorod-nih narodov, s katerimi nas kljub ločenosti veže to, kar imenujemo narodna kultura, he-ta pa je izraz narodne bistvenosti, ki je specifična za vsako ljudstvo. Izraža se v narodni noši, v narodni pesmi, v narodnih šegah, kar vse nas poleg jezika jasno razlikuje °d sosednega naroda, s katerim živimo stoletja v neposrednem stiku.
Ne nazadnje za ohranitev te narodne samobitnosti je šlo na zadnjem nedeljskem posvetovanju. Svoje predloge za ohranitev le-te v smislu člena 7 Državne pogodbe smo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje povedali vladi v svojih spomenicah; na neodgovorno zavlačevanje izvedbe določil člena 7 v zaščito naših narodnih skupin smo opozorili predstavnike štirih velikih sil-podpisnic državne pogodbe: ob brezobzirnem neupoštevanju naših predlogov, iznešenih v spome-nicah in ob številnih drugih priložnostih s strani vlade v nam še nedostavljenih osnutkih smo zadnjo nedeljo v Brucku jasno in odločno povedali, da ne bomo in ne moremo Priznati nobene rešitve člena 7 Državne Pogodbe odnosno nobene ureditve naših življenjskih vprašanj, ki gre mimo in preko nas.
Ponovno smo apelirali na vlado, da nle-doino. v členu 7 celoto in da aa le tr*«a kot celoto rešiti, to se pravi, ne nature! ločevat! narodnostnih skupin, za katere vol1a. In nato razkrojevatl še posamezne ktanlšine same ter končno s počasnim, tlplnlm reševanjem posameznih določil Včleniti člen 7 na številne drohce in te tkdem drohtinlčarsko reševati! Naše sta-HSče le sle! ko prel, da le člen 7 celota l*1 da le niegova celotna rešitev rsomeui izpolnitev v Državni pogodbi prevzetih °bveznosti v zaščito naših manišin.
V tej zvezi odločno protestiramo proti izgovoru, češ da gre pri gradiščanskih Hrvatih ln Pri koroških Slovencih za Popolnoma drugačen razvoj in drugačen položaj in da je za-1 radi teza istočasno reševanje nemogoče. Gradiščanski Hrvatie in koroški Slovenci smo že v svojih različnih spomenicah upoštevali ta različni razvoj in Položaj, zaradi česar ta izgovor nikakor ne drži in ni nobenega vzroka, da ne bi država izpolnila prevzetih obveznosti za obe skupini istočasno. Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatie imamo namreč Predobre skušnie iz zgodovine, da ne bi videli in spoznali nakane, ki se skriva Prav za tem delnim reševanjem in atomiz.iraniem člena 7 Državne pogodbe. Našo zaskrbljenost še Posebno povečuje izjava, da hoče država nadaljevati z ,,manjšinsko politiko prve republike". Razvoj te politike označuje izjava de-
r.	elnena nfavaria dr. T.emischa v prvi republiki, češ: „Le eno generacijo imamo časa, da germaniziramo koroške Slovence: zato so država, šola in cerkev poklicane, da Pri tem Sodelujejo". Na koncu tega razvoja in te politike so bili taborišča smrti, izselitve in spo-rocilo koroškega Gauleiterja Fiihrerju: Dies kand spricht deutsch!
~r''da koroški Slovenci smo se tej manj-
s,	nski Politiki uprli in naša borba nam je prinesla člen 7. Le-ta je dosežen in priborjen .. *rvjo neštetih sinov in tudi hčera našega ljudstva in zato ne bomo in ne moremo dopustiti, da bi nam te s krvjo priborjene pravice kratili s papirnatimi ukrepi.
v ln morda je prav, da v tej zvezi povemo Sc tole: Koroški Slovenci nismo le to pot Prelivali kri. marveč smo koroški Slovenci 'n gradiščanski Hrvatje kot Pokorni držav-lani tekom zgodovine še in še prelivali kri 7a domovino, — le prečesto po krivdi odgovornih na žalost ne za njene interese, marveč 7a interese tistih, ki so zamenjali avstrijsko omovino z državo na severu. In v tem ni
Minulo nedelj oi soi s® V Brucku ob Muri sestali predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Po skupnem razpravljanju in posvetovanju o položaju slovenske in hrvat-ske narodnostne manjšine V naši državi, zlasti v zvezi z osnutkom zakona za ureditev šolstva: in sodnega jezika na Koroškem, ki ga je brez sodelovanja in upo-
Po nedavnem diplomatskem koraku Jugoslavije za pravice koroških Slovencev so na redni tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za: zunanje zadeve v Beogradu minuli petek novinarji vprašali predstavnika sekretariata Draškcviča, ali namerava jugoslovanska vlada kaj ukreniti za pravilno ureditev dvojezičnega, šolstva V Avstriji. V odgovoru nai to vprašanje je DraškcVič v glavnem ponovil to kar je prejšnji teden izjavil namestnik jugoslovanskega ministra dr. Bebler avstrijskemu odpravniku poslov v Beogradu.
različnega razvoja med nami koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati: obratno, mi in oni smo stoletja branili sosedni narod pred navali Turkov in ščitili zapadno kulturo tedaj. ko je bila v resnici v nevarnosti! In v zahvalo za to nas danes obrambni minister Graf imenuje „izdajalce", v zahvalo za to se naj odpovemo svojim s krvjo priborjenim pravicam in pristanemo na rešitev, ki hoče naše ljudstvo deliti. Preveč krvi smo žrtvovali v obrambi proti Turkom in v času zgodovine, da bi mogli kdaj koli pristati na nemoralno protinaravno janičarsko reševanje naših manjšin in naših življenjskih vprašanj.
števanja predlogov prizadete manjšine sprejel ministrski sVet, so naslovili na zvezno vlado v roke zveznega kanclerja Raaba, v prepisu pa poslali tudi vicekanc-lerju dr. Pittermannu in zveznemu ministru za zunanje zadeve dr. Figlu kot predsedniku ministrskega komiteja za izvedbo' člena: 7 Državne pogodbe naslednji skupni apel:
Diaškovič 'je dejal: Jugoslovanska vlada in javnost sta v skrbeh spričo pripravljalnih ukrepov, usmerjenih na nadaljnio okrnitev sedanjih pravic jugoslovanskih narodnostnih skupin v Avstriji. Ti ukrepi bi utegnili negativno vplivati na lugo-slovansko-avstrijske stike. Draškovič je poudaril, da je jugoslovanska vlada avstrijsko vlado na to že opozorila.
Zaskrbljenost jugoslovanske javnosti za bodoči narodkioStni obstoj in razvoj slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji se odraža tudi v jugoslovanskem tisku. Ne samo tisk v Sloveniji, tudi oba velika beograjska1 dnevnika »Borba« in »Politika!« posvečata: mnogo: pozornosti in prostora problematiki pravičnega reševanja člena 7 avstrijske državne pogodbe'. Borba n. pr. je v obširnem članku o položaju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji poudarila, dla Jugoslavija želi dobre odnose z Avstrijo, da pa bi neizpolnjevanje obveznosti do manjšin s strani avstrijske vlade predstavljalo resno zapreko, ki bi se mogla odraziti na sedanje in bodoče meddržavne odnose.
Ko ocenjuje trditve, da je osnutek šol-
Obvestilo izseljencem
V zvezi s tiskovnimi poročili o odškodnini žrtvam nacističnega zasledovanja s strani Nemčije sporočamo na številna vprašanja, da se je Zveza slovenskih izseljencev že pred šestimi tedni obrnila na pristojna mesta v Nemčiji in na nemški konzulat v Celovcu in od tam prejela odgovor, da je rok za prijavo škode podaljšan do 1. aprila 1958.
Zveza slovenskih izseljencev bo vsem vpisanim članom pravočasna sporočila vse potrebna v zvezi s to zadevo. Prav tako jim bo, ko bo razčiščeno vprašanje pristojnosti in upravičenosti, poslala potrebne formularje za prijavo škode v smislu zveznega zakona o odškodnini z dne 29. junija 1956.
Zveza slovenskih izseljencev.
skega zakona demokratičen., opominja »Borba« na tol, da je avstrijska: vlada v stvari, ki neposredno zadeva življenjsko vprašanje koroških Slovencev, ignorirala njihovo: mnenje. Takšno ravnanje pomeni kršitev temeljnih pravic narodnostne skupine in je zato smešno' govoriti o tem, da je osnutek demokratičen.
šolski osnutek — sad popuščanja destruktivnim silam
Pod naslovom »Ogrožene pravice« piše glasilo: Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist«, da avstrijska: vlada s svojim osnutkom šolskega zakona, ki predvideva zožitev pravic koroških Slovencev, ravna V nasprotju z duhom in določbami Državne pogodbe ter ustvarja težave za neoviran razvoj odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo.
List ugotavlja, da osnutek novega šolskega zakona predvideva odpravo: sistema dvojezičnega šolstva, ki je bil uveden v času, ko je avstrijska vlada poudarjala potrebo po pravični politiki do manjšin. Kljub pomanjkljivostim se ie sistem dvojezičnega šolstva v praksi dobro: izkazal in je bil boljši odi Vsega, kar je bilo prej na tem ozemlju. Avstrija se je z Državno: pogodbo obvezala, da bo razvijala manjšinske pravice, osnutek avstrijske vlade pa: predvideva z o* ž i t e V teh pravic, ki so že itak manjše, kot jih Avstrija zahteva: za svojo manjšino v Italiji. »Komunist« tudi piše, da bi odprava dvojezičnih šol ustvarila še ugodnejši teren za delovanje tistih sil, ki hočejo ustvariti prepadi med Avstrijci in Slovenci in katerih končni cilj je raznaroditev manjšine. Dejavnost teh protislovenskih organizacij se ie po podpisu Državne pogodbe še povečala in dejstvo, da je njihova celotna usmerjenost v bistvu nacistična, bi moralo zadostovati, da hi bili avstrijska vlada in avstrijska demokratična javnost zaskrbljeni zaradi te dejavnosti. Žal pa predstavila šolski osnutek avstrijske vlade dejansko popuščanje destruktivnim težnjam prav teh sil.
Figi in Popovič sta se sestala
V New Yorku, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine OZN, se je zunanji minister ing. Figi minuli petek pred svojim povratkom na Dunaj sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Popovičem. Med razgovorom sta ministra — kakor je poročala APA — podrobno obravnavala vse probleme, ki se nanašajo na odnošaje med Avstrijo in Jugoslavijo.
Dan poprej je bil ing. Figi gost pri sovjetskem zunanjem ministru Gromiku. Njuni razgovori so se nanašali na vprašanja, ki zanimajo Avstrijo in Sovjetsko zvezo.
Zastopniki Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem, Narodnega sveta koroških Slovencev In Zveze slovenskih organizacij na Koroškem naslavljamo po skupnem posvetovanju v Brucku ob Muri dne 29. 9. 1957 naslednji apel na avstrijsko zvezna vlado na Dunaju.
1.	Najgloblje smo razočarani nad tem, da kot neposredna prizadeti kljub dvakratnemu, od najvišjih članov vlade danemu zagotovilu nismo' prejeli izdelanih osnutkov za izvedbo' člena 7 avstrijske Državne pogodbe, da bi zavzeli stališče.
2.	Če se poročila v tisku dejansko* skladajo z vsebino zakonskih osnutkov, smo primorani izraziti svojo* veliko vznemirjenost nad tem, da se naši predlogi, ki smo jih posredovali zvezni vladi v spomenicah in različnih vlogah, niso upoštevali, pač pa se po vsem videzu upoštevajo intencije manjšinam sovražnih organizacij, ki so po § 5 člena 7 avstrijske Državne pogodbe pravzaprav nedopustne.
3.	Resno smo* zaskrbljeni, da osnutki, v kolikor so znani iz tiska, bistveno poslabšujejo položaj naših manjšin in življenjsko ogrožajoče zmanjšujejo naše pravice, predvsem na področju šolstva.
4.	Smatramo, da mora člen 7 avstrijske Državne pogodbe očitno služiti zaščiti in ohranitvi narodnostnih manjšin in da se ga ne sme s sklepi večine spremeniti v nasprotje; stališče, na katerem z ozirom na interese avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem upravičeno vztrajajo tako avstrijska zvezna vlada kakor tudi poklicani zastopniki same manjšine na Južnem Tirolskem.
5.	Danes ponovno poudarjamo, da je člen 7 avstrijske Državne pogodbe celota in da je zaradi tega treba urediti vse njegove točke enotno in hkrati. Iz tega razloga odklanjamo' sleherno delno urejevanje po načelu »divide et impera« za manjšine, ki so navedene v členu 7 avstrijske Državne pogodbe.
6.	Avstrijsko zvezno vlado nujno naprošamo, da nam v smislu danih zagotovil čimprej dostavi zakonske osnutke, da moremo zavzeti stališče. Tako' v naših spomenicah kakor tudi ob drugih priložnostih smo ponovno pokazali svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje pri reševanju vprašanj in še enkrat izražamo odločno voljo, da hočemo v interesu splošne pomiritve v deželi in preko' nje po načelu, da »naj manjšine ne ločijo, marveč povezujejo«, najaktivneje sodelovati.
7.	V interesu manjšin, ki jih zastopamo, moramo z vsem poudarkom iziaviti, da ne bomo privolili ln ne moremo privoliti v nobeno ureditev, ki brez upoštevanja naših predlogov in upravičenih zahtev spreminja člen 7 avstrijske Državne pogodbe v njegovo nasprotje.
Za:
Hrvatsko kulturno društvo:
prof. Bela Schreiner 1. r.	dr. Ivo Miiller 1. r.
Narodni svet koroških Slovencev:	Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem:
dr. Joško Tischler 1. r.	dr. Franci Zwitter 1. r.
Janko Urank 1. r.	Janko Ogris 1. r.
Jugoslavija ponovno podčrtala zaskrbljenost za pravice manjšin v Avstriji
----------------------------------
Ziljsko kmetijstvo bi bilo ogroženo z odvajanjem Zilje v Italijo
Elektrifikacijske družbe v severni Italiji se že dalj časa bavijo- z načrti, da bi s privoljenjem naše države speljali vode reke Zilje na jug V dolino' Tagliamenta, kjer bi Italija zgradila celo vrsto vodnih central, ki bi spričo velike višinske razlike in ugodnih možnosti zbiranja vode dajale ogromne množine električno energije. Italijani ponujajo Avstriji odškodnino- na ta način, da bi ji odstopili eno tretjino pridobljene električne energije.
Kakor kaže so na, Dunaiu tem načrtom precej naklonjeni. Vsekakor so se vršili v zadnjem času na zvezni ravni že tozadevni razgovori. Pred nedavnim pa so se zastopniki avstrijskega kmetijskega ministrstva ter ministrstva za promet in elektrogospodarstvo in avstrijskega elektrogospodarstva skupno z zastopniki Koroške sestali s predstavniki italijanskega elektrogospodarstva v Tolmezzu, kjer so' si ogledali področje, ki ga Italijani predvidevajo za zajezitev.
Spričo italijanskih načrtov so- razumljivo posebno zaskrbljeni V sosedni Sloveniji, kjer so predstavniki Vseh dravskih elektrarn, ki so se te dni sestali v Mariboru, v posebni resoluciji opozorili na to, da bi nameravana preusmeritev reke Zilje ogrožala elektrogospodarske interese vseh vodnih central na Dravi. Odvajanje; Zilje bi nujno oslabilo moč Drave in s tem proizvodnjo električne energije na dravskih elektrarnah, kar bi seve občutno prizadelo interese jugoslovanskega elektrogospodarstva. V smislu avstrijsko-jugoslovanskega sporazuma o Dravi iz leta 1954 pa je- Avstrija dolžna razpravljati z Jugoslavijo o Vsakem načrtu, ki bi odvzemal vodo z dravskega področja, pa tudi po mednarodnih pravilih bi bil za uresničenje takih načrtov potreben predhoden sporazum z Jugoslavijo.
Zato je tudi na sedanjem zasedanju mešane avstrijsko-jugoslovanske dravske komisije, ki se je sestala V torek v Portorožu in bo predvidoma danes zaključena, na dnevnem redu ponovno- tudi razprava o škodljivosti italijanskih načrtov za odvajanje Zilje V Italijo.
Jasnoi je, da ta načrt ne bi težko- prizadel samo jugoslovanskih elektrarn na Dravi, marveč pravtako tudi naše dravske elektrarne v Žvabeku in Labudu. Zilja ima namreč največ Vode jeseni in spomladi, koi je v območju Drave in njenih pritokov razmeroma malo padavin,. Odvajanje Zilje V Italijo- pa bi po-leg tega po sodbi Vodnih strokovnjakov povzročilo tudi veliko- škodo ziljskemu kmetijstvu in planinskemu gospodarstvu.
Živahna gradbena dejavnost tudi pozimi
Gradbena dejavnost v Avstriji iz leta v leto močno narašča in tako je tudi v prihodnjih mesecih računati s tem, da bo na različnih gradbiščih še nadalje živahno, ker je večina gradbenih podjetij zaznamovala ugodno stanje naročil. Gradbena naročila zadevajo tako- gradnjo stanovanj kakor tudi gradnjo industrijskih objektov.
Po dosedanjih naročilih je V prihodnji zimi računati z živahno- gradbeno- dejavnostjo predvsem na Dunaju in V večjih mestih Avstrije. Gradbena podjetja so bila že precej do-bro- oskrbljena z agregati za kurjenje, ki omogočajo nemoteno gradbeno- dejavnost v zimskih mesecih, z izjemo seveda V naj ostrejših zimskih dneh. S temi ukrepi se bo- brezposelnost V zimskih mesecih znatno- zmanjšala, kar je velikega gospodarskega pomena za deželo.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrija bo kupila v Ameriki pšenico
Kakor je pred nedavnim poročalo ameriško kmetijsko ministrstvo-, bo Avstrija v bližnjem času kupila 38.000 ton ameriške pšenice v vrednosti 2,500.000 dolarjev, kar bo plačala z avstrijskimi šilingi. Možnost plačila v šilingih je dana zaradi posebnih določb o prodaji ameriških presežkov kmetijskih do-brin.
Iz teh vidikov se tudi Koroška ne- more navdušiti za italijanske načrte in se jim razumljivo p-rotivi. Koroški deželni zbor je že pred dVemi leti razpravljal o-tem načrtu in ga je takrat odločno zavrnil. V Celovcu je bila ustanovljena posebna komisija za vodno gospodarstvo ziljskega območja, ki ima nalogo-, da proučuje posledice- morebitnega zmanjšanja ziljskih voda in bo — kakor piše te dni uradni list »Kamtner Landeszeitung« — do zaključka njenega dela po-teklo še mnogo časa. List tudi poudarja, da so- ob nedavnem ogledu v Tolmezzu sicer razpravljali o italijanskem načrtu, da pa niso- podali obveznih stališč. Tega ogleda so se s koroške strani med drugimi udeležili tudi
V Dravski dolini ja Slovenija po vojni izgradila že vrsto vodnih central. Tem elektrarnam pa se bo v dveh letih pridružila še hidrocentrala v Ožbo-ltu, ki so- jo-začeli graditi te dni in računajo, da bo njen prvi agregat začel obratovati ob koncu leta 1959. Ko- bo povsem dograjena, bo imela tri agregate in bo- proizvajala 350 milijonov kilovatnih ur. Turbine bodo izdelali v Litostroju, generatorje pa v tovarni Rade Končar V Zagrebu. Centrala v Ožboltu bo zadnja V Dravski dolini in bo z njeno dograditvijo dokončan sistem hidrocentral na Dravi od Dravograda do Maribora.
Po opremi centrale V Dravogradu s tretjim agregatom predlanskega leta bo čez
namestnik deželnega glavarja Ferlitsch, deželni svetnik Scheiber in drugi prezi-dent koroškega deželnega zborai Tillian. Zlasti slednja dVa sta se- menda: odločno, pro-tivila uresničitvi italijanskih načrtov.
Do vprašanja odvajanja Zilje V Italijo pa je te dni zavzel stališče- tudi koroški deželni glavar Wedenig, ki je- dejal, da, bo koroška deželna vlada odločno znala varovati koristi ziljskega prebivalstva, čeprav imajo na Dunaju drugačne načrte. Koroška zahteva od kmetijskega ministrstva, ki vodi odločilna pogajanja, da se k bodočim pogajanjem pritegnejo tudi zastopniki Koroške-. V tem vprašanju, je dejal deželni glavar, se mnenje Koroške ne sme prezreti!
mese-c dni začel obratovati tretji agregat tudi V Vuzenici ter prihodnje sp-omladi v Vuhredu, v hidrocentrali na Mariborskem otoku pa bodo pričeli z delom za vgraditev tretjega agregata prihodnje leto-. Po izvršitvi teh del bodo- imele obstoječe dravske elektrarne v Sloveniji skupno-zmo-gljivost 217.500 kilovatov.
Elektrogospodarstvo Slovenije je v okvara kompenzacijske pogodbe izvozilo v prvih o-smih mesecih letošnjega le-ta že 116 milijonov kilovatnih ur električne energije-, zlasti no-čne, v Avstrijo, do-čim je ta izvoz znašal v istem razdobju lanskega leta le 45 milijonov, predlanskim v istem času pa komaj 32 milijonov kWh.
Dunaj in Beograd o jugoslovanski gospodarski
emigraciji
Notranji minister Helmer, ki je te dni uradno obiskal Gradiščansko, Štajersko, in Koroško, je ob te-j priložnosti obravnaval na tiskovni konferenci v Grazu tudi vprašanje beguncev, ki prihajajo črno čez mejo-iz Jugoslavije in se hočejo izseliti v prekomorske dežele. Ker je to- o-bičajno izvedljivo- šele v teku pol leta,, ima Avstrija s temi ljudmi mnogo stroškov. Zato bi bilo- po mnenju ministra p-o-trebno, da bi tiste prekomorske dežele, ki želijo sprejemati jugoslovanske priseljence-, urejevale to- vprašanje v neposrednem stiku z Jugoslavijo-. Na ta način bi Jugoslovanom, ki se hočejo izseliti, ne bilo potrebno iskati poti preko- Avstrije- in bi naši državi ne nastajali stroški.
O istem vprašanju pa je- minister Helmer da;l V Celovcu novinarjem tudi nekaj tako neresnih izjav o gospodarskih in političnih razmerah v sosednji Jugoslaviji in o vzrokih, ki jih navajajo- posamezni emigranti za svoj ilegalni prehod v Avstrijo, da je treba resno vprašati, ali je gospod minister na svojem odgovornem položaju res tako slabo- informiran ali pa je hotel dati vzpodbudo in novo hranivo- tistim šovinističnim krogom, ki tudi vprašanje- gospodarske- emigracije zlo-rabljajo-za izpade proti socialistični Jugoslaviji in za zastrupljanje mednarodnih in meddržavnih odnosov.
Stanje zaposlenosti ugodno
V letošnjem po-letju se je stanje zaposlenosti izredno- do-bro- razvijalo- in je bilo število- brezposelnih v primerjavi z, lanskim letom občutno nižje. Lani so zabeležili najnižje število- brezposelnih koncem meseca avgusta, ko so jih našteli 65.334. Letos je bilo že sredi avgusta javljenih le 64.819 nezaposlenih delojemalcev, v drugi polovici avgusta pa se je- to- število znižalo še za nadaljnjih 2926 oseb ter znašalo- koncem avgusta 61.893 brezposelnih. To se pravi, da je letošnje število brezposelnih oib koncu avgusta: za 3441 oseb ali 5,3 °/o nižje kot lani istega- časa, ko so zabeležili najboljše stanje zaposlenosti.
Stanje- zaposlenosti je bilo- tudi v septembru še razmeroma ugodno-, čeprav je-bilo- opaziti nalahno- naraščanje brezposelnosti. Tako je bilo- konec septembra pri
Emigracijo- iz Jugoslavije je del avstrijskega tiska dolgo časa izkoriščal in jo deloma še- izkorišča za politično hujskanje. Vendar je v zadnjem času že skoro- splošno priznano- dejstvo, da pri Jugoslovanih, ki prihajajo- ilegalno- čez mejo, ne- gre- za politične begunce, marveč za običajno mlajše ljudi, ki se ho-če-jo- za stalno preseliti in si poiskati večji zaslužek in navidezno- srečo- v tujini.
K temu vprašanju je dal minuli teden nekaj pojasnil tudi predstavnik jugoslovanskega'zunanjega ministrstva Draško-vič. Ko se je na tiskovni konferenci dotaknil pisanja inozemskega tiska o- jugoslovanskih beguncih v Avstriji, je- dejal, da je jugoslovanska emigracija gospodarskega značaja, da je kot taka normalen pojav tudi drugod in v nekaterih zahodnih državah še bolj obsežna, Jugoslavija obžaluje, je dejal, da se V določenih krogih in tisku daje jugoslovanskim gospodarskim emigrantom politični značaj, ko-je vendar znano-, da je bila Jugo-s-lavija tudi že pre-j dežela z znatno- gospodarsko emigracijo. Jugoslavija gospodarske emigracije ne ovira, vendar je trenutno tako, da Jugoslovani, ki gredo- V inozemstvo- z rednim po-tnim listo-m z namenom,, da bi se tam zaposlili, ne- do-bijo- zaposlitve-. Jugoslavija je pripravljena obravnavati to vprašanje- sporazumno- z zainteresiranimi državami.
avstrijskih delovnih uradih javljenih vsega skupaj 64.571 brezposelnih, o-d tega, 25.100 (38.9 °/o) moških. Od konca avgusta do konca septembra se je- s-kup-no število- brezposelnih dvignilo- za 2.678 ali 4,3 odstotka, pri čemer je zanimivo-, da se- je brezposelnost povečala predvsem pri ženskah, saj je odpadlo prav na ženske 2.397 brezposelnih ali 89,6 odstotka. V primerjavi z lanskim stanjem je- letos, javljenih 2592 manj brezposelnih.
V posameznih zveznih deželah je bilo-konec septembra sledeče število- brezposelnih:	Dunaj 26.073, Nižja Avstrija
11.517, Štajerska, 8236, Koroška, 2961, Gornja Avstrija 9590, Salzburg 1771, Tirolska, 2694, Vorarlberg 497 in na Gradiščanskem 1232 brezposelnih. Število- brezposelnosti se je V glavnem povečalo- na račun pojemanja tujsko-prometne sezone-.
Slovenija je začela graditi zadnjo dravsko elektrarno
Tokio-. — Japonska vlada je vsako stavko državnih uslužbencev razglasila za nezakonito. Predstavniki zveze japonskih sindikatov, in opozicijske socialistične stranke s-0 tal ukrep imenovali kršitev japonske ustave-. Z novim zakonom je- japonska vlada prepovedala zbiranje na uradnih mestih, nadurno- delo-, začasno- podaljšanje- dopusta in druge dosedanje olajšave p-ri delu.
Johannesburg. — Obrambni minister Južnoafriške unije Erazmus je izjavil, da, razpravlja vlada o priključitvi Južne Afrike k Bagdadskemu paktu. Dejal je, da prihajajo vedno boli do izraza težnje, da bi razširili regionalne- vojaške zveze nal afriško- celino-. O tem se je razgovarjal tudi z britanskimi državniki. Obravnavali so V splošnem obrambo- Afrike inl sklenili predlagati konferenco- zainteresiranih dežel.
Kairo-. — Predstavnik omansketra im-al-na v Kairu je obiavil poročilo-, v katerem je rečeno-, da so britanska letala popolnoma razdejala vas Šre-igo Kl;zn Ni-zve, in sicer zatoi, ker so se- vav*ani upirali britanskim četam, nakar so zahtevale pomoč letalstva,. Vaščani so pobegnili v bližnje- gore-.
Rabat. — Tu so ustanovili novo- maroško- stranko z imenom »Islamsko- so--cialistično gibanje«. Nova stranka ie objavila proglas,, v katerem izraža podporo alžirskemu naroidh proti francoskemu kolonializmu in borbi za neodvisnost, V proglasu je nadalje poudarjeno, da se bo novoustanovljena stranka zavzemala za združitev Vse Severne- Afrike,
Praga. — Tu je bila zaključena konferenca voditeljev državnih kontrolnih komisij Albanije, Bolgarije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poliske, Romuniie, Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Na njej so- razpravljali o sestavi in koordinaciji perspektivnih načrtov za razvoj osnovnih panog gospodarstva teh držav za obdobje 10 do- 15 let.
London. —• Sporočilo, da; se bo-do a,nglo-egiptoVska finančna pogajanja nadaljevala, so v britanskem zunaniem ministrstvu spre-jeli z velikim zadovoljstvom in ga ocenjujejo- ko-t p-ozitivno znamenje za nadaljnji razvoj odnoša-jev med obema deželama. Londonski tisk je tudi o-bjavil sporočila iz Kaira, da je francoska vlada v načelu privolila, da bo Egiptu plačala odškodnino zaradi lanskoletnega napada na Suez.
Pretoria. — Zunanji minister Južnoafriške unije Lo-w je izjavil, da utegne nastati vprašanje, ali bo Južnoafriška unija še nadalje članica OZN. Južnoafriška vlada bo morala proučiti to- vprašanje, ki je o-dvisno od stališča OZN, Stvar načenja Južnoafriška unija zaradi sklepa Generalne skupščine, ki je bil sprejet na zahtevo Indije, da bodo vključili v dnevni r$d njenega zasedanja tudi rasno- diskriminacijo, in segregacij0, v Južnoafriški uniji.
Bonn. — Zveza sindikatov Zahodne Nemčije je poslala kanclerju Adenauerju odprto pismo, v katerem potziva vlado, naj prepreči dviganje cen. V zadnjih mesecih je namreč prišlo v Zahodni Nemčiji do podražitve osnovnih življenjskih potrebščin.
Leipzig. — Danes se je v Leipzigu začel IV. kongres Svetovne sindikalne federacije. Na dnevnem redu kongresa s° referati o mednarodnem sodelovanju prijateljskem sodelovanju sindikalnih organizacij ter o- vlogi sindikatov v boju za krepitev neodvisnosti narodov, z3 razorožitev in zboljšanje življenjskih razmer delavskega razreda.
Tokio. — V Hirošimi so uradno- objavili, da je avgusta 1945, ko, je e,k spl0" dirala prva atomska bomba, na p-o-sle' dicah te eksplozije izgubilo življenj0
240.000	ljudi in ne samo- 79.000, kak°'r so- sp-rva cenili. Med civilisti je bil°
170.000	smrtnih žrtev, med Vojaki P3 70.000, medtem ko je bilo ranjenih
150.000	ljudi.
Washington. — Združene države Ame" rike- so- odobrile Japonski na podlafP sporazuma oi vzajemni p-o-mo-či kredit za zgraditev dveh rušilcev. Ladji bod° zgradili v japonskih ladjedelnicah in bosta stali o-ko-li 18,68 milijona, dolarjev.

Slovenija počastila velikega moža
Ob 110-letnici smrti odkritje spomenika prosvetitelju in alpinistu Valentinu Staniču
V nedeljo: 20. septembra so> v Kanalu V Soški dolini odkrili spomenik slovenskemu kulturniku in planincu Valentinu Staniču. Ob tej priliki je Primorski dnevnik objavil obsežen članek Zorka Jelinčiča, iz katerega povzemamo nekaj zanimivih podatkov iz življenja in dela Velikega Slovenca, ki je za 110-letnico' smrti dobil spomenik in s tem kulturno' priznanje za svoje: delto.
Slovenija tega Velikega moža ni nikdar pozabila. Vedno se je oi njem pisalo, posebno V planinski literaturi in takoj po prvi svetovni Voljni je bila po njem imenovana ena najlepših planinskih koč v triglavskem pogorju: Staničeva koča. Planinska zveza Slovenije pa je lani izdala, samostojno knjigo z naslovom »Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih alpah«.
Valentin Stanič je bil velik duh evropskega formata, ki ga pozna ves izobraženi alpinistični sVet, posebno nemški poleg slovenskega. Njegovo: ime ni ostalo le v slovenskih kulturnih mejah.
Rodil se je V Bodrežu pri Kanalu ob Soči kot sin trdnega kmeta, ki ga je najprej dal študirat v Trbiž in Celovec. Bliže od Gorice ni bilo šol, in vse so bile takrat Pod! Marijo' Terezijo in Jožefom II., V dobi najhujše germanizacije, nemške. Srednio Šolo in bogoslovje je dovršil v Salzburgu, kjer ie okušal vse težave in stiske revnega slovenskega! študenta. Toda prekrasni alpski Vrhovi okolice so' m,u dali Vzpodbudo' za1 planinstvo. Daši bogoslovec, se je posebno' zanimal za, prirodoslovne Vede in, kmalu postal asistent, profesorja za matematiko na takratni salzburški univerzi. Z globokim, za tedanjo dobo značilnim romantičnim občudovanjem pri rodnih lepot ter z žilavo', pristno kmečko trmoglavostjo je prelezel in preplezal, največkrat sam, bližnje alpske vrhove, ki takrat seL veda ne1 le niso1 imeli zaznamovanih, ampak tudi nei zavarovanih poti. Visoka! pregrada predsodkov, vraževernosti jih je ločila; od takratnega človeštva.
Najboljši poznavalec in niegov življenj epi sec dir. Amošt Brilej je napisal o Ujem,:	»Stanič je eden najpomembnejših
alpinistov vseh časov. Kot, alpinist je člo'-Vek. svetovnega formata, za svojo dobo Vodilni in edinstveni samohodec, ki se po, tvegavosti vzponov, po udarni zamisli in Pogumni izvedbi svojih planinskih načrtov lahko primerja z najvidnejšimi predstavniki za stol let kasnejših generacij . . . Ta! mož je zavestno! in športno gojil alpi-uistikoi v času, ko sol bile za njegove vrstnike in sodobnike gore kraj strahu in groze, torišče diuhov, nesreče in smrti.«
Na: jugu sega: oblast oglejskega patriarha slej ko prej še V ladinski AmpezzO' ter v Vzhodni Tirolski do Drave, škofija Feltre sega v Valsugano, na severu pa pripadajo obrobni predeli sedanje Tirolske deloma Augsburgu in, Freisingu.43)
Sele, cesarica Marija Terezija in njen reformatorski sin Jožef II. sta posegla, v stoletno: razdelitev cerkvene' uprave ter jo vsaj dlelPoi spremenila: Leta 1751 je kil pod vlado cesarice razdeljen starodavni oglejski patriarhat. Avstrijske, predele je prevzela; nova nadškofija, V Gori-ci, benečanske predele nadškofiia v Vid-*u. Na: ta način je segala goriška nadškofija v prej oglejski Ampezzo in Vzhod,-Uo Tirolsko. Vendar je Jožef II. leta 1785 dosegel priključitev teft področij od goi-rlškei nadškofije k škofiji Brixen, kakor iudi medsebojne korekture meja, škofij
43)	Pripomba: Ta razdelitev je imela gotovo svoje vzroke tudi v tedanjem sesta-Vu prebivalstva: Vintschgau je bil še večji del retoromanski, kakor sedež škofi je v Chu-ru; ladinski predeli so bili združeni z istorodno Furlanijo pod Oglejem; pokristjanjeva-nie karantanskih Slovanov pa sta si delila ^glej in Salzburg z zgoraj omenjeno razmejitvijo ob Dravi.
Kot alpinist takega kova je priplezal Stanič sam, sploh kot prvi turist, na visoki Goehl (2518 m) v okolici Salzburga, pivi pa je bil tudi na znani gori Watz-mann (2714 m), prvi na, Hochstaufemu itd. Zato ni čudnoi, da mu je že omenjeni univerzitetni profesor pri prvi taki planinski odpravi na Grossglockner poveril vsa prva naravoslovna merjenja na tem vrhu, kamor je takrat zmogel le še kak domači vodnik, Stanič je bil torej prvi turist na tem Veličastnem vrhu. To mu priznava vsa mednarodna alpinistična:	literatura.
Toda on ni le kot prvi prišel na, vrh, temveč jei sam, poskrbel tudi za Vsa opazovanja' in, tako dal znanstvenikom na razpolago vsa merjenja, ki so držala za celo stoletje.
Staniča pa: ni zdržalo V tujini, med Nemci. Se leta, 1802 se je' vrnil V domovino', praznoval noVol mašo v Kanalu ter šel kaplanovat na Banjščice k Sv. Duhu, kjer je začel s prOsvetljenstvom in buditelj-stVom med: slovenskimi rojaki. Osnoval je Vaško' šolo!. Kmete je učil pisanja: in branja:, umnega! kmetovanja! in jih sam tudi zdravil. Iz Goricei je pritovoril malo ročno! tiskarno! v —• košu. Pisal je; in pesnikova! slovenske zabavne in, nabožne pesmi ter jih sam tiskal in razširjal. Ko, je postal kanonik, se je preselil V Gorico. Slovensko besedo1 je' gojil V cerkvi in šoli in v tiskanih pesniških zbirkah. Tako je
Pri »Nemški UNESCO komisih« so ustanovili Odbor za izdajo evropskih pesmi v izvirnem besedilu, ki naj izidejo' v dveh zvezkih. To bo nekaka pesmarica, name-njenai predvsem mladini, a tudi drugim, ki radi polj O in poslušajo petje;. NoVdst izdaje je, predvsem v tem, da! so teksti pesmi izvirni in seveda opremljeni z notami. V prilogi slede potem nemški prevodi z opombami in pri Nemcem manj znanih jezikih tudi transkripcije besedil izvirnih pesmi ter navodila za izgovarjavo. Začetek Vsake jezikovne skupine, uvaja risba instrumenta, značilnega za1 tisti narod. Zvezek zaključujejo! opombe k risbam, navedbe virov in razni indeksi.
PO petih letih piesmariškega: odbora' je letos Izšel prvi zvezek z naslovom »Euro-paische Lieder in de,n Ursprachen«, ki prinaša 146 pesmi 16 narodov iz romanskega in germanskega sveta. Vsebinsko' so to
Feltre, Padova, Verona in Brescia s Tri-dentom, tako da: se je od te dobe ozemlje tridentinske škofije ujemalo z državno mejo Tirolske na jugu. Nadaljne reforme,, ki jih je Jožef II. predvideval glede nove ureditve cerkvenih področij celotne Tirolske, niso prišle do, izvedbe oziroma delno niso uspele.44) V načrtu je prvotno imel razdelitev Tirolske na tri škofije. Nova naj bi nastala v Innsbrucku za sedanjo Severno; Tirolsko in Predarlsko; škofija Brixen bi obsegala približno sedanjo Južno in Vzhodno Tirolsko, škofija Tri-dent pa ves tedanji k Tirolski spadajoči jug dežele. Namesto tega pa se je ustanovila po cesarju leta 1784 nova škofija v Bregenzu, ki naj bi prevzela avstrijske dele škofije Chur in del Tirolske, da bi imela povezavo s svojim ozemljem v Vintschgau-u. Vendar so se po teh zamislih predlagane dalekosežne spremembe meja med novo škofijo', Brixenom in Tri-dentom razbile na odporu tridentinskega škofa. Tako je nova razmejitev v celoti izostala.
V zvezi s političnimi dogodki, ki so Ti-
44)	Pripomba: Po cecarju je bil imenovan celo že škof, ki nato ni imel stalnega sedeža in škofije ter ga papež ni potrdil.
izdal leta: 1822 »Pesme za kmete in mlade ljudi«, prvo slovensko knjigo;, izdano v Gorici. Sledile so še druge, knjige. Kmalu je osnoval celo! svojo, lastno, knjigarno, ki je bila prva slovenska; knjigarna v Go-ricj.
V Gorici ga je; obiskal leta 1836 A. M. Slomšek in že takrat sta oba moža govorila! o' potrebi izdajanja in širjenja poljudnih slovenskih knjig, in o družbi, ki naj bi to opravljala. Vendar Stanič ni Več dto-živel uresničenja zamisli, ustanovitve Mohorjeve družbe leta, 1852.
Razen tega: ima Stanič še polno! zaslug pri ureditvi šolstva in na! drugih področjih, za kar mu je slovenski narod hvaležen. Poi vrnitvi v diomovino jei še nadalje gojil alpinizem.
Stanič je bil vedno globoka socialno čuteč ter Velik, človekoljub. Njegovo, delo1 je ustanovitev gluhonemnice v Gorici, bil piai jei tudi odbornik Goriškei kmetijske družbe1. Ustanovil je tudi društvo proti trpinčenju živali, prvo; te vrste v vsej Avstriji.
Ožja domovina! se mu je z; postavitvijo spomenika Oddolžila za njegovo veliko delo ter s tem izpričala, da ne pozabila svojih velikih mož, med, terni tudi Staniča, ki si ga pogosto! prilaščajo — Nemci, Vsaj kot alpinista. Veliko! delo, tega, moža pa istočasno priča! že oi davni evropski kulturni ravni njegove ožje domovine,.
pesmi, ki se nanašajo n,a letne čase1, na delo; in poklic, Večerne in ljubezenske pesmi, pesmi, ki se nanašajo na prijateljstvo, dalje šaljive in vesele pesmi, pesmi pri igri in plesu, balade in duhovne pesmi.
Izdajatelji so pri izbiri upoštevali predvsem živo aktualnost in karakterističnost pesmi, pri izbiri pa! sto! se posvetovali z, inozemskimi folkloristi in etnografskimi inštituti.
Drugi zvezek bo prinesel pesmi ostalih 27 evropskih jezikovnih skupin. Posebno, močno, bodo' V tem zvezku zastopane tudi pesmi slovanskih narodov, saj bodo, med drugim objavljene slovenske, hrvatske, srbske, ruske, češke, ukrajinske, lužiško-srbske, poljske, makedonske in bolgarske pesmi.
Prvi zvezek, evropskih piesmi jei izšel pri založbi Merseburger v Berlinu,
rolsko' v napoleonskih vojnah spravili pod oblast Bavarske, novega! kraljestva Italije in Ilirskih provinc (1805 do 1813) je prišla da kratkodobnih sprememb: Ozemlje škofije Chur je bilo že 1807 po papežu Piju VII. provizornd dodeljeno škofu v Brixenu, ko je bil churski škof od Bavarcev pregnan. Po novi državni razmejitvi med Bavarsko: in novo Italijo pa je Brixen dobil še tridentinske dele ob Adi-ži, nasprotno pa se je Tridentu dodelilo južne brixenske predele, ladinski Buchen,-stein je prišel k škofiji Belluno, pravtako ladinski Ampezzo ter Toblach k škofiji Videm, Innichen ter Vzhodna Tirolska pa kot del Ilirije pod oblast ljubljanske škofije.
Leta 1818 je nato prišlo do nove ureditve meja škofij v skladu s preureditvijo upravnih okrožij države. To novo, ureditev je popolnoma enostransko odredila država, vendar jo, je papež brez ugovorov potrdil.45) Nova razdelitev, plod slučajne tedanje upravne razdelitve, je Veljala vse do novih državnih sprememb Vsled prve svetovne vojne, Po njej je ostala. Tirolska razdeljena na tri škofije, namreč na škofijo Brixen, škofijo Trident in nadškofijo Salzburg. Prvi so po tej ureditvi pripadale vsa sedanja Vzhodna in Severna Tirolska s Predarlsko ter deset dekana-
45)	Pripomba: Papeška okrožnica „Ex imposito“ z dne 2. majnika 1818.
KULTURNE DROBTINEm
Knjižni sejem v Frankfurtu
Jutri se bol začel V Frankfurtu knjižni sejem, ki boi trajal pet dni. Na njem bo sodelovalo 1252 izdajateljskih podjetij iz 27 evropskih in izvenevre,piskih dežel, med njimi tudi izdajatelji iz Avstrije: in Jugoslavije. Med drugim bodo' V okviru tega knjižnega sejma, podelili nagrado za mir, ki so jo ustanovile nemške knjigarne. Nagrado bodo podelili ameriškemu pisatelju Thoirtonu Wylderju. Na slovesni akademiji bo pisatelj govoril v nemškem jeziku o temi »Kultura; demokracija«.
Slovenski umetnik Mihelič ponovno nagrajen
Na četrtem biennalu v Sao Paolu;, ki so ga odprli 16. septembra, je dobil znani slovenski grafik France Mihelič odkupno nagrado v' višini 25.000 brazilskih kruze-rosov.
Prvo, nagrado na tej mednarodni umetniški prireditvi je dobil italijanski slikar Moran,di, drugo angleški umetnik Nichol-son, tretjo nagrado so prisodili španskemu, slikarju Ateizi, četrto: pa je prejel japonski umetnik Yama:gashi.
Slovenski umetnik Mihelič tokrat ni bil prvič deležen svetovnega priznanja. Že leta 1954 je prejel odkupno nagrado na razstavi v Benetkah, na lanski mednarodni likovni razstavi v Luganu pa, je bil odlikovan s, prvo nagrado.
Veliki angleški orkestri v stiski
Svetovno! znani Veliki angleški orkestri: Londonski filharmonični orkester, Londonski simfonični orkester, Kraljevska filharmonija, Halle orkester, Simfonični orkester Birminghama in Bournemoutha ne morejo izplačati svojim članom dogovorjenega zvišanja plač. Prizadeti menijo, da so, gmotne težave posledica zmanjšanja števila, obiskovalcev in povečanja stroškov, ki so v zvezi z vsako prireditvijo.
„Teleskop” v češčini
Spis, dr. Ivana Bratka »Teleskop«, ki smo ga že v našem listu prinašali v podlistkih in je med bralci vzbudil mnogoi zanimanja, je bil preveden tudi V češčino. Izdala pa ga: je »Zveza; protifašističnih bojevnikov« v Pragi. Delo,, ki kakor je znano, opisuje usodo slovenskih žena, mož in otrok v zloglasnem fašističnem taborišču Gonarsu, je tudi n,a Češkem Vzbudilo močno zanimanja Tudi češki narod je v letih hitlerjevskega zverinskega divjanja nad nedolžnim ljudstvom mnogo pretrpel in zaradi tega zna: ceniti umetnine, ki obsojajo' taka: početja:.
tov sedanje Južne Tirolske,46) Škofiji Trident je pripadalo poleg vseh razsežnih italijanskih predelov tedanje dežele Tirolske tudi 11 nemških dekanatov sedanje Južne Tirolske.47) Nadškofija Salzburg pa je obdržala Vzhodne predele Severne Tirolske z W6rglom in dolino Ziller. Ta raz-kosanoist na cerkvenem področju je po senžermenski razmejitvi ustvarila vrsto problemov, ki segajo še danes V življenje in usodo, manjšine.
Zgodovinski razvoj južnotirolskih škofij na splošno smo kratko obravnavali že V prejšnjih odstavkih. Ponovno pa se mi zdi potrebno naglasiti, da sta, obe škofiji vso dobo od leta 1027 do ureditve v posledici napoleonskih vojn leta 1803 bili samostojni kneževini nemškega cesarstva. Škof jei so bili istočasno tudi svetni vladarji neposrednih svojih škofovskih ozemelj ter na ta način vsestransko povezani s: političnim dogajanjem ter gospodarskim in kulturnim razvojem.
(Nadaljevanje sledi)
40) Pripomba: Dekanati Stilfcs, Inni-chen, Brunček, Sand in Taufers, Ampezzo, Buchenstein, St. Martin in Enncberg, Rode-neck, Brixen in ločeni Mals v Vintschgau-u (nekdaj škofija Chur).
47) Pripomba: Dekanati Klauten, Ka-stelrut, Sarnthein, Božen, Kaltern, Deutsch-hofen, Neumarkt. Lana, Meran, St. Leonhard in Passeier in Schlanders.
Zanimiva evropska pesmarica
Dr. MIFtTZWITTER	38
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
4 — Štev. 40 (805)

Koristna pridobitev Kmetijske zadruge
v Železni Kapli
St. Tomaž — Lipa
Pri p. d. Jeseniku v Lipi so pred nedavnim dobili novega gospodarja. Rozi Reich-manova si je izbrala moža iz Sturmove, p. d. Morčeve družine v Svičji vesi pri Št. Tomažu, Nevesta je hčerka pokojnega Jake Reichmana, ki smo> ga poznali po vseh naših vaseh zaradi njegove vnete prizadevnosti za naše skupne narodne koristi. Ženin Blaž Šturm jel zrasel prav tako v narodno-zavednem družinskem vzdušju ter sta sklenila zvezo za življenje mlada človeka, ki soglašata po vzorih in mišljenju, v zavesti, kakršno sta si osvojila od svojih roditeljev.
Obe družini, JesenikoVa; in MorčeVa, sta morali zaradi neupogljive značainosti, ker sta stali vedno na braniku pravic zapostavljenega slovenskega ljudstva, prestati v času nacističnega nasilja grenke čase pregnanstva v izseljeniških taboriščih. V izšel jeni štvu sta. se obe družini spoznali in medsebojni dobri odnosi so ostali trdni tudi po Vrnitvi V domovino. Ni čudo1 tedaj, da sta se Rozi in Blaž Vzljubila in medlsebojni naklonjenosti dala pečat s tem, da sta se poročila.
Poročni obredi so bili v Dolini pri Po--krčah. Pevski zbor pod vodstvom organista Blaža Ledervrascba je z lepim slovenskim petjem doprinesel svoje najboljše k poročni slavnosti. Svatovščina pa je bila na nevestinem domu. Gostje soi Veseli in
V	najboljšem razpoloženju obhajali veseli dogodek ustanovitve nove mlade družine. Novoooročencema srčno- čestitamo z željo, da bi na Jesenikovem domu znova klilo mlado življenje v srečnem in zadovoljnem družinskem občestvu prav mnogo let!
Kot m a ra ves
Nedavno tega je umrla Barbara Šale, 88 let stara šivilja, doma pri Vaparju v naši vasi. Pokojno smo poznali in radi imeli v vsej okolici, saj je kot šivilja obiskovala vse naše domove in v »šte-ri« popravljala stare obleke in perilo, krojila pa tudi nove. Svoje šiviljsko! delo je izvajala dokler je mogla in vsi smo- bili z nio zadovoljni, posebno še, ker je bila marljiva, skromna in z vsem zadovoljna.
V	svojih visokih letih pa je seve onemogla in se preživljala s skromno občinsko podporo, radi pa, so spoštovani ženici pomagali tudi Vaščani. Prejšnji četrtek smo blago ženo položili na domačem pokopališču k večnemu počitku.
Naša Kmetijska zadruga je napredovala za pomembno in zelo koristno pridobitev. Dobila je namreč tovorni avto, kakršnega res nujno potrebujemo- v našem razsežnem kraju in po vsej okolici raztresenili kmečkih gospodarstvih. Z avtomobilom bo mogoče trgovsko poslovanje mnogo hitreje in za odjemalce in dobavitelje naše zadruge veliko ugodneje razvijati. Z vozilom bo lahko prevažala na dom potrebščine, ki jih kmetje nabavljajo V naši zadrugi, mogla pa bo tudi odvažati pridelke, ki jih ji kmetje prodajajo.
S tovornim avtomobilom boi zadruga lahko bolj intenzivno ustrezala potrebam
Brežka ves — Dunaj
Letos spomladi je na dunajski tehniški visoki šoli končal študije Franc Leitgeb iz Brežke vesi pri Šmihelu nad Pliberkom. Mladi visokošolec je z marljivim študijem brez izgube časa dospel takoi daleč, da je diplomiral za' inženirja1 in je kot arhitekt dobil med tem tudi že zaposlitev pri neki tvrdki na Dunaju. Kmalu pa je tudi mislil nato, da si ustanovi družino in domače ognjišče. Za svojo) izvoljenko) si je izbral v ožjem domačem kraju Nežiko Miklavič iz znane in zavedne Miklavičeve družine v Vogrčah. Pred nedavnim je bila poroka na Dunaju, kjer so veseli dogodek prisrčno obhajali v družinskem krogu. Mlada novoporočenca izhajata iz pristnih naših družin ter se tega tudi v polni meri zavedata. Nevesta Nežika se je prav marljivo udejstvovala v slovenskem društvenem življenju, kakor tudi vsa ostala Miklavičeva družina.
Ne bo odveč, če ob tej priložnosti spomnimo na majhno značilno* episoidb, ki jo je kratko) pred prvo svetovno vojno' do živel rajni Miklavičev oče. Pavel Miklavič je bil slovenski župan v blaški občini Nekega večera, je zahteval na čelov ški železniški postaji vozni listek v Pliberk in to v slovenskem jeziku. Zaradi tega so ga policisti zaprli in izpustili šele drugi dan, ko sel je legitimiral, da je župan obsežne občine in je kot tak užival ugled in zaupanje občanov. Miklaviča so-izpustili, ostudno) nacionalno) mržnjo na Koroškem pa so obogatili za eno- dejanje več. Državni poslanec Grafenauer je takrat med drugim tudi ta primer krivice ožigosal v dunajskem državnem zboru, da je o tem slišala široka javnost in se zgra,-
kmetijstva v kapelski okolici. Prepričani smo tudi, da se bo zaradi tei ugodnosti kmečka okolica še bolj povezovala s svojo- domačo zadrugo-. Slej ko- prej si zadruga prizadeva, da kmetom nudi po najugodnejših pogojih kmetijske potrebščine, kakor semena, umetna gnojila, krmila, kmetijske stroje, orodje in različne druge potrebščine. Posebno radi izkoriščajo kmetje možnost in ugodnost, ko zadruga tudi zamenjava moko- za žito. Kmetijska zadruga naj bo središče nakupovalnega in prodajnega poslovanja kmetov v naši okolici po načelih zadružnih idej in vzajemnosti, kar naj služi koristim vseh.
žala nad takšnim ravnanjem nebrzdane narodnostne nestrpnosti.
Mlademu paru srčno čestitamo- z željo), da bi mu na Dunaju raslo novo mlado slovensko življenje V srečni družini. Želeli pa bi tudi, da bi mladi arhitekt čim-prej lahko posvetil svoje sposobnosti tudi svoji ožji domoviniI
St. Lovrenc pri Škocljanu
Minulo- nedeljo smo* na škoici j ans,kem pokopališču položili k zadnjemu počitku Jožefa Vovka iz Št. Lovrenca. Pokojni je bil p-rej kmet pozneje pa rentnik ter je dosegel starost 83 let. Vse življenje je marljivo posvečal poštenemu delu in ve-st-
Razne Testi
V	celovški deželni bolnišnici so te dni zaznamovali dvajsettisočega pacienta.
Beljaška glavna požarna hramba je bila V zadnjih štirih letih udeležena pri 214 gasilnih in reševalnih akcijah, med temi pri 23 velepožarih. Za te akcije je skupno porabila 2263 ur, gasilnih Vaj pa je- imela 54.
Knjižnica- Delavske zbornice v Celovcu
izp-osoja knjige o-d 30. septembra dalje- v naslednjih časih: v ponedeljkih, toTkih, četrtkih in petkih od! 15.30 do- 19.00 ure, mladinska knjižnica pa, v sredah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 doi 16.00 ure.
V	Zadnjem Vrhu pri Šmarjeti v Rožu
je besen bik podrl na tla 64-letnega, rent-nika in pastirja Matijo- Kohlenbarta in ga hudo poškodoval.
no izpolnjeval svoje življenjske naloge. Pred nedavnim ga je zadela možganska kap in je delno ohromel ter zaradi tega udarca tudi preminul. Po svojem, značaju je bil pokojni zaveden Slovenec te-r s svojim zgledom vplival tudi na mlajši rod. Eden izmed njegovih vnukov je priznan učitelj in vzgojitelj mladine.
Spoštovanega očeta je spremilo lepo število žalnih gostov na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu mu je- domači pevski zbor p-od vodstvom Nuže-ja Eber-weina zapel v slo-vo ganljive- žalostinke. Žalujočim sorodnikom izrekamo) naše* iskreno- sožalje!
Šmihel nad Pliberkom
Na železniški progi v bližini KonoVeC je bilo preteklo nedeljo prizorišče strašne smrtne nesreče-. Pečnik Simon iz Podlibi-ča se je s svojim mopedom peljal ob večerni uri preko železniškega prelaza pri Konovecah proti domu, ki je kar v bližini. Nerazumljivo je, da na pregledni progi ni zapazil tovornega vlaka:, ki je prav V trenutku, ko je hotel čez prelaz, privozil v smeri iz Pliberka. Nesrečni Pečniki je zavozil V vlak in prišel pod kolesa, vlak ga je povozil in ponesrečeni je s strahotnimi poškodbami obležal na mestu mrtev.
Tragično preminuli je bil zaposlen pri železnici in je Veljal kot marljiv delave-c in dober ter uslužen tovariš med svojimi sodelavci. Nenadna smrtna nesreča je bridko odjeknila V Vsej okolici. Pokojni je bil star 53 let in zap-ušča, ženo in otročka,, s katerima znanci in prijatelji globoko- sočustvujejo.
iz Koroške
Na postaji blizu Metlove je 66-letna Alojzija Prilaznik minulo sobotoi piaidla iz moitorne-ga vlaka. Žena se je hudo poškodovala na glavi. V nezavestnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico v Celovec. Vzroka nesreče1 niso mogli razjasniti.
V Drago Žičah v šentjakobski občini V Rožu se je kmet Franc Katnik smrtno- ponesrečil. Kmet je- hotel na gumno, da; bi napravil krmni za živino!. Domnevajo, da se vrata niso zlahka odprla, zato se je V nje precej močno) uprl, nakar so* sel nenadoma odprla. Pri tem pa je kmetu na! mokrem dbvo-zniškem mostu spodrsnilo, da je padel nad štiri metre globo-ko na dvorišče. Pri padcu si je zlomil tilnik in mrtev obležal. Nesrečni oče zapušča ženol in pet otrok v starosti od dVeh do) petih let. Z bridko prizadeto) družino- globoko- sočustvuje vsa soseska.
— vendar občinski odbor jih mora obravnaTati
Drobne so stvari
Libuče. — Občina j-e javno-pravna ustanova, ki marsikakšne zadeve Vodi, upravlja in rešuje v lastnem območju ter je v marsičem avtonomna,. Mnogo nalog pa mora izvajati po naročilu nadrejenih pokrajinskih oblasti. Brez dvoma je občina starejša ustanova kot država ter si je ohranila mno-go- samostojnosti in nalog, ki jih izvaja v lastnem in samostojnem delokrogu. Takih nalog, večjih ali manjših, je nešteto. Občina kot demokratična ustanova rešuje v njeno- področje spadajoče zadeve na sejah občinskih odbornikov, ki so jim občinske posle za določeno dobo zaupali volivci v svo-bo-dnih in tajnih volitvah.
Zupanu so sicer poverjene nekatere agende, ki jih lahko ureja poi svoji uvidevnosti, pri Večini ukrepov občinskega gospodarstva in upravljanja pa je vezan na sklepe občinskega odbora. Ko se nekaj takih vprašanj nabere, skliče sejo- in občinski parlament se zbere k zasedanju, kjer se občinski odbor posvetuje-. Čeprav pravijo, da je občina državica v malem, na občinskih sejah način poteka ni tako, na visoki ravni, kakor na primer na zasedanju deželnega ali državnega zbora in noben odbornik ne začenja svojih izvajanj z uvodom »visoka zbornica«.
V libuškem. občinskem odboru se mandatarji posvetujejo bolj po domače, govorijo neko-likoi slovenski, nekoliko pa nemški in pridejo- končno- do skupnih sklepov. O libuškem, občinskem odboru se lahko trdi, da je sodelovanje precej harmonično, kar je pripisati tudi objektivnosti in uvidevnosti župana g. Ostermana, ki
se vedno* prizadeva vsako p-ereče vprašanje stvarno izravnati.
Na zadnji seji minula nedeljo je- libu-ški občinski odbo-r obravnaval vrsto raznih občinskih zadev.
Odbor je odobril načrt za pozidavo zemljišča v Drveši vesi, kjer se več interesentov zanima za gradnje- stanovanjskih hiš. Pozidava p-a mo-ra, ustrezati gotovim gradbenim pravilom,. Načrt za pozidavo- je napravil uradni gradbeni izvedenec, občinski Odbor pa je gradbeni načrt proučil in potrdil. V načrtu je upoštevana: eventualna linija železniške proge Pliberk — St. Paul v Labotski dolini, o kateri govorijo že do-lgoi. Kaže- pa, da bo poteklo- še mnogo DraVel, preden bol stekla železnica med Pliberkom in St. Paulom. Kakor smo-brali, je pred nedavnim zvezni kancler obvestil deželnega glavarja, da so- imenovali za ta projekt skupino izvedencev, ki naj izdelajo zaključen načrt in ugotovijo s tem povezane stroške. Pravijo), da bo potrebno- eno leto, preden bodo delo- izvedli, in šele- potem bodo mogli k načrtu zavzeti stališče-.
Potem jei odbor obravnaval prošnjo gorske kmetice v Šmarjeti za pomoč iz denarne zadrege-, v katero je zašla po raznih okoliščinah. Žalostno dejstvo je, da je pri gorskih kmetijah ponekod prišloi že- tako daleč, da bodo kmetje skoraj že- navezani na javno podporo. Kjer je izčrpan gozd, znižano: stanje živine-, ni nobenih tehniških pripomočkov in delovnih moči, je kmetovanje obupno in čas bi bil, da bi javne ustanove- zares izdatno- uresničevale ob-
ljube o- pomoči gorskim kmetom in utrjevale* kmečka gospodarstva.
V občinski hiši v Libučah je Anton Pri-moschitz izpraznil stanovanje in se preselil v svoja lastno zgradbo-. Za prosto-stanovanje so zaprosile tri stranke-. Vse tri sol upoštevanja vredne, vendar si je odbor osvojil mnenje župana in podelil stanovanje Kalcherci s tremi otroci, ki uživa rento iz javne- oskrbe. Občinska hiša je tudi takim ljudem namenjena, saj so jo prej imenovali hiša za uboge, kar pa soi pozneje popolnoma pravilno- preimenovali v občinsko hišo*.
Na licu mesta bo- skušala komisija občinskih odbornikov z županom na čelu poravnati spor med sosedi o uporabi neke poti v Bo-rovjah, pri čemer župan upa, da jim boi uspelo zadevo) z lepim urediti.
K popravi poti h kmetu Magru v Loko*-vici bo- občina prispevala- za kakšen dan nekaj delavcev, libuško- ce-sto- p-a bo- popolnoma obnovila, ker je obnove nujno-potrebna. Ustrezajoča sredstva so- iz občinskega proračuna na razpolago.
Prošnji za prispevek k stroškom proslave ob otvoritvi nove šole na Komlju je odbor ugo-dil z zneskom 200 šilingov, to pa tudi zaradi tega, ke-r obiskuje- šolo- na Komlju tudi nekaj otrok iz libuške občine.
Pri slučajnostih je bilo med drugim govora o podpori za gradnjo vozne poti od kmeta Bokrovta, mimo Mozo-la in Lucini-ka do Ditmarja, k čemur pa je potrebnih še nekaj pojasnil in razgovorov z interesenti.
Župan se je- vsem odbornikom za sodelovanje- in koristne nasvete lep-o) zahvalil in sejo- zaključil.
Pretekli teden zaznamujejo- na Koroškem 133 prometnih nesreč. Pri nesrečah je bilo 126 oseb poškodovanih in ena mrtva. V vsej držam so- se- primerile 1403 prometne nezgode s 1150 ponesrečenimi in 64 mrtvimi osebami.
Nov sneg je minule dni zapadel v višini nad 800 metrov, ponekod do- 20 centimetrov visoko-. Na Podkorenu je padlo- novega snega 13 centimetrov, na Ljubelju 20 centimetrov, na1 Dobraču 15 centimetrov. Kljub temu p-a vremenoslovci tolažijo-, da zima, šei ni tako- blizu ter da se bo- Vreme- v prihodnjih dneh zboljšalo.
Polarna svetloba
Preteklo nedeljo o-ko-li 21. ure se je prikazala na severnem obzorju izrazita močna svetloba, nebo- je žarelo v rdečkastem siju. Nekateri, ki so to opazovali, so na prvi mah mislili, d!a je nekje velikanski požar, ki razsvetljuje nočno nebo. Dejan' skoi pa je bil to- polami sij, ki soi ga, vi* deli tudi v Nemčiji, Franciji in Angrliji’ Strokovnjaki domnevajo, da je- zanimi' vi prirodni p-o-jav segal oko-li 200 kilometrov nad zemeljska površino-.

Petek, 4. oktober: Frančišek S. Sobota, 5. oktober: Pl-acid Nedelja, 6. oktober: Brunon Ponedeljek, 7. oktober: Kr. r. v. Torek, 8. oktober: Brigita Sreda, 9. oktober: Gislenus Četrtek, 10. oktober: Frančišek B.
Nekaj najpomembnejših odkritij zadnjih 20 let
Ne moremo si skoraj predstavljati, kakšne ogromne korake je napravila znanost zadnjih dvajset let. Zato bomo navedli nekaj najpomembnejših odkritij, ki so za človeštvo silnoi pomembna:
S a 1 k o v o cepivo proti otroški paralizi je nedVomnoi ena najvažnejših znanstvenih pridobitev našega časa. Cepivo proti vsem trem vrstam poliomyelitisa so prvič preizkusili leta 1953 na 161 osebah in dognali, da je učinkovalo: V 80 do 90 odstotkih primerov. Leta 1955 so začeli množična cepljenja in leta 1956 je kazalo, da je bitka proti paralizi dobljena. Te-9a leta je bilo za polovico manj obolenj kakor v povprečju od leta 1950 doi 1954.
Halov teleskop. Astronomija pomni mnogo dragocenih iznajdb. Ena izmed najbolj imenitnih pa je prav gotovo Halov teleskop, največji odbojni teleskop na svetu. S petmetrskim odbojnim ogledalom lahko vidi milijarde svetlobnih let daleč. Postavili so ga leta 1948 na gori Palomar v ZDA.
Televizija. Načelo televizije so dognali že leta 1884, ikonoskop (okoi televizijske kamere) in kineskop (televizijska cev z zaslonom) pa so iznašli kmalu po1 prvi svetovni vojni. Vzlic temu so se začele redne oddaje šele 1939. leta. Dandanes je televizija po svetu že silno' razširjena, in bo njena mreža tudi pri nas kmalu tako izpopolnjena, da bodo' tudi v naših krajih možni dobri televizijski sprejemi, saj bo na Piramidi ob Vrbskem jezeru začel predvidoma za Božič delovati prvi koroški televizijski oddajnik.
Sadar. Nemara je radar najpomembnejša znanstvena iznajdba vojnega časa. Omogoča ladjam in letalom »videti« v temi. Tudi zamisel radarja je stara. Leta 1886 je nemški fizik Helmholz dokazal, da se radijski valovi od trdnih predmetov odbijajo. To1 načelo pa je šele ob začetku druge sVetovhe Vojne stopilo! iz laboratorijev in kot radar odigralo V Vojni po membno vlogoi pri odkrivanju sovražnikovih letal in ladij. V mirni dobi omogoča radar varno: plovbo po: morjih in letenje v zraku kljub noči in megli.
Elektronski možgani. NoVo obdobje v znanosti se je začelo leta 1942, ko so začeli delovati prvi mehanični možgani. Ta čudoviti stroj, sestavljen iz zobatih koles, ročk in relejev, so imenovali diferencialni analizator. Nekaj let kasneje je zagledal luč sveta ENIAC, elektronski številični integratot in kalkulator, ki upravlja do1 5000 računskih operacij v sekundi. Elektronski možgani bodo! igrali Posebna pomembno: vlogo pri utiranju poti avtomatizaciji proizvodnje.
D D T in druga sredstva proti mrčesu. ^DT so iznašli že leta 1874, a so ga takoj spet pozabili. Leta 1939 pa je neki mladi švicarski kemik našel staro formulo' in snov preizkusil kot sredstvo proti mrčesu. DDT je zaslovel, ko je leta 1944 zatrl
epidemijo: tifusa v osvobojenem Neaplju. Po vojni so ga množično začeli uporabljati v kmetijstvu. DDT so se kmalu pridružila še druga protimrčesna sredstva — BHC, klordan, TEPP, toksafan in sredstva proti plevelu. V kmetijstvu se je začela kemijska revolucija.
Helikopter. Prvi uporaben helikopter so zgradili leta 1939. Te vrste letalo potrebuje za pristajanje in vzletanje samo toliko prostora, kot ga pokrije malo Večji namizni prt. Lahko mimo obvisi v zraku, se obme na mestu v drugo smer ali nazaj, leti Vstran ali nazaj s prav takšno lahkoto kakor naprej. Zadnje čase se zdi, da ga je razvoj prehitel. Leta 1955 so izdelali poskusni tip »leteče ploščadi«. Je velika kot mizna plošča, zelo lahka, pilot pa jo upravlja tako, da se preprosto nagne v zaželeno smer.
Reaktivna letala. Prva brezpro-pelerska letala so se pojavila zadnje dni Vojne, nosila sol nemška znamenja. Njih motorji srkajo vase zrak, ga stisnejo, pomešajo S tekočim gorivom, ki se vžge, in uporabljajo za pogon potisno silo: zgore-
Že dolga stoletja se selijoi ptice selivke — zdaj lete s severa na jug, zdaj spet z juga na sever. Držijo sei Vedno: istih, natančno določenih poti. Ena izmed takih stalnih ptičjih poti je Vodila tudi čez puščavo Las Vegas. Toda odkar se je v tej puščavi pred leti prvič razpočila ameriška atomska bomba, so ptice selivke spremenile smer svojega leta. S posebnim čutom so zaznale smrtno' nevarnost atomskega ozračja in se ji ognile, čeprav so: morale zaradi tega napraviti Velikanski ovinek in ubrati za stotine: kilometrov daljšo1 pot. Vsem pa se ni posrečila ogniti smrtni nevarnosti, zato: so poginile. Najdrznejše med njimi so napravile premajhen ovinek, zašle v atomsko: meglo in popadale mrtve na zemljo.
Kako so mogle ptice tako hitro zaznati, da polet čez puščavo: Las Vegas ni Več varen? Človek zaznava smrtonosne radioaktivne žarke s posebnim aparatom, z Geigerjevim števcem. Te naprave nei more pogrešati nihče, ki ima opravka z atomskimi poskusi. Ptice seveda nimajo takih priprav, zato pa imajo' po' mnenju strokovnjakov posebni čut, s katerim zaznavajo radioaktivno izžarevanje. Kako: bi si sicer mogli razložiti, da so: po: eksploziji atomske bombe nenadoma, zapustile staro pot, po kateri so se selili vsi njihovi predniki. Zel dolgo je znanol, da imajo živali, posebno pa ptice dobro razvit orientacijski čut. Koliko: je že bilo primerov, da so se na primer mačke ali psi vrnili k svojim gospodarjem popolnoma sami. Pri tem
lih plinov. Tudi ta zamisel je že stara. Po letu 1930 so izdelali več reaktivnih modelov, dokler ni prvi poletel leta 1941 v Angliji. Seveda je bil to le poskusni polet, vendar je začel novo — reaktivno obdobje v letalstvu.
Rakete so: nenadOma prenehale hiti stvar fantazije, ko' je 8. septembra 1944 treščila prva nemška V-2 na London. Po vojni so raketne izstrelke izpopolnievali V mnogih državah in ni Več daleč dan, ko bodo prve rakete poletele iz zemeljskega območja V vsemirje.
Umetne snovi. Celuloid so izumili sredi preteklega stoletja, bakelit 1909 in umetna svila 1911. Zarja dobe umetnih snovi pa se je zasvitala leta 1938, ko so1 izdelali prvo nyIonsko vlakno. Med vojno in po njej so se uveljavila umetna vlakna kakor dakron, dynel, perlon, orlon itd. Iz plastičnih snovi so začeli izdelovati tudi cevi, okna, dele avtomobilov, ohišja za radijske aparate, gumbe, posode, dežne plašče, galanterijo i. dr. Ločimo' pa še Vrsto drugih umetnih snovi, ki bodo našle še najrazličnejšo uporabo.
so prepotovali neznane dežele, naleteli na najrazličnejše ovire in težave, toda nazadnje so le prišli domov. Kakor ni znano, od kod živalim tako razvit orientacijski čut, tako doslej tudi niso mogli ugotoviti, od kod nenadoma novi čut, s katerim zaznavajo ptice atomsko' nevarnost, ki jo> povzroča človek s svojimi za obstoj človeštva kaj nevarnimi atomskimi poskusi.
Naj bo kakorkoli, vendar so »neumne« živali V tem primeru dokazale, kakšno nevarnost povzroča radioaktivno izžarevanje. Človek, razumsko: bitje, pa še kar naprej razpravlja in dopušča, da se poskusi z atomskimi bombami nadaljujejo:... Pričakovati bi bilo:, da bi različni odgovorni začeli uporabljati svoj razum tudi v smeri zaščite človeštva, ne pa da samo razmišljajo o čimbolj močnem in uničujočem orožju, ki ne more nikdar koristiti človeštvu. Ljudi naj bi vodil razum, živalim pomaga narava sama.
Nagrada za prvega marsovca
Posebni odbor amaterskih raziskovalcev vsemirja iz Buffala V ameriški državi New York je določil pol milijona dolarjev nagrade za prvo: živo bitje, ki bo: prispelo: v to mesto: s kakega drugega planeta. Ta svoij sklep je odbor oddajal v šestih jezikih in v treh »narečjih«, ki so jih sestavili »sloveči medplanetarni jezikoslovci«. Če bo prišel prvi marsovec v to mesto ob priliki kake večje proslave, ga čaka dodatno še 100.000 dolarjev.
Ljudem naj bi pomagal razum — živalim pomaga poseben čut
’• t. FIRŽBAII
^OBODNIM
SONCEM
druga knjiga povest davnih dedov
40
PRVO POGLAVJE
Pod Svarunovim gradiščem, na okrogli, v pomlad razorani njivi se je pripogibalo klasje zorečega ječmena. Tu in tam se je dvigal iz srede njive gost grm, katerega. Se ni ljubilo iztrebiti ratarju, dobro vedočemu, da drugo pomlad bržkone drugod zastavi plug za novo setev.
Z okopov gradišča je v pozimski moči 'n snegu zdrsnila plast zemlje; med zelenim rušjem so se videle rjave struge. Krog in krog gradišča' je dremala vroča Poletna, tihota. Tudi s prostranih planjav Prav do širokega močvirja Mursiana se glasilo: meketanje čred. Pastirji so za-fjnali v goste sence in lenarili pod košatimi hrasti.
Na travi vrh okopov je sedel. Svarun.
Vso zimo se ni ganil iz stanišča,. Z nikomer ni govoril, nikdar veleval, ni po-^rašal po teletih in jagnjetih — na ovnor "'d koži je ždel in božal edinico', ki je sedela ob njem in predla iz lanu tenke niti
za platno:. Celo pomlad ga ni zdramila. Devet sinov jei padlo v boju — pa je prebolel vse rane. Ko pa je izginil zadnji sin, Iztok, ko je v rodu. zavladal razpor, se mu je v dušo vsesal gnev, osrčje rtu je grizla bridkost in slavni starosta je klonil v gube, molčal vse tedne in s trudnimi vzdihi klical Morano:.
Starosta Bojan, njegov naslednik, je prihajal do njega po modre, nasvete. Tor da Svarun mu ni svetoval.
»Moder si, Bojan, delaj po modrosti!« To je bilo vse, kar je izvlekel iz njega.
Ko je prešla; pomlad in, je Svarun slišal pogovore, da se vojska, še ni združila ter dvignila preko Donave, da bi pople-nila po: bizantinski državi, se je: zdramil sivi, upognjeni starosta, pozval Bojana in Velegosta k sebi in izpregovoril:
»Moža, brata! Mozeg se suši v meni, kri mi je izpila žalost, suha Veja sem na deblu našega drevesa. Samo: črti še pihajo v mojem srcu žerjavico' življenja, da ne ugasnem. Kaj delate, bratje? Kaj čakate? Maščevanje Bizancu! Maščevanje zahtevajo bogovi, po maščevanju kriče reke krvi, po maščevanju iztegajo koščene roke mrtve prste sredi ravni! In vi se prepirate! Ant lovi ovco Slovenu, Sloven trati puščice nad Antovimi kozliči. Pe-run sam je onečaščen! Bliske nabrusi in jih trešči v brate, ki se: koljejo med seboj. Dvignita se, Bojan in Velegost, otmi-
ta rod sramote, ne stojte lačni, ko: so' odprta vrata v dežel sovragov!«
Svarunu je oživelo od starosti in bolesti pepelnasto lice. Ob senceh so mu nabreknile krivuljaste Višnjeve žile, nozdrvi so mu plale in stisnjene prsi so' se mu širile; sunkoma je dihal, kakor bi buhal ogenj skozi široko odprta usta. Njegove oči so se zasvetile: in zažarele; sam črt je dahnil v ta kup pepela in pod njim se je vnelo in zaplapolalo. Kakor videc je stal pred starešinama in dvigal drhteče: roke proti nebu. Počasi se je začel tresti po> vsem životu, kolena so se mu šibila in starešini sta ga podprla ter mu pomogla, da je sedel na plohast stol, pogrnjen z jagnječevino. »Morana, pridi, da ne bom gledal sramote svojega rodu!« — Kakor zubelj, ki vzplapola nenadno pod nebo, pa pojema in se skrije v pepel, takol se je skl j učil starec in težko' sopel.
»Ne boj se, Svarune častiti, vsi starešine Slovenov smo tvoje misli. Preden se obme mesec na nebu, ti naznaniva veselo vest, da gre združena vojska prek Donave. Sama se napotiva še danes do Antov, od gradišča do gradišča pojdeva in, če je treba, do Dnestra in Črnega morja — objeti mora brat brata, napolniti tule s strelicami, poostriti kopja in nabrusiti sekire za skupni pohod prek Donave.«
Tako je tolažil Bojan Svaruna in Velegost mu je s tehtnimi poudarki pritrjeval.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. en, 3. nudim, 7. pest,
10.	pesem, 12. mel, 14. Rim, 15. vosek, 16. ol, 17. vek, 18. kovač, 19. dro', 20. od, 21. polir, 22. nag, 23. komat, 24. ranar, 25. Milan, 26. jezen, 27. poper, 29. vas, 31. tat, 32. Matej, 34. ta, 35. bor, 37. dež, 38. rak. 39. ar, 40. porok, 42. rek, 43. rebus, 44. pokoj, 46. atek, 47. strop, 48. je.
Navpično: 1. ep, 2. nered, 3. nem, 4. um, 5. imovit, 6. mesar, 8. en, 9. telo,
11.	sik, 13. leč, 15. volan, 16. organ, 17. vol, 18. komar, 19. danes, 21. polet, 22. nazaj, 23. kipar, 24. revež, 25. motor, 28. radost, 30. mak, 33. tek, 34. takoj, 35. bala, 36. bob, 38. rek, 40. pek, 41. Rus, 42. rop, 43. re, 44. po>, 45. je.
Nagrajenci dobijo lepe knjige
Ves teden so prihajale v našo: redakcijo kuverte z rešenimi križankami. Zanimivo je, da so bile skoraj vse pravilno: rešene. Ko smo vse pregledali, smo se lotili žrebanja, da na ta način pravično razdelimo osem izžrebancem nagrado za pravilno rešitev. Izžrebani so bili sledeči nagrajenci:
1. Otmar Simčič, Spodnje Dobje, 2. Matilda Košutnik, Globasnica, 3. Alojzija Boštjančič, Branča vas, 4. Franc Nachbar, Čirkovče, 5. Stular Pavla, St. Janž v Rožu, 6. Jesenko Franc, C elovec, 7. Ivan Zajc, Spittal, 8. Hanin Janez, Vidra ves.
Vse nagrajence prosimo, da pridejo: po svoje nagrade v uredništvo Slovenskega vestnika do najkasneje 31. oktobra 1957. Vašo nagrado za vas lahko dvigne tudi kdo drugi, tako da vam ni treba posebej zaradi tega v Celovec. Živahno sodelovanje nas je prepričalo, da tudi križanke radi rešujete in zaradi tega se bomo: potrudili, da v bodoče še katero objavimo. Želeli pa bi, da tudi’ sami sestavite katero in nam jo pošljete. Seveda ne sme biti prevelika in tudi ne preveč težka.
Helikopter preprečil nesrečo
Na cestno-železniškem križišču blizu Genove se je zagozdil med zapornici tovornjak s prikolico:. Vozilo so sicer takoj skušali spraviti z nevarnega mesta, pa jim ni uspelo. Kmalu zatem pa se je za ovinkom oglasil pisk lokomotive. Ljudje so se preplašili, vlaka ni bilo več mogoče ustaviti.
Helikopter, ki je na tistem področju prav takrat zasledoval tihotapce, je preletel železniško progo:. Pilota Nelli in Ca-valli sta takoj opazila tovornjak na nevarnem mestu, zato sta spremenila smer in se napotila proti prihajajočemu vlaku. Nekaj časa sta letela tik ob lokomotivi in dajala strojevodji znamenja. Šele čez nekaj trenutkov je strojevodja dojel, kaj pravzaprav hočeta. Pritisnil je na zavoro, vlak se je ustavil komaj kakih sto metrov pred avtomobilom, ki se je ujel v past. Tako je helikopter uspešno preprečil veliko nesrečo.
»Pojdita, moža, oznanjujta mir med brati, palita ogenj v prsih mladcev in govorita jim o belih kosteh, ki trohne po pu-stah nemaščevane!«
Poslej je Svarun zopet oživel. Vsak dan ga je spremljala Ljubimca na okope, vsak dan se je grel na soncu in zaslanjal oči z dlanjo: ter gledal v dolino, kje bi od daleč prijezdil kdo in mu sporočil: Ni več boja med brati! Zedinili so se. Vojska se zgrinja nad Bizanc.
Ječmenovo! klasje se je gibalo, v ravnini, ko je starec sedel na travi vrh okopov. Zazdela se mu je, da se daleč od jugovzhoda, giblje dirjajoč jezdec po: visoki travi. Stare oči je zasenčil z roko' in govoril Ljubimci:
»Poglej, hčerka, iz daljave se bliža seli Oslabelo: mi je okoi, morda me vara. Poglej, Ljubimca! Drvi konja, drvi. Novice prinaša.«
Ljubimci je zdrknilo vreteno v naročje.
Ozrla se je, kamor je kazal oče s prstom, ki se je: tresel.
»Ne varaš se, oče. Jezdec dirja proti gradišču.«
»Bojan ali Velegost, kaj sodiš?«
Ljubimca j© zaklopila nekoliko velike, modre oči in gledala v daljavo.
»Ni Bojan in ni Velegost, oče!«
»Ni Bojan in ni Velegost,« je ponavljal Svarim. »Kdo bi utegnil biti?«
»Za njim vihra plašč kakor perut krokarja.«
-----------------------_____________________________
ZA GOSPODINJO IN DOM	Gobica iz moltoprena
S papirjem si lahko mnogo pomagamo
Uporaba starega papirja v gospodinjstvu je zelo1 mnogostranska. Mnogokrat si prav s papirjem pomagamo iz najrazličnejših težkoč.
Tako na primer v stanovanjih nad neogrevanimi prostori pozimi skoraj ni mogoče prebivati, ker so pač tla premrzla. Hladu, ki veje iz tal ne zadržuje niti preproga niti dtuge obloge. V takem primeru si lahko uspešno pomagamo s časopisnim papirjem, ki ga, razgrnemo' po tleh v več plasteh. Med posameznimi plastmi se namreč zadržuje zrak, ki je prav tako slab prevodnik toplote kakor papir. Polaganje časopisnega papirja pod. preproge je še drugače koristno, zakaj moljem tiskarsko črnilo zelo* smrdi in se jih tako laže iznebimo. Časopisni papir uporabljamo tudi zato-, da udušimo zvok oziroma ropot V stanovanju. Tudi v ta namen ga devamo1 v več plasteh pod preproge ali tekače. Ta-ko1 nastane dobra izolacijska plast proti zvoku, kar je posebno' potrebno' v družinah z več otroki oziroma v hišah, ki niso' zvočno izolirane.
Predpražniki, podloženi s papirjem, ki pa naj ne gleda izpod robov, ne drsijo- pri brisanju čevljev, hkrati pa se na papirju nabira prah, ki ga laže higienično odstranimo' kot s pometanjem.
S papirjem pokrivamo! tudi zimske zaloge hrane V kleti, da jih zaščitimo pred mrazom, na primer krompir ali jabolka. Krompir zaščitimo s papirjem tudi pred svetlobo, da ne zeleni ali začne prezgodaj odganjati. Pri vskladiščenju sadja zavijemo občutljive sadeže V svilen papir, da se dalj časa drže. V papir zavijemo jabolka na primer tudi tedaj, če jih nameravamo hraniti V kurjenem prostoru. Papir preprečuje preveliko izhlapevanje vode v sadju, V nezakurjenem stanovanju pa ga ščiti pred mrazom.
Uporaba papirja pa je tudi v kuhinji neprecenljiva!. Z njim lahko prištedimo na kuhinjskih brisačah in pranju ter opravimo mnogo kuhinjskega dela bolj snažno in higienično.
Posodo, posebno pločevinasto1, ki je ved-no' ne pomivamo, in prav tako pekače,
Segedinski golaž
Pol kilograma svinine, 4 dkg masti, 1 kg kislega zelja, 2 čebuli, 1 jabolko', žličko paprike, ščepec sladkorja, eno osminko litra kisle smetane.
Meso razrežemo' na kocke, čebulo' sesekljamo in jo na masti razpustimo', nato-pa dodamo meso in ga dobro prepražimo. Potresemo' ga s papriko, nato šele dodamo kislo zelje, naribano jabolko! in sladkor. Vse skupaj dušimo, da se zmehča. Prilijemo le bolj malo tekočine. Nazaduje primešamo' še smefano. Okus izboljšamo z žlico paradižnikove mezge.
nože in drugo orodje, ki se ga poslužujemo med delom, zbrišemo' s papirjem.
S papirjem, tudi časopisnim, lepo' očeh dimo' pomivalne posode, vedra za odpadke, umivalne školjke in kadi, ogledala, šipe, štedilnike in kuhalnike.
Tudi zaščita raznih živil s papirjem se dobro obnese. Tako! na primer zavijemo' v poletni Vročini salamo, sveže meso in podobno! v pergamentni papir in denemo zavitek v očiščeno kurišče peči ali v pečico! nekurjenega in ohlajenega štedilnika. Seveda pa mora biti papir čist, da z njim ne okužimo! živil.
Teh nekaj primerov prav jasnot govori, da uporabo papirja v gospodinjstvu ni podcenjevati. Mnogostranska, uporaba papirja je zelo praktična in v veliko pomoč, treba je samo kupiti nekaj starih časopisov, ki jih je lahko dobiti za malo! denarja, in se jih posluževati.
Vsaka gripa jei na svoj način zahrbtna, kajti različni virusi gripe imajo' to lastnost, da so zelo nalezljivi. Virusi so znatno lažji in manjši od bakterij. Pri bakterijah je za prenos bolezni večidel potreben stik z obolelim človekom ali s predmetom, ki ga bolnik uporablja, ali pa neposredno dihanje ali kašljanje1 bolnega v zdravega.. Virusi pa lahko prosto lebdijo v zraku. Tako nekaj za gripo! obolelih ljudi v Večji skupini ljudi lahko' okuži mnogo ljudi naenkrat. Tega, se pri običajnih prehladih z vročico' vse premalo! zavedamo'.
Krepak, močno' prehlajen bolnik lahko okuži mnogo ljudi, ki niso' tako1 krepki kot on in pri katerih se iz nedolžnega prehlada lahko! razvijejo hude bolezni. Zato naj bi Veljalo, da se bolniki, ki so prehlajeni in imajo vročino, ne mešajo' med Večje skupine ljudi, ker jih samo okužujejo' in spravljajo' v nevarnost. To velja'seveda tudi za gripozne bolnike.
O gripi, ki sedaj razsaja tudi v naših krajih in ki jo! nazivamo tudi azijska gripa, je znano, da se je razširila najprej v Šanghaju in se v četrt leta razširila po' vsej južni Aziji. Bolj nevarna je V tropskih krajih. Razširila se je tudi V naše kraje, kjer pa je manj nevarna.
Gripa navadno- poteka tako, da se najprej pojavijo bolečine V glavi, križu in udih. Temperatura naglo' naraste, toda po, 4 dd' 5 dneh spet pade. Priporočljivo' ie, da vsak, ki oboli za gripo! iz varnostnih razlogov išče zdravniško' pomoč. Znano- je tudi, da oslabi pri gripi splošna telesna odpornost proti infekcijam. Tudi povzročitelji nahoda se radi Vgnezdijo obenem z gripo in sprožijo katarje!. Tako ob gripi
Že nekaj časa so v trgovinah naprodaj najrazličnejši predmeti iz moltoprena, to je spenjena plastična masa. Zelo! priročna je na: primer gobica iz, moltoprena, ki je podobna gobicam iz spenjene gume, le da ima! lepši lesk, je mnogo bolj trpežna in jo v gospodinjstvu lahko' uporabljamo za najrazličnejša, dela.
S suho> gobico1 lahko! lepo- odstranimo prah z volnenih pletenin, sukna,, žameta, klobučevine, semiša, svile itd!. Zato1 je zelo1 priročna za potovanje,' zlasti ker je lažja od krtače in mehka, tako da jo lahko spravimo! v torbico.
Mokro! gobico! iz moltoprena s pridom uporabimo' za čiščenje madežev na oblekah in plaščih in za' osvežitev barv na oblazinjenem pohištvu, lepo očistimo na ta način pa tudi preproge.
Ker hitro vpija vlago, nam rabi tudi za sušenje premočenih oblek in plaščev ter drugih mokrih oblačil.
Vrela voda! in rahli lugi ne škodujejo' moltoprenu, zato s tako' gobico lahko- po-
mivamo' tudi posodo, kopalne kadi, stene, obložene s keramičnimi ploščicami itd. Ker je odporna: tudi proti kuhinjskemu kisu, jei pripravna za oSveževanje barvnih tkanin..
Moltopren gobice si lahkoi nabavite v najrazličnejših barvah in velikostih, z ozirom na namen, zakaj jo nameravate uporabiti.
Kako se znebimo vlage v stanovanju?
Vlaga v stanovanju je kaj neprijetna. Poleg tega pa je vlažno' stanovanje škodljivo zdravju, pa tudi pohištvo se kvari. Da se vlage nekoliko znebite, poskušajte z enostavnim sredstvom: V večjo, posodo dajte nekaj živega apna in ga tako pustite v vlažnem prostoru nekaj dni. Apno namreč vpija vlago. Glejte tudi, da boste vlažni prostor čim, Večkrat in čim dlje zračili, ker s tem se bo1 prostor nekoliko osušil.
|	ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kako se obvarujemo gripe
posledično lahkoi zbolijo' sapnik, ustna votlina,, pljuča, črevesje, mandeljni, čelne in čeljustne votline.
Da se gripe obvarujemo, lahko, pomaga le osebna disciplina' vsakega, posameznika. Kdor nenadoma začuti opisane bolezenske znake kolt glavobol, bolečine v križu in udih, mrazenje in vročico, naj po možnosti ostane1 doma in se ogiblje! družbe z ljudmi in leže v posteljo1. Kdor je krepak, bi nemara še zdržal en dol dva dni kljub Vročici, Vendar pa s tem spravlja v nevarnost svoje soljudi. Razen tega pa se lahkomiselnim maščuje gripa s tem, da največkrat poteka v zelo1 hudi obliki. Tako se z lahkomiselnostjo! pospešijo tudi motnje V krvnem obtoku. Takojšnje telesno in duševno umirjenje z, ležanjem v postelji pa, je tudi že zdravljenje.
Vsa sredstva, ki umetno' znižujejo temperaturo', zapeljejo1 človeka le k lahkomi-
Kurje oko odstranimo tako
Če' je kurjei oko- na površju kože, ga je najbolje mehanično! odstraniti, posebno,, če kožo s toplimi kopelmi prej omehčamo,. Še bolje pa; je, če kurje oko nekaj dni namažemo1 z 20 °/o-nim salicilnim ko-lodijem ali pa, nalepimo! primeren obliž, ki ga dobimo v lekarni, nakar omehčano1 kurje okoi odstranimo s sterilnim nožkom. Seveda je pri tem Velike važnosti, da ravnamo! res sterilno, da mesta: na koži ne okužimo! in s tem sprožimo1 Večje vnetje ali pa: celo! zastrupitve krvi, kar lahko, zapusti hude posledice. Ro kurje oko1 odstranimo1, moramo paziti, da smo obuti v
selnosti, da začne prezgodaj vstajati. Ugodno' učinkuje pa energično, odvajanje potu skozi kožo s potenjem, torej s postopkom, ki ga! lahkoi prilagodimo pacientovim sposobnostim.
Prebavne organe moramo! razbremeniti in pričeti s tekočo dieto,. Dodajanje vitamina C napravi človeka: odpornejšega. Zato pri bolezni ugodno učinkujejo' naravni sokovi, ki vsebujejo' mnogo' teh vitaminov. Priporočljivi sokovi so: šipek, limona, robidnice1, pomarančei ipd. Sokove po možnosti uživamo v surovem stanju. Čim manj se' gripe! bojimo, tem bolj lahko jo bomo, preboleli.
Tako se obnašajmo1 pri sedaj razširjeni »azijski« gripi, podobna navodila pa seveda veljajo' tudi za druge vrste gripe. Previdnost je Vedno, na mestu. Če zbolimo, je treba v posteljo in se gibati čim manj med ljudmi, da jih ne okužimo, pa tudi sebi škodujemo,, ker si nakopljemo lahko še težje posledice1, ki lahko' postanejo1 tudi usodne.
dovolj široko1 in komodno obutev, ker bomo1 le s tem verjetno, preprečili zopetno tvoritev kurjega, očesa.
Kurja očesa so pogosto! tudi posledica nepravilnosti nog. Zaradi tega je potrebno,, da. si nogo pustimo pregledati zdravniku, ki bi ob potrebi poslal k ortopedu, ki nato! izdela primerne ortopedske pripomočke za vlaganje v čevlje ipd. Prav kurja očesa nas: opozarjajo,, da pri obutvi nekaj ni v redil in to' je resno1 opozorilo1' da je treba nekaj ukreniti, ker sicer se zna zgoditi, da si nogo1 pokvarimo! in trpimo zaradi posledic vse življenje.
»Plašč vihra? Naši ne nosijo plaščev. Morda je Bizantinec?«
»Ne sveti se mu šlem in na prsih se ne bliska oklep. Ni Vojak iz Bizanca. Oče, njegov plašč je rdeč. Jasno sem ga videla v vetru.«
»Rdeč, praviš?«
»Rdeč je, oče. Tunjuš je nosil tako ogrinjalo, ko sem ga videla za Donava«
»Tunjuš! Da, Tunjuš je. To sol skoki hunskega konja. On ve novic. Postrezi mu gostoljubno. Naš prijatelj je.«
Ljubimca se je stisnila k očetu, mu Ovila roko krog Vratu in uprla: Vanj boječe oči.
»Oče1, jaz se Tunjuša bojim. Naj mu streže Lasta.«
»Otrok moj, nikar se ne boj prijateljevi Kako bi stregla dekla dobremu gostu? Blag je.«
»In vendar mislim, da so besi v njegovih očeh. Ko1 sem mu stregla v šotoru za Donavo!, se ie ozrl varne. V srcu me je zabolelo!, kakor bi bil zasadil strelico vanj. Vsa sem se stresla.«
»Ljubinica, kaj golčiš, grlica drobna! Kadar te pogleda Rado1, te ne zaboli -srce — ne zaboli, kajne? Ne boj se grdega obraza. Tunjuš se je že boril ob moji strani zoper Bizantince. Nikdar se nismo, bojevali s Huni. Zavezniki so, in mirni sosedje. Čemu strah?«
»Oče, ti si govoril! Verjamem. Nočem se ga bati.«
SVarun ji je pogladil mehke lase, njeno vroče lice se je pritisnilo k razorane-mu obrazu, očetu je Vztrepetalo! srce in s koščenimi rokami je objel hčer ter jo, pritisnil na prsi:
»Ti moje sonce, ti edina1, ko, ml je vse ugrabila Morana,!«
Pod. gradiščem so, na shojeni, suhi poti udarila kopita. Jezdec je pognal navkreber. Zagledal je Svaruna in Ljubinico na okopu. Stisnil je konja, da je1 zaprhal in v divjem skoku planil naravnost po, strmini. Ljubinica se je prestrašila in vzkliknila: »Morana!« Vstala je naglo, da: ji je1 zdrsnilo1 vreteno: iz naročja in se odmotala! dolga! nit., ko' se je zakotalil poSuk-Ijaj v jarek. Toda Ljubinica ni utegnila stopiti za vretenom. Vrh nasipa ie že stal Tunjuš v stremenih na konju, kateremu so se tresle trde, suhe mišice na nogah.
»Drzni jezdec, pozdravljen!«
Svarun ni Vstal. Trudno1 mu je ponudil roko v pozdrav.
»Sinovi Atile ne smejo biti nevredni krvi, ki polje! pol njegovih žilah. Pozdravljen, slavni junak, zmaga,lec Hilbudija. Tunjuš se ti klania!.«
Ljubinica je odhitela v stanišče po' ro-žehico medtu. Še Ozreti si ni upala: v ta grozni, kocinasti obraz, iz katerega so jo1 zbadale dTobne oči, polne besov.
Tunjuš ni razjahal. Po, hunski šegi je hotel izpiti roženicoi medli v sedlu. To je bilo znamenje! velikega spoštovanja.
KO je Ljubinica dvignila k njemu lepo okovano1 roženico1, je segel Hun hlastne, po pijači. Njegovi črni nohti so se dotaknili bele roke. Ljubinica jo je1 odmaknila, da' sei je zlil med! čez rob.
Izpreletelo' jo je dol kosti, kakor bi jot bil ugriznil modras.
»Bogovi s teboj in s tvojimi, slavni starosta!«
RočnO je nagnil roženicoi in jo, na du-šek izpraznil. Ljubinica je zopet segla: po, prazni posodi. Prsti sd se ji tresli; ni si upala pogledati Hunu V oči, ki soi se ji vbodle v pOrdeloi lice. Nato je Tunjuš razjahal, segel v nedrje in potegnil iz njega dragocene koralde'.
»Na, sokolica! Dvorjanice v Bizancu ne nosijo! lepših nizov krog Vratu. In ti si lepša od dvorjanic. Pomnila: boš, kdaj si napila; Tunjušu, potomcu Emaka'.«
Ljubinica je prijela: dar s tankimi prsti, zahvalila Huna in Odšla: hitro! v stanico,. Koralde so ji padle iz rok. Odskočila je in kriknila: »Zde se1 mi kakor kača!«
»Sedli k meni! Na: soncu grejem ude in trpim. Ljubinica ti pripravi obed, potem pojdeš V hišo' Ne zameri, težko, hodim!«
Tunjuš se je bahaško! zleknil V travo poleg Svaruna.
»Star si, Svarune, pa si se še postaral čez, zimo, odkar se nisva videlai!«
»Jad me grize, žalost me1 je1 stisnila v klobčič.«
»Čemu jad, zakaj žalost pd taki zmagi?**
»Ti ne veš, seveda ne veš, kako bi vedel! Edini sin, zadnji sin, Iztok, mi je izginil. O Morana!«
»Izginil, Iztok, najmlajši sin, izginil? Umrl? Padel v boju?«
»Moird!a umrl, morda padel v boju — n0 vem, nič ne Vem. Izginil je! Samoi to, vem, da ga ni več in d!a ga ne vidim več in da rod Svarunov izumre, kakor segnije drevo, ki je padlo in: ni rodilo: sadu. Besi, zakaj me tako mučite!«
»Odklej pogrešaš sina?«
»Po' zmagi onkraj Donave, ko smo' razdejali Hilbudijev ostrog, je izginil. Noč ga je vzela. Klicali smo', ni se odzval-Iskali smol, trupla ni bilo.«
»Sedaj razumem:, zakaj si upognjen, vem, od kod pepel na tvojih licih in mrak v tvojih očeh. Odvedli so ga Bizantinci, morda zdihuje v ječi, morda goni mlin01 kaj se Vel Bizanc je gnezdo' gadov, brlod tolovajev in jama! razbojnikov. Zakaj ne udarite čez DonaVoi? Maščevanje- Bizancu!«
»Saj tol je, prijatelj, druga žalost, ki m® še bolj mori. Antje nočejo, Antje, bratj0 Slovenov, leže za Seretom in se bijejo' z nami.«
Tunjušu je zaigral zloben nasmeh kro<J ustnic. »To je moje delo-, starina!,« je P°' mislil. Svarun mu ni Videl lica:.
(Se nadaljuje)
iEa oddih IN RAZVEDRILO
BERT BRECHT
NEDOSTOJNA STARKA
Lili N o v y :
v
Kot je moij ded1 umrl, je imela moja stara mati dvainsedemdeset let. Ded je bil lastnik majhne litografske delavnice v nekem badenskem mestu. V njej je z dvema ali tremi tovariši delal vse doi svoje smrti. Moja babica, ki ni imela služkinje, je gospodinjila, varovala staro, dosluže-Ho hišo; ter kuhala za odrasle in otroke.
Bila je suhljata ženica, živahnih oči kakor kuščar, vendar ne preveč zgovorna. Kljub skopim dohodkom je vzgojila pet otrok od sedmih, ki jih je rodila. Zaradi vsega; tega je postala z leti Vsa skrivljena.
Dve hčerki sta; odšli v Ameriko in tudi dva, sinova sta zapustila hišo'. Lei najmlajši, ki je bil slabega zdravja, je ostal v trgu. Postal je tiskar in imel dokaj veliko; družinoi.
Babica je ostala torej po dedovi smrti sama v hiši.	*
Otroci so si dlopisovali, kaj naj bi stoi-rili z njo. Eden izmed njih bi ji lahko ponudil zatočišče V svojem domu, tiskar pa se je hotel s; svojimi preseliti k njej. Toda starka ni bila, voljna poslušati vse te Predloge. Privolila je le V majhno pomoč vsakega svojih otrok. Litografska delavnica,, ki je že zdavnaj zastarela, ji pri prodaji ni vrgla skoraj ničesar, razen, te-9a pa je morala; plačati še nekaj dolgov.
Otroci so ji pisali, d;a kljub temu ne more živeti takoi osamljena! toda, ko, jim, sploh ni odgovorila,, so popustili in, ji pričenjali Vsak mesec pošiljati nekaj denarja;. Končno, sol si mislili, je sin — tiskar le ostal v mestu.
Tiskar je zares sprejel dolžnost, da je bratom in sestram od; časa, do, časa poslal vest o; njihovi materi. Njegova; pisma, mo-jemu očetu in to, kar je zVedel moj oče ob svojem obisku dve -leti zatem in po Pokopu moje babice, mi omogočajo, da lahko opišem vse, kar se je pripetilo, med lema dvema: letoma;.
Kaže, da je bil tiskar hudoi razočaran, Ker ga mojai babica, ni hotela sprejeti v Prostorno in, pusto, hišoi. S svojimi štirimi otroci je stanoval v treh soibah sredi mesta;. Razen tega, so .bili starkini odnosi z njim sila rahli. Vsako, nedeljo popoldne je povabila otroke k južni. Tol je bilo, tudi vse.
Svojega sinai je Vsake tri mesece obiskala enkrat ali dvakrat ter pomagala snahi skuhati kompote. Mlada žena je iz nekaterih njenih besedi razbrala, da se ji majhno, tiskarjevo stanovanje zdi pretesno. Tiskar se; ni mogel zadržati in ko nam j® o, tem pisal, je, pristavil klicaj.
Moj oče, ga; je v enem svojih pisem "vprašal, kaj počenja starka, on pa, je primerno, kratko, odgovoril, da — obiskuje Kinematograf.
Razumeti je treba,, da, to, nikakor ni bila običajna stvar, vsaj ne za otroke. Pred tridesetimi leti kinematograf še, ni bil to, Kar je; danes. To so bili slabi prostori, nemarno prezračeni, običajno; kegljišča, s Kričavimi plakati, ki so; pri vhodu reklamirali umore; in ljubezenske; drame. Tjakaj so zahajali pravzaprav le, dijaki in zaljubljeni parčki zaradi teme. Osamljene starke, prav gotovo, ni bilo; težko opaziti.
To obiskovanje kinematografa; pa je sililo; k razmišljanju še zaradi nečesa; drugega. Vstopnice resda niso; bile kdoVekaj drage, toda ker je1 ta užitek sodil med Priboljške, je; pomenil »proč vržen, denar«. Razsipanje denarja pa ni vzbujalo; spošto-vanja.
Poleg tega pa moja, stara mati nei le da ni imela stalnih stikov s svojim sinom, ki je živel v istem, trgu, temveč tudi ni obiskovala, niti vabila nikogar od nekdanjih kancev. Na južine po, trgu ni hodila. Nasprotno, pa je trdovratno zahajala v delavnico, nekega; čevljarja v neki siromašni iu zloglasni ulici, kjer so se; zlasti popoldne klatile kopice ljudi, ki niso; vzbujali spoštovanja, natakarice in brezposelni de-'ivci. Čevljar je bil človek srednjih let, Ki je nosil svojo; grbo, po vsem, svetu, pa Kljub temu ni našel prave poti. Pravili Ko tudi, da pije. To, vsekakor ni bila druž-ha za mojo babico,.
Tiskar je V nekem pismu omenil, da Je svojo mater opozoril na to, ta, pa mu je dokaj suho; dejala;: »Videl je mnogo sve-ta.« To je bil njen odgovor. Razgovor je n s tem končan. S staro materjo ni bilo
razpravljati oi temah, oi katerih ni hotela govoriti.
Približno- šest mesecev po, dedovi smrti je tiskar pisal mojemu očetu, da njuna mati vsak drugi dan obeduje v restavraciji.
Kakšna nenavadna, novosti Babica, ki je Vse življenje, kuhala za ducat ljudi in ki je; Vselej jedla lei ostanke drugih, je zdaj jedla V restavraciji! Kaj ji je neki padlo, V glavo,.
Kmalu zatem je poslovno, potovanje privedlo mojega; očeta V tal kraj in obiskal je babico;.
Našel jo je, ko; je; pravkar hotela oditi Ven, Snela; je klobuk in m,u prinesla kozarec črnega, vina, in kolačke. Bila je dobre volje, ne; preveč zgovorna,, ne, molčeča. Povpraševala jel po' nas, resda brez; posebnega zanimanja,, vendar je hotela Vedeti, če imajoi otroci dovolj jagod. Bila je takšna;, kot vselej. Hiša je, bila, kajpada videti skrajno čista, stara mati pa dobrega zdravja.
Edina; stvar, ki je dala; slutiti njeno; novo življenje, je, bila, ta, da, ni hotela z mojim očetom na »kraljestvo, miru«, na grob svojega soproga. »Tja greš lahko sam,« mu je rekla mimogrede;, »tretji na levi je, na enajsti parceli. Namenila sem se nekam po opravkih.«
Tiskar je pozneje dejal, da, je šla naij-brže k svojemu čevljarju. Hudo, se je pritoževal.
»Jaz,, jaz še s svojimi stiskam na tujem, delam le pet ur dnevno in spet trpim zaradi bolečin, hiša v Glavni ulici pa stoji prazna,.«
Moj oče je najel s,oboi v hotelu, vendar pa je računal, da ga; bo; njegova, mati povabila;, naj stanuje pri njej, Vsaj zaradi lepšega: ona pa ničesar. Toda nekoč v časih, ko je bila hiša; prepolna, je bila užaljena, ker ne stanuje pri njih in zapravlja denar po; hotelih.
Toda ona je očividno, za vselej prekinila z družinskim življenjem, zdaj ko je bila na koncu življenja,. Mojemu očetu, ki je bil dovzeten za, humor, se, je zdela, malce »prismojena« in, zato, je dejal stricu, naj pusti starki počenjati, kar želi.
Toda kaj je, hotela?
Do prvega incidenta je, prišlo;, ko; je neke običajne srede najela voz, in z njim odšla na; izlet. Kočija je1 bila velikanska dVovprega z visokimi kolesi, velika, da bi lahko, naložil cele družine. Prej nekoč je ded le nekajkrat naročil voz, kadar smol otroci prišli na obisk. Babica, je tedaj vselej ostala doma:. Prezirljivo je z mahanjem roke zavračala;, da; bi šla; z nami.
Toda poi kočiji je; prišlo na Vrsto potovanje v K, dokaj Veliko, mestol, oddaljeno dive uri vožnje, z vlakom. Tistega dne so; bile tam, konjske dirke in moja babica, je šla prav na konjske, dirke,.
Tiskar je bil strašno presenečen. Nekega zdravnika; je hotel vprašati za nasvet. Moj oče je zmajal z glavo, ko, je prebral pismo, Vendar pa je, bil proti klicanju zdravnika.
Babica ni šla sama; v K. S seboj je po tiskarjevem pisanju peljala; neko; mlado; dekle, na pol zmedeno, pomivalko, posode iz gostilne, v kateri je starka, obedovala, vsak drugi dan.
Od tega, trenutka, dalje1 je, ta »nedono-šenka« odigrala svojo vlogo,.
Kazalo je, da, se; je moja babica: zaljubila vanjo,. Vodila jo je v kinematograf in k čevljarju, ki se je, mimogrede po-Vedanoi, razkril kot socialdemokrat. In pripovedovali so;, da obe, ženski večkrat igrata karte V njeni kuhinji pri kozarcu črnega; vina,.
»Nedonošenki je kupila klobuk s cvetlicami,« je ves, obupan pisal tiskar. »In naša Ana; nima obleke za prvol obhajilo,.«
Stričeva pisma, sol postala popolnoma histerična in govorila, so, le »o nedostojnem obnašanju drage, matere«, brez vsakršnih drugih podrobnosti. Oče mi je povedal, kaj je bilo potem.
Krčmar mu je prišepetal namigovaje: »Kakor pravijo, ljudje, se gospa B. sedaj lepo zabava,.«
Moja stara, mati pa v teh zadnjih letih pravzaprav ni živela razkošno,. Kadar ni jedla v krčmi, je običajnol pojedla'le, kakšno predjed, malo, kaVe in svoje priljub-
ljene kolačke,. Obenem pa si je k vsakemu obroku privoščila razkošje V obliki čaše cenenega črnega vina,, ki ga je počasi srkala,. Pazila je, da jei bila hiša čista in tol ne; le, njena, spalnica, in kuhinja, temveč tudi vsi ostali prostori. Toda hišo je zadolžila v breme svojih otrok. Nikoli niso, odkrili, kaj je storila s, tem denarjem,. Zdi se, da ga je; dala čevljarju. Ko je umrla:, se je, preselil V neko, drugo, mesta, kjer je, kakor so, govorili, odprl razmeroma: Veliko delavnico, za, izdelovanje čevljev po meri.
Natančno gledano; je, preživela; dve življenji, enega za drugim,. Prvega! kot dekle, žena; in, mati, drugega pa enostavno kot Gospa B., osamljena; oseba, brez, obveznosti in s skromnimi sredstvi, ki pa so zadoščala; za dostojno življenje. Prvo življenje je trajala približno šestdeset let, drugo, pa sarnoi dve,.
Moj oče je izvedel, da si je V zadnjih šestih mesecih privoščila marsikaj, kar je normalnim ljudem tujei. Tako, je na primer vstala ob treh zjutraj in se sprehajala po; praznih mestnih ulicah, ki so takrat pripadale; le; njej sami. In ko je prišel pastor obiskat staro gospo;, da bi ji delal družbo1 v njeni osamljenosti, ga je povabila — ako, lahko; verjamemo, pripovedovanju — V kino!
Živela ni osamljeno,. K čevljarju so prihajali in odhajali brez dvoma, veseli ljudje in marsikaj je bilo, slišati. V delavnici je imela stalno svoj liter črnega vina in ga srebala,, do,čim so, ostali obrekovali in zbadali razne mestne veličine. Pila je črnega, od časa do časa pa je družbi prinesla tudi krepkejšo; pijačo,.
Umrla je naglo; nekega jesenskega, popoldneva, v svoji spalnici, ne v postelji, temveč na lesenem, stolu poleg okna. Tistega, večera, je, povabila; »nedonošenko«, dla bi šli v kinematograf in tako, se je zgodilo, da je bilo dekle poleg nje, ko, je umrla,. Imela je štiriinsedemdeset let.
Videl sem njenoi fotografijo, na, mrtvaškem odru, ki s,o( joi posneli za njene otroke.
Na sliki je videti droban, obraz, s, številnimi gubami, tankimi ustnicami in širokimi ustmi. Drobne poteze, Vendar nič malenkostnega. Ta obraz je v polni meri preživel dolga leta suženjstva in kratka leta svobode in užil naš vsakdanji kruh do' zadnje drobtine.
Ko, nate vsa nesreča se, vali, ko te preganjajo, okrutni dnovi, ko zate prav nikjer rešitve ni, ko bičajo te burje in valovi,
ko nič ne, veš, če kdaj ti vsaj mimo srce; še zaživi, čeprav brez sreče, če kdaj robovi rane se zapro te črna, krvaveče; in skeleče,,,
tedaj morda v odprt pogledaš grob, globoka dol nal krsto;, ki zasuta takoj s: plastmi prsti bo,, ko zakop začela že, naslednja; bo; minuta:.
O, in tedaj začutiš, pa čeprav dol mozga; peče divje te trpljenje,, kaj luči vsemogočni je pozdrav in kakšna svetla sila, je življenje.
Ljubezen ne zarjavi
V	Angmalsaliku, V Severni Gronlandiji, so prebivalci nekega dne prestrašeno, bežali iz svojih koč. Prestrašilo jih je letala, ki je, v nizkem letu krožilo; nad mestom. Prepričani so bili, da je izbruhnila nova vojna in da, jih namerava sovražnik napasti. Pomirili so; se šele, ko, je padel iz letala zavitek, pritrjen na majhno padalo. Zavitek je bil naslovljen na neko staro Gronlandko,. V njem je bilo pismo,, oveloi, suho cvetje, in sto' grenlandskih kron. Pošiljatelj je bil sivolasi polarni raziskovalec Pavel-Em.il Viktor, ki se je, bil pred desetletji zaljubil v takrat lepo in mlado, Gronlandko, in se mu je šele zdaj nudila prilika povedati ji, da je ni pozabil in da, še vedno, misli nanjo,.
*
V	Londonu je umrl v star olsti 83 let eden izmed najbolj zagrizenih samcev — bogati Pultney Bolingsborke. Svoje premoženje, je, zapustil trem starkam, ki jih je bil v mladosti zasnubil, pa so, ga zavrnile. »Vsako; izmed Vas sem nekoč strastno! ljubil,« je, zapisal v svoj testament, »in vse tri ste me zavrnile. Danes sem vam za to iz vsegai srca hvaležen. Ako bi me bila katera izmed Vas uslišala, bi moje življenje ne bilo, tako srečno, in mirno, kakor je, v resnici biloi.«
*
V	San Juanu, v Braziliji, sta se 87-letni starček in njegova; 86 let stara nevesta odločila, da sel po 56-letnem skupnem življenju poročita. K poroki je prišlo; njunih osem otrok, sedemnajst vnukov in šest pravnukov.
Branimir Kozinc
Dober primer
Mirko je sedel pri mizi, grizel peresnik in otožno strmel V bele; liste šolskega zvezka, ki je ležal pred njim in kjer ni bilo še; nobene poteze s črnilom. Tu in tam je vrgel bežen pogled na; zofo, kjer so sedeili starši. Oče je bral časnik, mati pa je krpala nogavice. Bila je prav lepa slika; prisrčnega družinskega življenja.
V kotu je nihalna ura udarila devet.
Mirkol se je; zdrznil. Že devet! A jutri zjutraj mora oddati nalogo »Kako, nastajajo Vojne?«. On pa še niti vrstice nima napisane. Pa mu tudi nič ne, pride na misel.
Tedaj je premagal svoj ponos.
»Očka, ali mi lahko; poveš, kako, nastane vojna?«
Oče je odložil časnik, snel očala in se odkašljal.
»Kako, pride do, vojne, bi rad vedel?« Spet se je odkašljal. »Torej, pazi! Vzemimo,, da bi med Anglijo, in Ameriko, nenadoma nastale resne diference, ki. . .«
»Za božjo voljo, Herman,« ga je prestrašeno prekinila mati, »saj vendar ne bo...«
»Seveda ne! Zato, pa, pravim: Vzemimo.«
»Kako, me le moreš tako, prestrašiti, Herman,« je tožila; mati.
»Jaz, za, hudi... , hm. .., hotel sem reči, na nekem primeru pa le moram fantu pojasniti, kako lahko pride do vojne.«
»Neprimerni primeri niso, pedagoški.«
Mirko je videl, kako, je očetov obraz zalila rdečica. Najprej je začudeno poslušal debato, zdaj pa se je skrivaj režal.
»S tem hočeš najbrž reči, da sem slab pedagog?« je oče razdražena vprašal.
»Jaz sem le rekla, da napačno, izbrani primeri niso, pedagoški!«
»Kljub temu nimaš prav, moja draga« — oče je posebno poudaril zadnji dve besedi, »ker primeri še niso dejstva.«
Prepir o napačno, izbranih primerih se je razvijal. Padle so; ostre besede. Se pravkar tako prisrčna slika; se je nenadoma spremenila.
Po nekem očetovem posebno, ostrem napadu je mati Vstala in potem, ko je očetu vrgla, nič dobrega obetajoč pogled, užaljeno zapustila sobo. Oče se je nehote zdrznil, ko, sO Vrata, glasno zaloputnila za njo;. Nato se je oddahnil.
»Tako,, Mirko,« je rekel, »zdaj ti bom razložil, kako,...«
»Hvala,, očka, ni več potrebno,« ga je prekinil potomec, ki je že nekaj minut marljivo pisal. »Zdaj mi je jasno;, kako, nastane vojna.«
Ali ste že kdaj . . .
—	srečali prehlajenega prijatelja,, ne da bi mu povedali, kako, vi sami odpravljate nahod?
—	kupili nove, vezalke za; čevlje, preden so se vam stare pretrgale?
—	našli na podstrešju star časopis, ne da bi ga prebrali?
—	šli mimo zidališča, ne da bi opazovali delo zidarjev ali žerjavov?
—	šli mimo na novo prepleskane ograje, ne da bi se je previdnoi s, prstom dotaknili, da se prepričate, če je barva že suha?
—	stali v gneči v prodajalni, ne da bi poizkusili kakega kupca pred Vami prehiteti?
Kdor odgovori pritrdilno na pet izmed gornjih vprašanj, zasluži, da se mu postavi spomenik.
„Puch 500“ — novo ljudsko vozilo
Stran 8
Celovec, petek, 4. oktober 1957
Štev. 40 (805)
Atomska energija v ospredju svetovnega zanimanja
Atomska energija — strah in hkrati tudi upanje človeštva — je danes v ospredju vsega svetovnega zanimanja; postala je problem štev. 1, s katerim se ne b a vi j o le strokovnjaki in državniki, marveč zaposluje dejansko^ najširše plasti človeštva. To je tudi razumljivo, saj ista skrivnostna sila,, ki v obliki atomske bombe vzbujal strah in zaskrbljenost, hkrati tudi obeta neslutene podvige v miroljubni tehniki, v gospodarstvu in posebno v zdravstvu, kar bo velikanskih koristi za Ves svet.
V teh dneh je vprašanje1 atomske energije tudi predmet razpravljanj pred tremi mednarodnimi odnosno svetovnimi forumi. V prvi Vrsti so tako rekoč oči Vsega človeštva trenutno' uprte v prestolnico naše države — Dunaj, ki ga je doletela čast, da se je v njegovih zidovih sestala ena najbolj pomembnih konferenc po zadnji vojni: konferenca mednarodne agencije za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. Da je statut te agencije pred enim letom podpisalo' 81 držaV-čla-nic OZN in dal je zdaj na Dunalju zbranih 62 delegacij, dovolj zgovorno priča, da1 gre pri tej agenciji za' ettO najbolj Važnih mednarodnih organizacij, ki so bile ustanovljene v zadnjih letih in ki je dejansko zajela Vseh pet kontinentov. Zato je jas-no, da! pomeni dunajsko zborovanje brez ozira nai to, kakšne rezultate bodo« dosegli, bistven korak na poti k razvijanju konstruktivnega sodelovanja na področju miroljubnega izkoriščanja atotaske energije.
Slovesna otvoritev konference je bila V torek, že dan poprej pa je zunanji minister Figi v okviru posebne slavnosti predal ključe Doma glasbe tajniku agencije dr. Jollesu in tako simbolično! nakazal, da je ta zgradba za čas konference eksteritorialna. Ob tej priložnosti je minister Figi izrazil željo, naj bi ozračje, ki sicer vlada v tej zgradbi, koristilo tudi konferenci, ki pOmeni začetek Velikanske^-ga delal za mir in mednarodno! spotazU-mieVanie, kajti konferenci je bila stavljena pomembna naloga, da usmeri velikanske rušilne sile jedrske energije na pot miru,
da ta Velikanska! naravna sila! ne bo služila uničenju, marveč blaginji človeštva. Tudi zvezni prezident dr. Scharf je v svojem nagovoru ob otvoritvi zasedanja naglasil, da ljudje povsod, v svetu pričakujejo, da jih bomo rešili skrbi za zdravje bodočih rodov, zahtevajo!, da skrivnosti narave ne bodo zlorabljene ter da bomo' na mesto smrti in uničenja! postavili življenje in izgradnjo.
Istočasno' s konferenco! v diinajskem Domu glasbe poteka V Švici drugi mednarodni tečaj O uporabljanju atomske energije, ki ga prirejajo V okviru mednarodne zdravstvene organizacije. Okoli 20 držav zastopajo na tem tečaju fiziki, kemiki in inženirji mednarodnega slovesa, ki razpravljajo o nevarnosti, kateri je izpostavljeno človeštvo Vsled jedrskih po-skusov.
V New Yorku pa zaseda Glavna skupščina Organizacije združenih narodov, katere obširni dnevni red obsega tudi razprave O atomskem oboroževanju odnosno omejitvi in ukinitvi te nevarne tekme med posameznimi »atomskimi« silami.
Osnovni namen mednarodne agencije, katere konferenca se je ta teden začela na Dunaju in je bil za njenega predsednika soglasno izvoljen bivši avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber, je v tem, da se pospeši in razširi delež atomske energije v miru, zdravju in napredku v vsem svetu. Želje človeštva, ki z zaupanjem spremlja delo teh treh mednarodnih ustanov, so si edine v tem, dal bi bil ta cilj dosežen čim prej.
Obnovitev stikov med KPA in ZKJ
V Beogradu sta se v času od 19. do> 25. septembra mudila člana centralnega komiteja Komunistične stranke Avstrije Honner in Hexmann. Za časa svojega bivanja v Beogradu sta vzpostavila stik s centralnim komitejem Zveze komunistov Jugoslavije in se razgovarjala z njegovimi člani Kardeljem, Veselinovim, Leskoškom, Todorovičem, in Vlahovičem.
Povpraševanje po manjših in kljub temu visoko zmogljivih motornih Vozilih, posebno po majhnih avtomobilih, je Vedno večje. Želji mnogih, ki bi si radi za manjši denar nabavili avtomobil, je ustregla: tovarna »Steyr-Daimler-Puch A. G.«, ki je v ponedeljek predstavila novinarjem novo vozilo, avtomobil »Puch 500«, ki stane 23.800 šilingov. Avtomobile so že razposlali po vsej Avstriji in so pri trgovcih z avtomobili v redni prodaji.
Generalni direktor tovarne Ryznar je poudaril, da današnji življenjski standard vedlnol bolj zahteva ugodna, visoko! zmogljiva vozila,, ki ščitijoi tudi proti neprilikam Vremenskih poljavov, hkrati pa Vozila, ki SO' obenem tudi poceni. To prihaja do izraza v nazadovanju povpraševanja po motornih kolesih in rolerjih. Tovarna Steyr-Daimler-Puch je doslej iz gotovih narod-no-gospodarskih razlogov izdelovala samo traktorje (do danes 88.000), tovorne avtomobile (doslej 25.500), lovske puške (22.300), motoma kolesa (252.000 komadov), rolerje (84.000 komadov), kolesa (1,250.000 komadov) ini mopede, ki jih je doslej izdelala 213.000.
Ker danes avtomobil ni Več smatrati za izključno luksuzno' vozilo, se je tudi ta, tovarna, kot že poprej italijanska tovarna Fiat, odločila za izdelovanje majhnega avtomobila, ki je prilagojen predvsem avstrijskim razmeram, kjer so potrebna dobra Vozila: z močnim motorjem. Tako je
Velika izbira sadnih drevesc, posebno sort, kakršnim slana ne škoduje ob času cvetenja.
Ing, Marko POLZER
St Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
avstrijski »Puch 500« nekak sorodnik italijanskega Fiat-avtomobila, vendar so njegovi deli produkt avstrijske proučave in izdelave. In tako je nastal mali avtomobil, ki je zaenkrat najboljše tovrstno vozil0 na avstrijskem avtomobilskem trgu.
»Puch 500« je sicer majhen avtomobil, v katerem pa se ugodno vozi. V njem je prostora za 4 osebe, na 100 km porabi okoli 5 litrov bencina, njegova povprečna zmogljivost je okoli 60 do 70 km na uro, naj Večja brzina pa 100 km na uro!. Moč motorja tega vozila znaša 16 PS.
V obratu Thondorf, kjer bodol te avtomobile izdelovali, jih bodo dnevno) izdelali 15. Letna produkcija avtomobilov »Puch 500« bo znašala 15.000, in to toliko časa!, dokler bo v Vel j avi pogodba! s tovarno Fiat V Turinu, po kateri smejo »Puch 500« prodajati samo v Avstriji.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 5. oktobra, dol četrtka, 10. oktobra 1957 film:
»DEVIŠKI ADAM«
(Der keusche Adam)
v sofootoi, 5. oktobra ob 20.00 uri v Škofi-čah pri SchiitZu,
V	nedeljo, 6. oktobra ob 15.00 uri na Beli pri Sorgerju,
ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju,
v torek, 8. oktobra ob 20.00 uri v St. Primožu pri Voglu,
v sredo', 9. oktobra ob 20.00 uri v Ledin-cah pri RaUschu,
V	četrtek, 10. oktobra ob 20.00 uri v Bil-čovsu pri Miklavžu.
Film je za mladino prepovedani
Kmetje v Železni Kapli in okolici!
Pri Kmetijski zadrugi Železna Kapla
kupite po ugodnih pogojih svoje potrebščine kakor:
kmetijske stroje in orodje, semena, umetna gnojila, krmila in drugo
Zadruga zamenjava tudi moko za žito
S pred kratkim nabavljenim tovornim avtomobilom lahko prevaža potrebščine tudi na dom^\ \^^^^^^^^^^{metjejjazvijajte^)aš^rgwanj^>i^vo£jlomaa^ztuln*p}^^^^^^^^^
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, fl.45, 7.45, 12.S0, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Siagerji — 19 05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa
r rt --	-rTSTJ
Sobota, 5. oktober:
I.	program:	5.35 Kmečka godba —
8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 17.10 Odlični izbor — 20.30 Zmaji, zmaji, sami zmaji — 21.30 Naša radijska družina.
II.	program: 11.00 Petje in godba z gora — 12.03 Za avtomobiliste med potjo — 20.15 Zaključni koncert mednarodnega glasbenega tekmovanja.
Nedelja, 6. oktober:
I. program:	6.10 Vesele melodije —
7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 11.00
Starši, opozorite svoje šolske: otroke na slovensko oddajo Radia Celovec, ki bo letos Vsak drugi petek v mesecu in se glasi »AKUSTIČNI MLADINSKI LIST«. Torej ta mesec bo ta oddaja 11. 10. 1957 ob 14. uri. Mladina si bo z urednikom te oddaje lahko dopisovala in se tako vadila pisanja v materinskem jeziku.
Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Ritmi, ritmi ... — 19.00 Športna poročila — 20.15 „Dovolite, moje ime je Cox“ — 20.45 Operetne melodije.
II. program: 10.00 Nedeljska muzikalična promenada — 14.45 Ura pesmi — 16.00 Prosimo k plesu — 19.10 Dirigira Robert Stolz — 20.00 Igramo po željah.
Ponedeljek, 7. oktober:
I. program:	5.35 Kmečka godba —
8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila,
objave. Beseda o perzijskem slovstvu (slov.)
—	15.30 Straussove melodije — 18.45 Za našo vas (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče
—	20.16 Srečanje v ponedeljek — 20.45 Koroški visokošolski tedni.
II. program: 9.00 Godba na pihala —
12.03	Avtomobilisti med potjo —	13-30
Operne melodije — 14.30 Mednarodna radijska univerza — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Venček melodij — 19.30 Za žene.
Torek, 8. oktober:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Moderne raziskovalne metode v medicini —
14.00	Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno... (slov.) — 18.25 Radijska prijateljica
—	19.05 Veseli leksikon — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Orkestralni koncert.
II.	program: 8.20 Bodite brez skrbi —
12.03	Za avtomobiliste med potjo — 14.30 Mednarodna radijska univerza — 16.45 Začnite lepo pesem — 18.00 Kar vas bi zanimalo
—	19.30 Avsitrija — tvoje srce je Dunaj — 20.30 Pester večer.
Sreda, 9. oktober:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Korošci pojejo in igrajo (slov.) — 16.00 Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela višokih šol — 18.45 K 10. oktobru (slov.) — 20.16 Zveneča paleta — 21.00 „Glasovi, ki pomenijo denar," poročilo.
II.	program:	12.03 Za avtomobdiste
med potjo — 13.30 Operne melodije — 19.30 Lepe melodije — lepe navade — 20.15 „Sa-jevka“, slušna igra.
Četrtek, 10. oktober:
I.	program: 5.35 Alpski zvoki — 8.45
Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev (slov.) — 16.00 Zgubljena domovina —	18.45 Oddaja za
kmete — 19.00 Prilceska dneva.
II.	program: 8.20 Melodije na tekočem traku — 12.03 Za avtomobiliste med potjo — 14.45 Evropska žena — 18.15 Venček pesmi in melodij — 19.45 „Somrak bogov", 2. in 3, akt Wagnerjeve opere,
Petek, 11. oktober:
I.	program: 8.45 Koroška vas —.14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 16.00 Lepa pesem — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladina in film — 18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.20 „Philoklet“, Sophoklesova drama.
II.	p rogram: 8.20 Prosimo, prijazno —
12.03	Za avtomobiliste med potjo — 15.30 Šlagerji — 19.30 Za prijatelje gora — 19.45 Ljubiteljem harmonik — 20.30 Tisoč taktov plesne glasbe.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 5. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabav-
na godba — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 8.35 Jugoslovanska kola — 10.30 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih —
11.00	Za dom in žene — 11.40 Havajski instrumentalisti igrajo —	12.30 Kmetijski
nasveti — 13.30 Slavni pevci in virtuozi — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 17.30 Vedri zvoki — 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli večer — 21.00 Malo od tu — malo od tam.
Nedelja, 6. oktober:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 8.15 Note korakajo — 9.17 Slovenske narodne in umetne — 10.30 Pokaži, kaj znaš — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Z melodijami na pot — 13.30 Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.30 Glasbeni mozaik — 20.00 Glasba ne pozna meja — 21.00 Nočni končen.
Ponedeljek, 7. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Srečanje na Eifflovem stolpu — 10.10 Iz solistične ih komorne glasbe — 11.35 Trio Avsenika in akademski kvintet igrata — 12.30
Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavna revija
—	14.35 Voščila -- 15.40 Bevk: Ženske — 17.40 Milano — Pariz — 18.00 Mladinska oddaja — 20.00 Simfonični koncert.
Torek, 8. oktober:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Radijski koledar — 8.35 Orkestralne miniature — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Prisluhnite in izbirajte — 11.30 Za dom in žene
—	11.45 Ritmična harmonika — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Harmonika in orglice — 13.30 Pester spored opernih melodij —; 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spornim
—	17.10 Praznik cvetočih češenj — 18.00 Športni tednik — 20.00 Koncert zbora JLA iz Beograda.
Sreda, 9. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Psan* paleta — 9.15 30 minut za ljubitelje narodnih pesmi — 10.10 Dopoldanski koncert —
11.00	Zabavna ruleta — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 15.40 Rousseau: iz „Izpovedi“ — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 S popevkami iz dežele v deželo — 18.00 Kulturm pregled — 18.30 Svatovske pesmi in običaj* raznih narodov — 20.00 Massenet: Manon, opera v 4. dej.
Četrtek, 10. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš je' dilnik — 8.05 Amaterski zbori pojo — 9.00 V valčkovem tempu — 10.10 Odlomki *z javnega koncerta — 11.45 Pesmi za naše male — 12.00 Veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Popularne melodije — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 17.10 Zabavni album
—	18.45 Četrtkova reportaža — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 11. oktober:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 To in ono za vas — 10.10 Iz jugoslovanske solistične glaS' be — 11.00 Pesmi raznih narodov — U-3. Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasvet*
—	13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščil*
—	15.40 Iz svetovne književnosti — U-l Plesne melodije — 18.50 Družinski pogovori — 20.30 Jesen, trudna in vesela.