List 49.
         Proklelje.
(Poleg Ruskega od E. Th. barona Kozena).
Kdar dveh prijaznih duš se sveta vez Raztrga pričo mene, 'z groz prokletja  ') Trcpečem , plakam, sim v molitvi ves, In vkletiga poprimem koj v objetja.
In zdi se mi nenadjano izgnan Z vsih src in od življenja luči mile, In da se živ je mrtev, pokopdn, Da so obdale ga paklenske sile.
Pa v mojem srcu (ide mi na mar) Je on pod ščitom ^) svet'ga sožalvanja; In pravim mu: Ne boj ničesar, Vsevišji Bog ne sluša preklinjanja!
Moj drug! le moli, če zaveš se kriv. Vse nebo v tvoje druži se molitve , In Duh znad zvezdocvetnih modrih njiv Od grešnika odvzame zagresitve.
In proklinjavcu dčm: O ne igaj Z Gospodovim orožjem, stvar brezumna! Kdor sam je grešen, druzih ne vklinjaj^ Le besom ^) všeč je tvoja jeza šumna.
Ne vklinjaj! Dokler jima v grob ni leč', Prekleti in prokletnik ž-njim žaluje 3 Prokletje, kakor studne laži meč, Vse te, ki rabijo ga, pogubljuje.
Ne vklinjaj!    Preklinjanje je hud strup Veselje vragov, in vlastito silo Jim daja in spreminja v paklen hrup Na zemlji raj in mirno v nji mogilo  ^).
Blagruj prekletega sij čas in zlij Po bratovsko ž-njim roke in ustnice In angelj rešil vaj bo hudobij , Prokletja in njegovih jez krivice.
Al boljši ni ljubit? blagoslovIjat? Tak ne pozabi, trdovratnik šumni: Edini Bog le more preklinjat. In med ljudmi — edini le brezumni! _________________                                           Rodoljub Ledinski.
1) Prokletje, prekletva. ~ 2) Ščit, branilo, der Schild. — 3) Bes, vrag, hudič, -- 4) Mogila, gomila, der Grabeshugel.