Naša gospodarska orgranizaciia. —g Članarina in darila za učiteljski konvikt. Tov. Josip Lapajne iz Cerkelj 20 Din; tov. Milan Pavlovec in Cerkelj 20 Din; Šolsko vodstvo v Št. Jerneju 7 Din; Šolsko vodstvo v Kostanjevici 40 Din; Šolsko vodstvo v Šmarjeti 20 Din. Hvala! —n Rezervni sklad. Prostovoljni ariranizačni davek — 1923. »S tem, da orsranizacijo svoio vedno rad oodpiram ljub.m in častim svoi stari, mu vrata v svobodo odpiram.« — 60 D'n: Cir.il Mikl — Ljutomer Bravo tudi v »Lotmerku« se nas večkrat spamnite! 25 D^n: J. Smo!e — Sv Gora. . Zdravo, vrla tovarisica! 10 Din: Gorfanšč dek.č. Bravo. Vi poite — aimo — »nai^rei«. jaz bom sekundiTal! Zdravo! — Današnii izkaz 95 D _i. Prej izkazanih 3410 D'n. Skupai 3505 Diti. — I v a n P e t r i č . Ljubliana VII., Gasilska cesta 172. —g. V pojasnilo. Tov. Fr. Skulj je poročal na pokrajinski skupščini v Ptuju o »Socialni ustanovi učiteljstva Slovenije«. To poročilo je dalo povod par članorn »Učit. samopomoči«, da so me vprašali, »če se zdaj društvo Učit. samopom. razpusti in preneha z nabiranjem novih članov.« Tem in vsemu članstvu »Učit. samopomoči toliko v pojasnilo: »Učit. sarrnopomoč živi in vspešno dela že 25 let; o razpustu ni gov-ora. Danes je 544 članov, število pa še n,i zaključeno. Posmrtnina znaša za zdaj 1088 Din, Agitacija za društvo se vrši nemoteno naprej, vsak dan sprejemamo nova priglašenja. Če nam pridobi vsak član le 2 nova člana, bo posmrtnina oikrog 3300 Din. Tovariši in tovarišce! Skrbite, da bodo dobili Vaši dediči res izdatne posmrtnine! UČITELJSKA SAMOPOMOC. (Poročilo načelnika Iv. Kocijančiča na društvenem zborovaniu v Ptuiu. dne 8. iuilija 1923.) Tovarišice! Tovariši! Zadnji redni občni zbor ie bil nred tremi leti — 27. avgusta 1920 v Mariboru. Na tem občnem zboru so se ^retresala nova društvena oravila. Občni zbor ie Dooblastil društveni odbor. da soreieta oravila oredJoži doIitični oblasti v odobrenie V septembru leta 1920. ie pravila odbor odpos'al. Ministrstvo za notranie zadeve oddelek za Sloveniio iih ie odobrilo z od'okom z dne 3. oktobra 1921, št 10.475. Obveščenie učiteljstva. O tem se le učite.jstvo obvestHo ,do »Učit. Tovarišu« z dne 10. novembra 1921. št. 46. To obvesti!o se ie nonatisnilo v 600 izvodih. katere ie razposlal odbor vsem društvenikom in Dredsednikoni okrajnih učiteljskih društev. Podobno obiavo v cirilid. to ie v srbohrvaščini ie priobčil »Učit. Tovariš« v 49. številki. To nonatisneno obiavo so oreliela uredništva vseh učite'iskih listov. ki izhaiaio v naši državi. Razširjeni delokrog. Z novimi Dravild si ie društvo razširilo svoi delokrosj na vso državo. obenem Da času primerno uredilo iposmrtnine — zameniJo krone v dinarie Z živahno aeitaciio po časopisih, Dotom okrajnih učiteljskih društev in poedincev ie vabi'.o vse dobromisleče tovariše in tovarišice v svoi društveni krog:. Števi'o olanov se ie večalo od dne do dne. To nam ookaže s številkami naslednii statističn! Drealed: Koncem do danes v V do danes v V 1 do danes v Clanstvo. 1. 1920 je bilo 1921 » » 1922 » » 1. 1923 » » skupaj Posmrtnine. 1. 1920 seje izpl 1921 » » » 1922 » » » I. 1923 » » » Denarni promel . 1920 1921 1922 1. 1923 233 218 508 544 _33_ 577~ . Din » » » t. Din » » » clanov, » » vpisanih sprejetih c'anov. 837-50 581 •— 6437-— 4161-— 2S71-71 5969-79 26937-93 18137-51 Dmštvena imovina. Koncem leta 1920 Din 3605-21 1921 • » 3195-80 1922 » 9347-14 Pokoini aan>. V zadnii poslovni dobi ie imeia bela žena-smrt bogato žetev. Iztrgala je iz naše srede v 1. 1920 6 članov, 1921 6 » 1922 10 » do danes v 1. 1923 3 » torej skupaj 25 članov, kar ie oribližno skoro ena tretjina vseh umrlil članov — do danes 85 smrtnih slučajev. Zahvale. Uspešna društvena agitaciia je imela več Dod_ornikov. katerih ne smemo prezreti. Uredništvo »Učit. Tova- r!ša« ie daio v svojem listu vsak čas in radevolje prostora našim agitaci'jskim noticain. nriobčevalo smrtne slučaie in navodila za oraviJno D'ačevanje Dristojbin. Vse to oa brezplačno, kar še posebno povdarjam. Tovariši-nabiralci in tovarišice nabiralke so prav pridno in ponekod s prav ieuimi vspehi priDoročali. vabili in vp'sovali nove prisrlašence za »Učit. samopomoč«. Predsedniki okrajnih učlteliskih društev so Driporočali naise društvo svoiiim članom in stavljali večkrat na dnevni red Dogovor o »Učit. samopomoči«. Vsem navedenim in nenavedenim činiteljem ki so nam na ta ali oni način Domaffali širiti društveni krog. se v imenu »Učit. samonomoči« na.inrisrčneie zahvaliuiem. Pro-sim Da vse te in vse one, ki so dobre vo ie, da nam ostan.jo ob stran; tudi v bodoče z besedo in de'janji. Pregled računov. Blagajniške k-njige in letne računske sklepe so vsako leto pregledali in odobrili računski pregledovalci: za ieto 1922. v seji dne 25. februaria 1923. Izrsdni občni zbor. Ker se je v letu 1921. tov. Ivan Šmajdek iz Krtine vsied bo!ezni odDOvedal or.edsedstvu. ie izredni občni zbor dne 28. decembra 1921 v L.ub iani izvolil za načelnika tov. Ivana Kociiančiča. učitelja v Ljubljani Tovariš Šmaidek ie 9 let Dredsedoval društvu, oskrbel v 1. 1920. nova društvena pravila in storil nrav mnogo za oovoljni društveni razmah. Odbor mu ie Doslal dne 29. ianuaiia 1922 nismeno zahva'o. Dovolite mi na še da se mu za mnosroletno uspešno delo v društvu zahvalim tudi na tem mestu. Odborove seje. Društveni odbor ie ime! v letu 1920. dve v letu 1921. eno, v letu 1922. t>et in v letu 1923. do danes tri seie Vsi odborniki so brezplačno vršili svoie dolžnosti za kar iim izrekam društveno zahvalo. S tem bi bi!o mo'ie ooročilo za zadnio tri etno poslovno dobo končano. 1898.—1923 Dovolite mi Da, da podam še kratek Dregled o »Učit. samopoinoči«. oziroma n.ieni Dredhodnici »Jubilemi samoDomoči« od n.ie rojstva do danes Prav v teh dneh stona »Učit. samoD-cmoč« v 25. iubileino leto svojeea pos"ovan'ia. UstanovUelji. V letu 1898. so agilni tovariši iz »Zaveze« ustanovili podporno drnštvo »Jubileino samopomoč«. Predsednik Zaveze tov. Luka Jelenc. takrat nadučiteli v Št. Juriiu Dri Kranju ie sestavil pravila, katera je potrdilo deželno predsedstvo v Ljubljani, dne 4. julija L898, št 3001. V oktobru leta 1898 je pričel društveni odbor spreietnati člane. Primerjave. Ob koncu prvoletne poslovne dobe ie ime'o društvo 183 članov, danes 577 članov. Prvi član — Avsrust K-leč iz Liubljane — ie Dristopi! 4. oktobra 1898, zadn'ii — Jelena čuček v Grlincih — dne 24. junija 1923. Dediči za nrveea umrlejra č'ana — Ana Krajnik iz Kobarida — so Drejeli gl. 183.—. to je Din 91.50 nosmrtnine. za zadnii 85. sjrirtni slučai —• Vida Skalovnik iz Ra'jhenbursra — oa Di-n 1016.—. Društveni nredsedniki. I. Avgust Keč. učiteli v Ljubljani od iuli.ia 1898 do 23. septembra 1899; II. Jakob Dimnik, šolski ravnateli v Uubliani od 23. septembra 1899 do 11. septembra 1900: III. Fr. Ks. Trošt, nadučiteli na Igu od 11. sentembra 1900 do 16. iulija 1912 "(do simrti): IV. Jakob Dimnik. šo'ski ravnateli v Liubliani kot DodDredsednik do nove volitve v aveustu 1912; V. Ivan Šmajdek učite_i'na Krtini. od avgusta 1912 do 28. decemhra 1921: VI. Ivan Kocijančič. učitelj v Ljubl.iani. od 28. d-ecembfa 1921 do danes. Društveni odbor. Društveni ' odbor šteie 5 odbornikov in 3 računske pregledovalce. Pri roistvu našega. društva so bili v odboru jn še danes vrše ves čas nenretrsrano in brezplačno vse delo sledeči č.ani- Podoredsednik šolski ravnatel'i Jakob Dimnik. odbornika viš. šol. nadzornik Engfelbert Gansjl in učiteli Juraj Režek. računs^a preerledovalca ravnatelj meščanske šole Luka Jelenc in sadjarski nadzornik Franc Črnagoj; nad 20 let pa odbornik Hcejski prof. Albert Sič. Vsem tem de!avnim članom čestitam k 251etnemu Dlodonosnemu iubileiu. se jim v društvenem imenu naiiskrenejše zahvaliuiem in iih prosim da še nadal.ie n-osvečajo svoje moči obstoju in procvitu »Učit. samoDomoči«. PHporočilo in sklep. Kar ni soosobnega za živlienie nremine. umre: vse slabotne uvene. usahne. Prvi ustanovniki Učit. oziroma Jubilejne samopomoči so ji noloži i ob rojstvu v zibelko zadosti živlienskih sil. da ni omasrala na trnievi poti. Kreoko se 'ie razvi.iala, ras'a. vabila in zbirala člane. Ublažila pa ie tudi mnogo gorja, posušila mnogotero solzo. Smoter na. katereea so si začrta.i društveni ustanovniki ob roistvu. danes še ni dosežen. M-Knro je še tovarišic. tovarišev in n.iih sooroi1' ki danes še niso v našem društvu. Skušaimo pridobiti i-n privabiti tudi te v naš krog! Stooaimo kreoko napre'j do konečnes-a smotra: V eni hiši — ena družina! SOCIALNA USTANOVA UČITELJSTVA SLOVENIJE. (Poročal t F. Skuli na nokraiinskj skupščini UJU v Ptuju, dne 8. julija 1923.). Vsak stan bo le takrat vršil svojo nalogo vzorno, kadar bo imel tako socialno stališče, da bo lahko posvetil vso svojo strokovno znanost in delo svojemu poklicu. Dr. Krek. Kako je v tem pogledu z učiteljskim stanom? — Tam daleč za gorami se v prvih jutranjih urah črtajo po nebu lahni, komaj vidni prameni vshajajoče zarje, ki obeta dnevno svetlobo. Kje je še rožnata zarja, kje vriskajoči prameni toplih solnčnih žarkov, ki bodo posvetili po naših planjavah. po naših domovih, očarali naše oči, razsvetlili naša srca, vlili v naše ude živahnost in čilost, ki jo zahteva od nas vsemu človeštvu neobhodno potrebno kulturno delo! — Temni, mračni, polni nevšečne vlage so naši dnevi, težke so kretnje naših udov, nuračen je naš pogled, ni solnca v naših srcih, naše duše se tresejo neprestano zločestih, grozečih strahov. Naše misli so često obrnjene na sto in sto potov, katerih nobena ne vodi k cilju našega zvanja. temveč do cilja, doseči ono materijelno sredstvo, s katerim bi mogli odgnati zločeste veše skrbi, ki miučijo naše duše, s katerimi bi mogli razenati temne obake, da se skopljemo z vsem svojim bitjem in žitjem v zlatih nramenih blajj.ode.inih solnčnih žarkov. — Dolga je še doba do tiste lepe bodočnosti, težka. trnieva ie še ioot in bojim se. da ne krene še nreie na Kalvariio. na katero nas povede morebiti stanovska neorientiranost ali pamanjkanje časovne zavednosti. Dolgo dobo let gledam nadvse naporno borbo, krut boj nasega stanu. Vidim ga v silnem metežu z onimi sovražnimi močmi, ki nam branijo prestopiti prag. za kater.m raznrostira svet socijalirh dobrin v zemeljski rai. kier otiraio nežne roke socijalne pravičnosti, ljubezni. usmiljenja in tolažbe solze bednim in trpečim. Se li nam posreči odpreti vrata, se li nam poseči prestopiti ta prag, se li nam posreči ustaliti se na solnčnih poljanah socialne pravičnosti?! Dolga in težka je pot, toda ne strašimo se^Naše delo, naš napor, podkrepljen z trdno vero in neomajnim upanjem, bo zmogel vse. Ne roke križem, v polnem razmahu, v drznih kretnjah naprej do cilja! Učiteljstvo si je v teku dolge vrste let ustvariio veliko ,dokaj trdno in v mnohig ozirih blagodejno organizacijo, za katero nas zavidajo skoraj vsi stanovi. Svoje duševne si'e ie osiredotočilo v oni veliki Dokret, ki ie pridobil stanu med drugiml stanovi ugled in uvaževanje. B i 1 a j e t o doltrotraina mučna borba za p r i z n a n j e. Ne smemo se čuditi, da se je v tej borbi pozabljalo na poedince, saj je težil ves napor usmerjenja v prvi vrsti za tem, da se dvigne ugled stanu kot celote. — Treba je bilo pokazati narodu ustvarjajočo silo stanu, Organizacija si je ustvarila iz lastne duševne sile samobitno stanovsko orientacijo na strokovno znastvenem polju s tem, da je dvignila med svojimi člani pedagoško in didaktično vedo. To je bila prva faza in sad boja. Osnovala si je gospodarska podjetja kakor: tiskarno, i.osojilnico, Samopomoč in in drugo. To je bila druga faza še večjega in pomembnejšega pokreta; a slednjič mora priti kot plačilo za ves trud in boj doba sociialnih naorav koiih bodo deležni vsi (V'lani vejike orsrani^adiie. Vse naprave in institucije. ki jih ima učiteljstvo danes, ki si jih je pridobilo z velikim trudom in požrtvovalnostjo imaio v soci'a!ne.m iDomenu sekundarni po^^ti. ker ne nudijo v splošnosti onih socijalnih dobrin. katerih bi bil deležen lahko posameznik v slučaju potrebe in sile. — Vzemimo tiskarno. Lepo in veliko podjetje, mogočna trdnjava naše organizacije in stanu, ima neoporečno velike zasluge za organizacijo in stan; nima, in po svojem ustroju tudi ne more imeti za vsakega posameznika posebnega socijalnega pomena, ker nudj le malemu številu učiteljstva materijalen hasek — in še to le v obliki trdega zaslužka. To je idealno podjetje. odvisno od velike požrtvovalnosti dela učiteljstva. ki pa seveda visoko dvi- ga naš ugled in obenem učvrstuje našo organizacijo.' Večjega pomena za posameznika osebno, v socijalnem sniislu je Učiteljska posojilnica, ki prav rada pri- j skoči v potrebi in nadlogi socijalno potrebnim s posojilom na pomoč. In če konečno pohvalno omenjam samaritansko ustanovo Samopomoči ter zbirko za učiteljski konvikt, sem omenil vse, kar imamo v organizaciji, ki me-ri več ali manj na institucije socijalnega pomena. Učiteljska organizacija pa ne sme ostati samo pri tem, kar je, temveč napočila je ona doba, ko bo treba misliti na one socijalne institucije, ki bodo> vsakemu posamezniku naše velike organizacije nudile zlasti ob urah pptrebe, težav in nadlog primerno pomoč, uteho in lajšanje telesnih in duševnih bolečin. — To kar imamo, vzdržujmo in negujmo ter vskliknimo z našim Bosancem: »Imamo nekaj. hvalu Bogu i za to!« — toda naše delo se tu ne sme ustaviti, naprej, više, gori na solnčno planjavo, v kraljestvo socijalnih dobrin. Moralno je sicer vezana država lajšati ob priliki nezgod in trpljenja naše bolečine, lajšati nam naše gorje. toda tista vez je dostikrat, zlasti ob naši politični razoranosti — preperela in ne drži, odvisna je od pičlega fonda vladnega budžeja. Spričo velikega števila naših socijalnih potreb in nadlog, spričo naše velike organizacije bi ne bilo rnodro, še manj koristno zanašati se na vladno pomoč. Naša stremljenja mofajo iti v tem globje, intenzivnejše s pogledom na široko in v daljavo, da z magično silo privedemo vse člane našega stanu k skupnemu socijalnemu delu in do razumevanja reka: »Pomagaj si sam in Bog ti pomore«. Na socijalnem polju je treba nujnega dela, ker nas sicer prehite dogodki in dejstva, prehite nas socijalni problemi, ki se pojavljajo zlasti med trpečimi masan.i celega sveta. S polno paro je treba zlasti našemu stanu delati na tem polju. Tudi naši organizaciji se je na tem polju treba ztraniti. da nastopimo pota. ki so za današnje čase in socijalne odnošaje posameznikov neobhodno potrebna. O mizernem našem stanju — kaj bi ] govoril! Beda in pomanjkanje vsepovsod. Najbridkejši je položaj naših članov v slučaju bolezni in smrti. Smrtnega kvartala ni več in kakor vsa znamenja kažejo, tudi več ne bo, pa če bi bilo kaj. bo e malenkost. Ko r.o..o_ii bo.ezen na bolniško posteljo tovarišico, tovariša. mu '' ne zboli le telo, tudi duša omahne polna zločestih skrbi in misli. In ko zamahne smrt v učiteljski rodbini s svojo koso, tedaj prevzame preostale obup. Ničesar ni, grenke solze po izgubi ljubega potencira gorje bede in pomanjkanja. — Treba zdravnika. bolnice. operacije, leka. Odkod, kako?! — Duša se trga očetu, materi, ko gleda kako gine nadvse ljubljeno dete brez pomoči — in vendar bi se ga i rešilo lahko, če bi bila pomoč tu. — Kal j bolezni se ji zajeda v skrbi in dela strp- \ ljeno telo. Vidi rešitev: Tam na obali si- | nje Adrije vsaj dva, bodisi en mesec počitka in zopet bi bila zdrava, čvrsta, polna agilnosti, s koliko ljubeznijo bi delala daUe. Pa zakleniena so vrata — ni ga. ki bi jih odprl, zato gine in izgine. — Tako v družini. tako pri samcih, samicah naše- ii  ga stanu. In slednjih, kdo se usmili, kdo II  ima čutečo dušo zanje? Kje je samaritan- !!  ska roka, ki bi iih ne-govala. Ce nimajo ''  sredstev, gorie iim. kadar iih položi bo- !!  lezen v posteljo. • To pcglavje bi bilo dolgo, dolgo do ' neizčrpnosti. Glejte in tu je sedaj naše polje, tu čaka težko a hvaležno delo ne ' sajno naše organizacije, temveč vsega ! učiteljstva. Ce se učiteljstvo že na stanovsko političnem polju res ne more najti pri skupnem delu, tu se lahko snide in tesno združi, ker socijalno vprašanjeje vsemskupno. Kaj imamo v tem pogledu mi!? Ničesar. Delavci imajo svoje zavarovalnice, oskrbovalnice, železničarji svoj socijalni fond, rudarji svoje bratske skladnice in v novejšem času tudi posli svoje zavarovalnice in vsi, vsi, ki imajo smisel po socijalnem zboljšanju svojega bitja in žitja, le mi, učiteljstvo — inteligent med inteligenti — nima do danes kljub svoji veliki organzaciji ničesar, ki bi imelo vsaj nekaj leka za njegov bedni socijalni položaj ob priliki potrebe in nadlog. Premišljal sem mnogo o tem nedostatku naše organizacije, videl sem pomanjkljivost in rečem, da dosihdob je vsaj deloma odpustljiva brezbrižnost na socijalnem polju, toda odlašati se ne sme in ne more več že radi tega. ker je ogroženo naše zdravje, stanovski ponos. Mislil sem mnogo o socijalnem pokretu nase organizacije in slednjič sem si osnoval načrt k rešitvi perečega vprašanja. Zamislil sem si stvar tako-le: »Učiteljstvo Slovenije si ustvari, kakor vse druge institucije iz nič — svojo socijalno ustanovo. iz katere bo črpal vsak posameznik ob času sile in potrebe lek svojim ranam. Naložimo si v ta namen prostovoljno davek, ki ga bo izplačilna oblast odtegovala od naših plač tako, kakor vsak drugi davek. Ta davek se steka v Socijalno ustanovo učiteljstva Slovenije (okrajšano »Suus« — kar pomeni »Svoj«). Ta skupni davek pod imenom »Suus« upravlja in nadzoruje Upravni svet in Nadzorstvo Suusa. ki sta izvoljena po celokupnem učiteljstvu Slovenije. — Poudarjain, da bi bila ta izvedba prav labka. O tem sem preje razpravljal z najmercdajnišimi činitelji, ki so mi tehnično izvcdbo o&igurali. Brez posebnih troškov in truda bi se to vršilo zlasti že iradi tega, ker bi se ta davščina odmerjala in odtegovala pri studenou, to je pri nakazalih plač. V teni primeru bi odpadli vsi stroški upravnega aparata. ker bi mesečno le ena položnica za celokupni prispevek učiteljstva Slovenije zadosiovala. — Vprašanje nastane. ali naj bi bil ta davek obvezen, ali neobvezen. Oboje je lahko, toda z gotovimi razlikami. Če se uvede obvezen davek za »Suus«, tedaj potrebujemo v to svrho zakona; v neobveznem primeru pa se izvrši to v obliki društva. Slučaj obvfiznosti bi bil izdatnejši in obširnejši. drugi slučaj lažje izvedljiv in prostejši. Na obširnosti in izdatnosti bi pa sieurno oridobi.. čimbise članstvo zaveda!o velike socj.ial.ne :_omembnosti te ustanove. Za svojo osebo bi se ogreval za drugi primer že radi tega, ker vem. da so še tovariši in tovarišice, ki v svojih dobrih socijalnih razmerah ne pojmujejo ali ne bi hoteli poimovati te sociialne ustanove in bi s svojim zabavljanjem in prerekanjem več škodili, kakor s svojimi doneski koristili. Vendar pa sem uverjen, da jih bo tek časa vse privedel v hišo »Suusa«. — Kdo naj bi bil deležen, oziroma obvezen član. Suusa? Vsak aktiven. bodisi definitiven ali provizpričen državen učitelj, učiteljica v Sloveniji osnovnih, meščanskih, strokovnih šol, vrtcev in zavetišč. Da.ie vse žene učilteljev in pa vsi oni upokojenci in upokojenke, ki bodo svoj pokoj nastopili po ustanovitvi Suusa. Namen Susa je pomagati z denarnimi zneski članom v nesrečah in nezgodah, izplačati določeno svoto v slučaju smrti ustanoviiti elavnico. s katere Domočjo bi se mogla udejstviti vsa socijalna vprašanja v zdravstvenem oziru. kakor: zdravljenje po bolnicah, kopališčih, sanatorijih in slednjič ustanavljanje učiteljskih domov. — Seveda je to širok program. ki bi se dal le v teku časa popolnoma rešiti. Dolžnosti članstva bi bile dovoliti mesečni prispevek od svojih plač. Ta dolžnost bi jih vezala za gotovo dobo let. Po projektu, ki sem ga izvršil, sem določil dobo 15. let. Po preteku te dobe, odpade vplačevanje. Oženjeni bi bili dolžni plačevati tudi za svoje žene, kar je samo obsebi umljivo. Članstvo bi imelo vse pravice do Suusa. tedaj prejemati v slučaiu Dotrebe. nezerod in nesreče denarne podpore, kakor bi jih določil v to izdelani statut. da ie do vseh sociialmh dobrin, kl bi jih nudil »Suus« in seveda aktivno ter pasivno volilno pravico v Upravni svet in Nadzorstvo. Dohodki »Suusa« bi bili: redni mesečni prispevki članstva. darila, zbirke, ustanove, dohodki prireditev, volila itd. To bi bilo le v glavnem nekak obris zamišljene »Suus«. — Vse drugo je stvar stafcuta, ki ga imam sicer izdelanega, tcda nimam namena Dodrobno izvedbe danes obravnavati. ker bi to potrebovalo dokaj časa in tehtnega razmišljevanja. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki.