Poštnina pavšalirana. PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN SLOVENSKI 1 LEEELRR s -k Glasilo „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani". Leto XXIV. Izhaja dne 25. vsakega meseca. Stev. 1. Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. VSEBINA: Red i rad. — Glavna opravila. (J. Okorn.) — Čebela in njeno življenje. (M. Humek.) — Praznoverje. (A. P.) — Pogled nazaj. (Franjo Vadnal.) — Iz ljubezni. (L. Černej.) — Opazovalne postaje. (Jos. Verbič.) — Čebelarski dom. •— Vprašanja in odgovori. — Iz organizacije. — Drobiž. — Listnica. — □ESi^ Kupiti želim več SRTNICE (umetno satje) izdelujejo iz vposlanega voska bratje Markelj, Vrhnika. Iz 1 kg pride 13—14 satnic za A.-Ž. panj, na druge mere pride razmerno več. Vosek mora biti v kosih in popolnoma čist, brez vsake primesi in goščave na spodnji strani. Cena za izdelavo : 20 K za 1 kg ali 30 dkg veska za delo in odpadek. Razpošiljajo se satnice za A.-Ž. panj. Cena za 1 satnico K 8'50, za manjšo mero razmeroma manj, za večjo mero primerno več. Kupujemo čisti vosek in suhe voščine po dnevnih cenah. :::4s3D 11 A.-Z. panjev s čebelami in praznih. — Ponudbe na Ivan Cizel, prožni obhodnik v Dobovi pri Brežicah. Večjo množino čistega, lepega voska kupi Fran Kirar, velečebelarstvo, Sv. Peter pri Mariboru. Cena po dogovoru. Kdo proda vse letnike »Sloven. Čebelarja«? Ponudbe s ceno na uredništvo, Ljubljana, Linhartova ulica št. 12, Prodam ne^a' Paniev nemške normalne mere. Ana Kozina, Vič štev. 94 pri Ljubljani. Kupim 20 prvovrstnih 1 ■ ■ v Kranjicev. Ponudbe je pOSiati z navedbo cene na Kastrevc Alojzij, Rožna dolina, p. Vič pri Ljubljani. Na prodaj imam večjo množino popolnoma novih panjev (kranjčičev) gorenjske velikosti in druge. — Ivan Eisner, čebelar v Vodmatu štev. 75, pošta Moste pri Ljubljani. Kupim Kuntzscheve dvojake in dunajske stojake. Janez Javšnik v Zgornji Sv. Kungoti 113 * pri Mariboru. Na prodaj imam 50 kg finega trča-\ nega medu. Cena po dogovoru. Josip Čebašek, Trboje, pošta Smlednik. Poročilo z občnega zbora čebelarske podružnice v Metliki. Dne 19. decembra 1920 se je vzbudila k novemu življenju čebelarska podružnica v Metliki, po skoro šestletnem vojnem spanju. Točno ob {0. uri dopoldne je otvoril zborovanje podružnični načelnik g. K. Barle z besedami: »Malo nas je, a smo možje!« Zbralo se je bilo žal le 14 čebelarjev, toda, ker so bila pota skrajno slaba in je poleg tega še nebo rojilo (snežilo), je vsaj deloma opravičljiva zaspanost naših čebelarjev. V kratkih potezah je orisal g. Barle delovanje podružnice v zadnjih letih in kako se mu je posrečilo vzgojiti nekaj naprednih čebelarjev. Izrazil pa je svoje obžalovanje, da med belokranjskimi čebelarji ni našlo njegovo delovanje za procvit čebelarstva zaželjenega umevanja; zato je stavil na navzoče vprašanje: »Ali naj čebelarska podružnica v Metliki še obstoji, ali naj se razpusti?« K temu vprašanju se je oglasil k besedi najmlajši čebelarjev in pozval navzoče, da glasujejo za nadaljnji obstoj podružnice in da delujejo na to, da se podružnica okrepi. Ako bi sleherni posestnik poznal koristi, ki mu jih donaša čebeloreja, tedaj bi gotovo ako ni sam čebelar, pristopil k društvu vsaj kot podpornik. Nikakor pa se ne sme obupati nad dosedanjimi neuspehi, temveč treba čebelarjem-nečlanom pokazati, da jim je edino v društvu dana opora proti izkoriščanju. — Vsi navzoči so bili za nadaljnji obstoj podružnice, češ da hočejo oni priložiti novega goriva v že deloma ugaslo zanimanje. — Po tem sklepu je bil izvoljen novi podružnični odbor, in sicer; gg. Konrad Barle, načelnik; Ferdo Kobal, tajnik; Franc Weiss, blagajnik, vsi iz Metlike, in odbornikom gg. Svito-slav Jenko iz Suhorja in Ivan Guštin fz Gor. Lokvice. Kot delegat je določen g. K. Barle in namestnikom Ferdo Kobal. — K sklepu je pojasnil g. Barle .in tudi Polič iz Rožnega dola pomen čebeloreje glede oplojevanja rastlin. — G. načelnik Barle je iz prijaznosti razstavil posamezne predmete in potrebščine pri umnem čebelarstvu. — Vi vsi pa, ki poznate pomen čebelarstva in ste včlanjeni pri podružnici, pojdite do drugih čebelarjev nečlanov, pojasnite jim važnost čebeloreje in vsakdo naj pridobi vsaj po enega člana podružnici. Ako bi se priglasilo vsaj 20 čebelarjev ali začetnikov, vpeljala bi podružnica vsako prvo nedeljo meseca februarja, marca in aprila pouk o osnovnih naukih čebelarstva. Tajnik. Čebelarska podružnica v Trebnjem. Na občnem zboru čebelarske podružnice dne 26, decembra 1920 v Trebnjem je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: predsednik in tajnik: Franc Marn, Dol; blagajnik: Josib Topolov-šek, Štamperka; odbornika: Martin Uhan, Ro-dine, Janez Kašič, Gorenja vas; delegat Ru-pert Bravet, Stari trg pri Trebnjem; namestnik: Josip Topolovšek. Blagajniško poročilo za leto 1920. Ostanek od leta 1919. 137 K 50 v, dohodki 46 K, skupaj 183 K 50 v, izdatki 16 K, ostane v blagajni 167 K 50 v. Pri občnem zboru čebelarske podružnice v Marenbergu dne 19. decembra 1920 se je izvolil za leto 1921. soglasno stari odbor, in sicer: G. Ivan Bonač, načelnik; Ivan Robič. namestnik; Franc Podgoršek, tajnik in blagajnik ter g. Franc Nachberger, Josip Golob in Ivan Lederhas, odborniki. Za delegata v društvenem občnem zboru se je izvolil g. Bo-goslav Klarman, postajni načelnik v Vuženici in za namestnika g. Anton Cajnkar, postajni načelnik v Vuhredu. Podružnica je štela v letu 1920. 29 članov; za tekoče leto se jih je pa priglasilo 21. Kakor je iz tega razvidno, je izostalo nekaj članov, to pa so bili večinoma gospodje, kateri so svoj čas le iz ljubezni do sladkorja pristopili društvu in je torej boljše, da prej ko slej izostanejo. Resno misleče osebe pa podružnica kot člane tudi v bodoče z veseljem sprejema. Fr. Podgoršek. škofjeloška čebelarska podružnica je imela svoj redni občni zbor za leto 1920-, dne 19. decembra 1920 v Škofji Loki v Društvenem Domu, ob navzočnosti 18 članov. Pred občnim zborom je predaval g. Okora o izrabi paše. Pri tej priliki se je tudi spominjal 15-letnice podružničnega obstoja. Podružnica šteje 35 članov. M. Vidmar. Občni zbor čebelarske podružnice v Šoštanju se je vršil 26. decembra 1920. Podružnica šteje 19 članov. SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Letnik XXIV. V Ljubljani, dne 25. januarja 1921. Štev. i. Red i rad. Red in delo — neogibno potrebni reči, brez katerih ni uspeha nikoli in nikjer. R e d! V kolikor se tiče društvenega odbora in načelstva, menda ni pritožbe. Red je v poslovanju, v izdajanju društvenega glasila in v vseh drugih zadevah, kolikor pač pripuščajo današnje razmere. In v podružnicah? Tu pa že ne gre popolnoma brez graje. Vsa čast d e 1 u; j o -č i m podružnicam! Pri njih je red. Nikakor pa to ne velja za podružnice, ki so samo na papirju. Z njimi so vedne težave, ker ni reda v njih samih in ker vedno rušijo red tudi v delovanju glavnega odbora. Kje je krivda? V podružničnem odboru in v članih, Ako je odbor na svojem mestu, se bodo tudi člani povečini držali določenega reda.. Kjer pa odbor pozabi zakaj je bil izvoljen, bi ga morali člani opozoriti na njegovo dolžnost. Podružnični odbor je dolžan s k I i -cativsakoletoob določenem in toli-krat poudarjanem času letni občni zbor, pobrati članarino, sestaviti imenik članov in oboje poslati na glavni odbor v Ljubljano, Ako je občni zbor zaradi brezbrižnosti članov nemogoč, tedaj podružnica preneha, kar je treba tudi javiti na glavni odbor. To zahteva red, V prihodnji številki bomo imenoma navedli vse tiste podružnice, ki tega nočejo razumeti. Delo! To je pa daljše poglavje. Delo, in sicer ogromno delo čaka vse, ki so dobre volje in ki bodo hoteli delati ne samo v svojo, ampak tudi v splošno korist. Že rednega, običajnega dela je veliko pri glavnem odboru in v podružnicah. Samo ob sebi je umevno, da se bo načel-stvo potrudilo, da nudi svojim članom z ozirom na list, razne prireditve in blagovni oddelek vse, kar je v danih razmerah le mogoče. Takisto pa pričakujemo tudi od podružnic, da bodo čvrsto delovale. Z neumorno agitacijo je treba pridobivati nove člane. S prirejanjem shodov, predavanj, tečajev, veselic, malih krajevnih razstavic itd. je venomer buditi in poživljati zanimanje za napredno čebelarstvo in sploh smisel za društveno življenje. Podružnični odbor, ki misli, da je storil zadosti, ako skliče vsako leto občni zbor, se jako moti. Prav povsod je mogoča tekom leta kaka primerna, če še tako skromna prireditev, samo pravih ljudi je treba. Društvo čakajo pa še druge izredne naloge, ki bodo zahtevale izrednega dela in izredne požrtvovalnosti. Leta 1922. bo minulo 25 let, odkar je bilo društvo ustanovljeno. Sveta dolžnost nas vseh je, da že sedaj začnemo delovati na to, da bomo na dostojen in obenem koristen način proslavili to, za naše čebelarstvo velepo-membno leto. V to svrho je društveni odbor ¡sklenil prirediti 1. 1922. veliko jugoslovansko čebelarsko razstavo v Ljubljani in položiti temeljni kamen za tako potrebni društvenidom. Kdor ima le količkaj pojma o takih in enakih podjetjih, bo takoj uvidel, da nameravane prireditve niso malenkost in da odbor sam ne more doseči ničesar, brez krepke opore in požrtvovalnega sodelovanja društvenih članov. Vsi moramo biti udeleženi pri enem in drugem podjetju in sicer z denarnimi žrtvami in z d e 1 o m. Društveni odbor je že vse ukrenil, da se osnuje obširen razstavni odbor, ki se bo delil v izvršilni, finančni, tiskovni, stanovanjski, zabavni in presojevalni pododbor. Vsi ti pododbori so že večinoma sestavljeni in so deloma že začeli s svojim delovanjem. Kar se tiče čebelarskega doma se je istotako že vse potrebno ukrenilo, kakor je razvidno iz tozadevnega današnjega članka. Glavni odbor torej deluje. Sedaj pri- dejo na vrsto pa podružnične zveze, podružnice in vsak posamezen član. Vse predpriprave za razstavo živih čebel, praznih panjev, čebelarskega orodja, medu in voska, izdelkov iz medu in voska in karkoli še spada v čebelarsko stroko, se morajo pričeti takoj in na c e 1 i č r t i. — Hvaležnega dela torej dovolj. — Dai bi le bilo tudi dovolj požrtvovalnih in navdušenih delavcev! E0SSSD'i Glavna opravila. Februar, Piše J. O k o r n —■ Ljubljana. Prvi izlet. Dolge zimsike noči se krajšajo, solnce sije vedno topleje. Le še nekaj južnih dni, in priroda se bo otresla vsaj za nekaj časa bele snežne odeje. V solnčnih legah že izginja, tuintaim je že pogledal izpod snega beli zvonček prvi znanilec lepe, od čebelarja tako zaželjene pomladi. Kakor v prirodi, tako se pojavijo tudi v panju pirvi znaki življenja. Ako ni mraz preoster, začne matica koncem januarja, najkasneje pa v prvi polovici februarja leči jajčeca; čebelna družina je v prvi stopnji razvoja, ona hrepeni po razmnožitvi, da bo lahko nastopila z zadostnimi silami, ko se odpro medeni viri. Čebelice težko pričakujejo ¡lepega, toplega solnčnega dne, da izletijo iz zimske ječe v naravo, da se očistijo in požive v prvih pomladnih solnčnih žarkih. Vse čaka vstajenja, Čebelar, ki je v zimskem času pripravljal nove panji in orodje, ter popravil, kar je bilo pokvarjeno, je na podlagi pridobljenih izkušenj v dolgih zimskih večerih napravil načrt za čebelarjenje v prihodnjem letu. Tudi on težko pričakuje pomladi, da praktično uveljavi in preskusi svoje nove skušnje, V drugi polovici februarja, če ne poprej, imajo čebele priliko, da se dodobra očistijo in spraše. To je najvažnejši dogodek v celem letu, to je prava čebelarska Velika noč, in za tak praznik se moramo tudi primerno pripraviti! Par metrov pred čebelnjakom odstranimo ves sneg, dočim ostalega v neposredni bližini čebellnjaka potresemo s pepelom ali senenim zdro-bom, da čebelam ni treba sedati na sneg in d?, prej. izkopni. Par dni že piha topli jug, sneg izginja kakor kafra, lep solnčen dan je. Dolgo za-željeni in težko ter nestrpno pričakovani dan je tu. Čebelar hiti k čebelnjaku, da odpre brade, ki so bile poprej prisllonjene čez žrela, in pričakuje trenutka, ko se bodo začele njegove ljubljenke sipati iz panjev. Okoli poldneva je pred čebelnjakom vse živo. Čebele živahno izletavajo, se čistijo in prašijo, toda ne pri vseh plemenja-kih enako. Pri marsikaterem nemirno in razburkano tekajo po bradi, in če prisluškujemo, slišimo da tudi v panju nemirno šume, panj je — najbrž brezmatičen. Iz drugega panja nam šine v nos zo-prnokisli duh in tudi žrelo je močno pone-snaženo. Panj je grižav. Nekateri plemenjaki so popolnoma mirni, toda alko prisluškujmo, slišimo zadovoljno in rahlo šu,menje. Taki panji so popolnoma v redu in povečini najboljši plemenjaki, Čebelice ne čutijo potrebe za izlet, zato jih pustimo v miru. Brezmatične in grižave panji si zapomnimo, kajti med prvim izletom jih še ne smemo vznemirjati, ampak pustimo jim priliko, da se dodobra očistijo. Šele drugi dan, ako vreme ni premrzlo, se lotimo najprej grižavcev. Iz smrdečega in zelo onesnaženega panja urno odstranimo vse onesnažene satnike s čebelami in jih ometemo z matico vred v prazen snažen panj, v katerega smo vložili topel a ne razbeljen ¡kamen. Onesnažene satnike nadomestimo z novimi z dobrim medom napolnjenimi, Kmalu zlezejo čebele med nove satnike in ko potem kamen odstranimo, panj dobro zadelamo. Ako pa nimamo praznega znaž-nega panja, potem moramo onesnažene satnike s čebelami preložiti v zato pripravljen zaboj, ki ga s toplo odejo zagrnemo. Prazni onesnaženi panj s cunjo dobro odrgnemo in poškropimo s kako dišečo tekočino. Nadalje postopamo talko, kakor prej omenjeno. Če smo pri tem deiu praktični in urni, rešimo, kar se je dalo rešiti. Dobro je tudi, da na griži obolelim panjem zvečer pokladamo v topli vodi razredčenega medu ali tople sladkorne raztopine, ki ji pridenemo malo soli. Če je naslednje dni po prvejn izletu lepo vreme in doseže toplomer v senci 10" C, tedaj ¡lahko brezmatične panje združimo, ali pa jim dodamo matice, ki jih v ta namen prezimujemo. Če pa je toplina prenizka in če imajo brezmatični panji dosti živeža in so čebele zdrave in na toplem, počakamo primernejšega vremena. Ob toplem vremenu osnažimo tudi dno vseh panjev. Posebno pazimo, če ni morda med mrtvicami tudi matica. Drob (zjedi) pa vržemo med satine. Če pri sna-ženju dna zapazimo veliko belih sladkornih zrn, trpi tak panj žejo. Položimo mu 1 liter toplega sladkorja in potem smo brez skrbi. Preden se čebele popolnoma ne osnažijo. kar traja navadno, če ni prav ugodno vreme, po več dni, se ogibajmo vsakega odpiranja panjev. Zlasti pa nikdar ne p r e m i k a j m o satov. Ko smo tako vse panje uredili, csna-žili in se prepričali, da imajo zadostno zalego, jih pustimo v miru in čakamo lepih marčevih dni. Takrat bomo izvršili prvo glavno spomladansko opravilo: pregled ali revizijo. 3SSS1. Čebela in njeno življenje.1 M, H u m e k — Ljubljana, Že zdrav razum veleva, da je treba natančno poznati stvar, s katero se pečamo. Rokodelec mora poznati zunaj in znotraj svoje orodje, strojnik svoje stroje, Prav tako je potrebno in koristno, da kmetovalec pozna zemljo, zlasti pa živali, ki jih redi in ki išče pri njih čim večjih dohodkov. In čebelar? Zanj velja pa še prav posebno pravilo. Ni zadosti, da pozna razne pripomočke in naprave umnega čebelar- 1 Literatura: Alfonsus: »Lehrbuch der Bienenzucht«; Gerstung: »Die Biene und ihre Zucht«, Enoch Zander: »Der Bau der Biene«; dr. L. Po-ljanec: »Prirodopis živalstva«. stva, ampak najprej je treba poznati čebelo samo in vse njene življenske potrebe, pogoje in posebnosti. Ker vem, da je v tem oziru med našimi čebelarji še mnogo ledine, pa tudi mnogo zanimanja, in Iker nimamo za ta predmet primernih slovenskih knjig, sem se odločili priobčiti v našem strokovnem glasilu kratek poljuden popis čebele, iz katerega bo lahko vsak tudi manj izobražen čebelar posnel, morebiti tudi nekioli-ko več, nego je za praktično čebelarstvo ravno neogibno potrebno. Preprost čebelar-začetnik, ki je bistre glave in ima odprte oči in ušesa, pa nekoliko dobre volje, se prav kmallu vsaj za silo razgleda v čebelarski pralksi. Mimogrede se priuči umevati sestavo in življenje čebelne družine. Tudi brez posebnega strokovnega pouka kmalu poiz-ve, da ima vsak panj po eno samo matico, veliko čebel in poleti nekaj trotov. V par živo zanimali za posamezno čebel-n o bitje, ¡kako je ustvarjeno, kako zunanji in notranji deli njegovega telesa (organi) delujejo, kalko sploh poteka življenje posamezne čebele v čebelni družini. Kdo se briga n. pr. za to, kako so Čebelno truplo (trot) (brez nog in brez kril). K glava, B oprsje, H zadek. Številke od lr—lir zna-čijo število obročkov. letih čebelarske pralk.se že razume najbolj očitne pojave iz življenja čebelne družine od spomladi do pozne jeseni. Od leta do leta bolj spoznava n. pr. kaiko se čebele zalegajo, kako roje, kako se matica praši, kako nastane brezmatičnost, kakšne so njene posledice itd. Zgolj po izkustvu dozna, v kaki tesni zvezi je razvoj in delo- ustvarjene čebelne noge, krila, jezik, želo, Ikakšne so oči, kako diha, prebavlja, proizvaja med in vosek, kako voha, sliši, okuša itd. itd. Ves ta čudoviti ustroj čebel-nega telesa ni tako očiten in se ne vidi kar na prvi pogled, zato ostane večini čebelarjev prikrit in nepoznan. To še tembolj, ker je čebela majhna žival in se s prostimi Glava a) matice, b) delavke, C) trota. N sestavljene oči, P pikčaste oči, F tipalnice, Ce oglavni ščit, M, St. C ustni deli. vanje čebelne družine s prirodo in njenimi ugodnimi in neugodnimi vplivi. Čim popolnejše je to spoznanje, tem lažje in pravilneje lahko uravnava vsa dela v praktičnem čebelarstvu. Malo pa je čebelarjev, ki bi se bolj očmi ne more veliko videti niti zunanjih delov trupla, kaj šele njena notranjost. Zato si tudi marsikakega pojava v zapletenem čebelnem življenju ne znajo razlagati in zato tudi v praktičnem čebelarstvu marsikaj ukrenejo, kar je v nasprotju s čebelno naravo in zato ne dosežejo ■vedno zaželjenih uspehov. Poznavanje čebele, kot samostojno bitje in njenega življenja je potrebno za vsakega čebelarja, ki hoče delati z u m o m in srcem, Ikii hoče čebelariti v soglasju s prirodo in njenimi večnimi zakoni. Učeni prirodbslovci so tekom druge polovice minulega stoletja odkrili povečini vse skrivnosti čebelnega trupla in ta odkritja nadaljujejo in izpopolnjujejo še dandanes,2 dasi je čebelno telo zunaj in znotraj preiskano takorekoč do zadnje dlačice. Natančno je dognano, kakšno opravilo ima ta ali oni organ in kako se razvija življenje posameznega čebelnega bitja od njegovega spočetja do pogina. Veda, ki nas uči o vsem tem, se imenuje biologija (naulki o življenju). Ta veda se deli v dva dela. Kako je živalsko telo v vseh svojih delih ustvarjeno (sestavljeno), se učimo iz anatomije (nauk o sestavi telesa), kako pa ti detli ali organi posamez in v zvezi med seboj delujejo, oziroma kake naloge vršijo, o tem nas seznanja fiziologija (životoslovje). ' V tem spisu bom skušal oboje združiti na ta način, da bom pri opisu posameznega organa obenem pojasnil, kakšno delo opravlja in v kakšni zvezi je njegovo delovanje z delovanjem drugih organov. L Vnanjost čebelnega trupla. Že površen pogled na čebelo nas prepriča, da se njeno truplo deli na tri dele, ki so med seboj ločeni po globokih zarezah, in sicer v glavo, oprsje in zadek. Glavo z oprsjem in oprsje z zadkom vežete kratki jako tanki cevki. Glava je ploščata in ima v surovem obrisu obliko trikotnika. V oglu, ki je obrnjen navzdol, je ustna odprtina z grizali in jezikom. Na obeh polkrožno zaokroženih oglih so pa velike sestavljene (mrežaste) oči, ki segajo navzdol 2 Primerjaj n,- pr. Enoch Zander: »Der Bau der Biene«, 1919. globoko proti grizalom. Pri trotu so oči najbolj razvite, tako da> se obe polovici na temenu skoro stikate. Na čelu je v tri-kotu troje pikčastih očes. Matica jih ima vrhu čela, delavka skoro na temenu, trot pa sredi čela. Sredi sprednjega dela glave blizu skupaj se nahajate kolenčasti t i p a 1 n i c i, obstoječi iz treh delov. Spodnji kroglasti člen (koren) je gibljivo prirasten v globelici, na njem je nasajen dolg člen (ročnik), ki nosi zadnji del (bič), obstoječ iz 10 kratkih členkov. Od sprednjega pikčastega očesa navpično do sredine med tipalnicama in od ondot poševno na obe strani do grizal je potegnjena brazda. Ploskev ob vsaki strani navpične brazde je lice, med poševnima brazdama pa oglavni ščit. Spodnji del glave je globoko izrezan; odprtina vodi v grlo in požiralnik. Zadnji del glave ima odprtino, ki je v zvezi z oprsjem. Oprsje, ki nosi zgoraj dva para kril, spodaj pa tri pare nog, tvorijo štirje obročki. Sprednji trije so pravi oprsni, četrti je pa umesni obroček. Prvi oprsni obroček (predprsje) je sam zase gibljiv in od zgoraj malo viden. Na njem je prirasten sprednji par nog. Drugi obroček (sredoprsje) je na obe strani močno razvit in tako razširjen, da skoro popolnoma pokriva prvi in tretji obroček. Spodaj nosi srednji par nog, zgoraj pa sprednji par kril. Na tretjem obročku (zaprsje) je prirasten spodaj tretji par nog, zgoraj pa zadnji par kril. V njega je vrinjen četrti umesni obroček. Zadnji trije obročki so med seboj trdno zraščeni. Zadek je jajčast in se proti koncu zožuje v konico. Sestavljen je prvotno pravzaprav iz devet obročkov, od katerih jih vidimo pa samo šest. Pri trotu so se tudi zadnji trije skoro popolnoma ohranili. Pri matici in delavki so pa zadnji trije obročki krnasti in preobraženi v želo. Vsak obroček se deli v dve polovici. Večja zgornja polovica (hrbtovina) sega čez manjšo spodnjo (trebušino). Navzad vedno manjši obročki se vrivajo v sprednje kakor kosi pri daljnogledu. Veže jih pa mehka gibljiva kožica. Zaradi take ureditve se zadek lahko širi na dolgost in debelost. Vse čebelno truplo obdaja enoplastna povrhnica, ki izloča na zunaj k i t i n. Ta je izprva tekoč, na zraiku pa kmalu skrepeni v trdo k i t i n j a č o. Med členki in obročki ostane kitin tanelk in gibljiv. Barve je različne. Ko mlada čebela prileze iz celice, je mehka in svetla. Na zraku Jure, star čebelar zlatih izkušenj, bi ne bil prodal panja čebel za nobeno ceno, čeravno je ljubil denar bolj kot samega sebe. »S prodanimi čebelami gre sreča od hiše, in ta se ne povrne nikoli več,« mi je nekoč razlagal. Čebelaril je nad 30 let s samimi kra-njiči. Čebel ni prodajal, medu tudi ne. Število panjev je poskočilo večkrat do 50 in više, pa se je zopet znižalo na pet ali celo dva. Z novimi upi je gojil živalco dalje. Panjev ni izpraznil prej, dokler satja niso uničile vešče. Vse poletje je čakal, da pride »stanovanjska komisija« in nakaže mlademu roju staro domovanje. .Ker so že v njem opravljale rokovnjaške vešče svoj posel, je zaman pričakoval mladega gosta. Prišla je pomlad, z njo novi upi. Po daljšem prigovarjanju se vendar omehča in proda 1 panj od hiše. Glej nesreče! Soln-ce topleje pripeka in vabi čebelice iz panjev. Pri njem še vse tiho, vse mirno. Mož si ne upa pogledati resnici v obraz. Zaman godrnja in mrmra nerazumljive besede proti panjem, zaman pljuje v desno in levo, vse nič ne pomaga. »Poizkusimo še z božjo pomočjo!« si misli. Urnih korakov odide v hišo in se vrne s skodelico blagoslovljene vode. Z brinjevo vejico škropi panje od vseh strani. Pri tem se huduje na »babe«, ki tod mimo hodijo, saj te tudi niso brez vsega »uržaha«. Čebele se ne ganejo. Lakota in obilo se pa kitin ¡kmalu utrdi in potemni. Tudi krii!a so iz enake snovi, samo da so prozorna in prožna. Kitinjača, ki nadomestuje kožo in kosti, tvori nekak oklep ali votlino, v kateri se nahajajo notranji organi. Po celem truplu; je čebela poraščena s kitinastimi dlačicami, ki imajo razne oblike in različno dolgost. (Dalje.) rojenje prejšnjega leta jih je prislililo, da so se preselile v »Abrahamovo naročje«. »Kakor so prošle, tako bodo prišle,« vzklikne ves potrt. Iz vrbove šibe naredi »šmarni križ«, ga pritrdi na panj in postavi na star svinjak. Glej si no! Tekom poletja prileti neznan roj, se zaleti v panj in ostane v njem. Ves prevzet mi razlaga: »Saj sem vedel, da se mi zopet povrnejo; kar vzame vrag, vrne — šmarni križ.« Z leti je število družin narastlo. Pridno jih prestavlja vsako zimo. Enkrat v skedenj, drugič v svinjak, pa v vinograd in zopet na skedenj, kjer mu podgane napravijo neverjetno škodo. Končno jim odloči prostor poleg skednja. Na velikonočno nedeljo skrbno potresa jajčne lupine okrog čebelnjaka, pri tem pa zagovarja: »Fej te baba, fej te baba!« Blagoslovljena gnjat je tudi obrana. Kost odnese v cunji zavito v čebelnjak in jo položi na panjove, naj tudi ta brani čebelice vsega hudega in vabi srečo v čebelnjak. Ko je tudi meni pomrlo prvo leto če-belne prakse vseh šest panjev, sem uvidel, da se je treba stvari resneje oprijeti, ali pa opustiti. Na »šmarni križ« ni bilo časa čakati, utegnil bi čakati do danes. Večkrat sem se zatekel k zanesljivemu tovarišu, pokojnemu Lojzu Koprivcu — Bog mu daj dobro! Za 20 K mi proda dva plemenjaka. Čuval sem jih kot punčico v svojem očesu. Praznoverje. A. P. — K. Pomagaj si sam, in Bog ti pomore, sem si mislil večkrat. Par let kasneje sem natočil nad 100 kg medu iz 4 A. Ž. panjev. To je bilo Juretu že preveč. Naenkrat je postal moj največji sovražnik, še pogledal me ni več, Moji veliki panjovi so bili prava nesreča za vso okolico. Če se pričakovani roj ni hotel dvigniti, krive so bile moje čebele. Ko je roj pobegnil, krive so bile moje čebele ■— ne, saj ni pobegnil, čebele iz mojega velikega panja so ga odpeljale k sebi. Roj se usede visoko, — pregnale so ga moje čebele. Roj pobegne iz smrdljivega panja, — krive so moje čebele. V panju je veliko trotov, — prignal sem mu jih jaz, da mu odnašajo med. Leto 1920. se je sponeslo glede donosa še dosti dobro vsaj v mojem kraju. Vsled trajno toplega in vedrega vremena je narava prav zgodaj oživela tako, da je bila splošna vegetacija skoro za cel mesec bolj zgodnja nego druga leta. Umevno torej, da so vzporedno z naravo oživele i čebele. Razvijale so se talko ugodno, da smo izredno zgodaj pričeli s prevešanjem, pri meni že 19. marca. Skušnje prejšnjih let so me silile k temu, kajti izdaten donos medu je mogoče doseči tudi pri nas le ob glavni, to je cvetlični travniški paši. Panji sicer niso bili docela zaprti, a sem začel vseeno prevešati pri najmočnejših, ker sem hotel na ta način pospešiti razvoj. Pustil pa sem zadnjo stran zapaženo in gornje žrelo zamašeno, da ni uhajala toplina. In zdi se mi, da se nisem uganil. Od 26 ljudstev sem jih prevesil vsak dan po dva, tri ali štiri talko, da sem prvo prevešaiije končal že 24. aprila. Samo enega slabiča sem prevesil šele meseca maja. Omenil sem prvo prevešanje, ¡kajti prevešal sem dvakrat. Pri prvem prevešanju, osobito pri prvih panjih sem prevesil samo Prišla so slaba leta, — moje čebele so mu odnesle med. Kratkomalo, moje čebele so bile £rive vsake nezgode in malomarnosti. V vročem poletju sta mu izletela dva roja naenkrat. Lepo se usedeta, igraje bi ju bil ogrebel. Nesreča je hotela, da pridem mimo in pohvalim roja. Z nespametnim ogrebanjem in nepravilnim ravnanjem razdrSži žival, da se vrne in spopade s starim panjem. »Nihče drugi ni tega kriv, kakor on«, je tožil Kovačevemu Mihu. »Nikar naj ne pride več blizu, ima tako nesrečne oči, da z njimi zapeljuje čebele!« Miha pa se hudomušno nasmeje: »Res je! Fantje zapeljujemo dekleta, možje pa čebele!« po 3—4 satnike z zalego. Drugo prevešanje pa sem pričel po istem redu 7, aprila ter ga končal 17. aprila, to pa samo pri osmih ljudstvih, kajti kasneje se ne bi mogla zalega do glavne paše pravočasno iz-leči. Razvoj je krasno uspeval in donos je prihajal od dne do dne večji. Odločim se, da z ozlrom na veliko število panjev začnem točiti že 3. maja, Zgotovil sem točenje pri 25 panjih 21. maja. Iz početlka sem točil kar nepokrit med misileč, da ko pridem do srednjega števila, bo že vse zadelano. Tako je tudi bilo. Že sem hotel po prvem točenju nekoliko odnehati, pa pogledam za kratelk čas prve panje, ki sem jih načel že 3. maja. — Kakšno prijetno presenečenje! Vse polno, vse zadelano. Hajdi, iznova na delo! Drugo točenje sem pričel 14. maja ter ga izvršil v istem redu do 3. junija. Sam čist, zlatorumen med je tekel, posode pa so se polnile, nad čemur nisem prav nič godrnjal, četudi sem bil od napora že utrujen. V onem veselju; sem pričel še s tretjim točenjem, ki pa je trajalo samo tri dni in to pri sedmih panjih in sicer od 27. do 30. maja. Nato je ponehala Pogled nazaj. Franjo Vadnal, Dobova. paša in čebele so si nabirale le za svojo potrebo. Kakor mi je rekel brežiški fran-čišikan-čebelar, da vsako leto odpade ena paša, tako je tudi bilo minolo leto. Za. cvetlično je pri nas najizdatnejša paša na pravem kostanju. Če še komu ni znano, kje leži Dobo-va, naj pogleda na zemljevidu, kje se steka Sotla v Savo. Tam je nekdanja tromeja Štajerske, Hrvatske in Kranjske. Tu so najnižja tla bivše Štajerske. Tu leži torej slavna Dobova, 8 kilometrov vzhodno od Brežic. Imamo tudi žel. postajo, če nas bo kdo želel obiskati. To sem opisal, hoteč povedati, da raste na Kranjskem na gorovju spajajočem se z Gorjanci vzdoli ob Savi — mnogo pravega kostanja. Tjakaj torej letajo naše čebele, kake 3 km zračne črte. To pašo nam je letos prekrižalo deževje. Le do obno-žine je prišlo proti koncu cvetenja. Zato nimamo letos žalibog nič onega grenečega, a sicer dobrega medu. Vendar so nanesle Moj stari oče — Bog mu, daj sladki raj! — je čebelaril v slamnatih koših. V velikem sadovnjaku so stali po vrsti trije čebelnjaki polni takih košev. Pri prvem je bila zadaj streha podaljšana in pod tem napuščem je bila nekakemu divanu podobna priprava. Tu je posedal starec v svojih prostih urah, zlasti ob nedeljah, kadil svojo pipico in z zadovoljstvom poslušal živahno brenčanje svojih ljubljenk, Z umom je čebelaril stari mož in polovnjak čistega medu jeseni ni bila bogve kaka redkost. Toda dobiček, ki so mu ga prinašale drobne krilate device, ni bil zanj naj-poglavitnejše. Bolj nego iz dobičkaželjno-sti je čebelaril iz ljubezni do čebel, »Rad jih imam,« je dejal često, »ne mogel bi živeti brez njih!« In ko mu je neko leto strašen vihar, ki je izruval skoraj polovico najlepših sedl- čebele od nekod še toliko, da sem lahko vse uzimil in jim vzel še kakih 100 kg medu, Kakšen je ta med? Temno rumen je in prijetnega okusa. Najbrž mešam z ajdovim in drugim, morebiti tudi gozdnim. Zato bo treba drugo lleto pazljivosti zaradi griže. Hočem povedati še o ostalem razvoju — o rojenju. — Imel sem prav malo naravnih rojev, v celem štiri, to pa zaradi umetnih rojev, ki sem jih delal, zato, ker mi je čebelnjak oddaljen od šole in izvršujem čebelarska opravila šele po pouku. V početku sem delal roje z matico, ki sem jih ojačil z zalego iz močnejših panjev. Zalego s čebelami sem dal najprej v medišče, drugi dan pa združil z umetnim rojem. Delal sem pa roje tudi brez matice. Obnesli so se mi prav tako dobro. To vse je seveda mogoče le, ako imamo dovolj rezervnega satovja. Čez zimo sem pustil 35 družin ter komaj čakam, da se odpro spomladanska opravila. nih dreves, prekucnil tudi dva uiljnjaka, da so se koši kotalili po sadovnjaku in je med tekel po zemlji, se je razjokal mož, ki sicer ni bil vajen solz in rekel: »Ljubše bi mi bilo, alko bi mi bila pogorela vsa poslopja!« Tega dogodka sem se spomnil, ko se mi je pred kratkim sanjalo, da sem prišel v svoj čebelnjak in našel vse razdejano in mrtvo. Razjokal sem se tudi jaz v sanjah in premišljeval, kje nefki bi dobil kak roj, da bi začel čebelariti — iz nova. Kako dobro mi je djalo, ko sem se prebudil in zavedel, da so bile le sanje. Komaj pa sem čakal drugega jutra, da sem pohitel k čebelam in se tam do dobra prepričal, da sanje niso bile resnične. Tudi jaz bi ne mogel živeti brez čebel, Ne iz dobička-željnosti, temveč bolj iz ljubezni jih gojim. =—ii = Iz ljubezni. L. Černej — Celje. Ko se proti koncu zime vedno pogosteje spominjam svojih ljubljenih, me tako čudno prijetno zažgečklja pri srcu, kakor mladeniča, ko se spomni izvoljenke svojega srca. In ko izletavajo zaspanke prvikrat, se začne tudi' zame nekako novo življenje. Ko odhajam zjutraj po svojem opravku,, voščim svojim čebelicam »Dobro jutro!«, preden sedem lačen k obedu, jih moram pogledati in pozno zvečer si damo »Lahko noč!« Dolgega časa v življenju sploh ne poznam; pri čebelah mi je vedno mnogo prekratek. Ako sem1 dcbre volje, dviga moje srce še bolj prijetna godba čebelnih 'kril, če me pa tarejo skrbi in žalost, ako divjajo v mojih prsih liki v morju razburkani valovi, iščem in najdem v čebeinjaku mir • in uteho. Ako bi bila moja dobra ženka nagnjena k ljubosumnosti, bi bila že davno našla v mojih čebelah vzrok za ločitev. Iz ljubezni čebelarim, a ne samo jaz, temveč večina naših slovenskih čebelar- jev. Le poglej naše idealne starčke! Po več ur daleč prilezejo k čebelarskim shodom, ne toliko, da bi se bogve kaj novega naučili, temveč, da se malce pomenijo med seboj. Čebelarji smo res posebni, čudni ljudje! Kjer prideta le dva skupaj, se imata toliko pomeniti, da ni konca ne kraja. Pa to je čisto kaj drugega, kot če se pogovarjajo živinorejci o živini, vinogradniki o letini, hmeljarji o cenah hmelja ali pa celo trgovci o trgovini. Tu ni tistega edinega smotra: dobiček in le dobičelk! In tako je prav! Ljudje, ki začno čebe-lariti po izredno medenih ¡letih iz gole sebičnosti, izgube po prvih neuspehih pogum. in popuste čebelarstvo. Zato je prav, da so tudi slaba leta, le žal, da jih je preveč! Mi pravi čebelarji pa se ne damo ustrašiti, temveč upamo vedno naprej. In ako bi videli tudi v bodočnost in bi ta pogled ne bil prav nič razveseljiv, bi vendar ne opustili čebelarstva, ker čebeiarimo — iz ljubezni. i— : -=ip»Q>O«»JI === Opazovalne postaje. Jos. Verbič. December 1920 je bil zelo pust in dolgočasen. Nad vso Slovenijo sO viseli nad 20 dni gosti oblaki, ki so se neprestano zgoščevali začetkom v dež, pozneje v sneg, ki je pokril zemljo z visoko belo odejo. Šele proti koncu meseca je zapihal gorak zahodnik in razpršil oblake. Toplina zraka pa se ni dvignila toliko, da bi bila primerna za čebelni izlet. Kljub temu so čebele tiščale iz panjev in mnogo jih je ostalo zunaj. Vsekako je bilo to boljše za čebelarja, kakor da bi jih pridržaval v panjih. Sledovi griže se že kažejo. Brade in končnice so tu in tam pozaznamovane z rjavimi lisami. — Še vedno prihajajo poročila o številnih mrtvicah. — Poraba zimske zaloge je bila kakor navadno v tem mesecu majhna. Vendar že sedaj poročajo, da so ljudstva pomrla lakote. Tem poja- vom bomo odpomogli le s poukom čebelarjev. — Tatvine so na dnevnem redu. Čebelarsko društvo bo moralo v tem oziru nekaj ukreniti. Edina pomoč bo, da tudi pri nas, kakor se pri mnogih inozemskih društvih že zdavnaj vrši, upeljemo zavarovanje proti tatvini, kužnim boleznim in za jamstvo proti nezgodam, povzročenim po čebelah. Ljubljana. Poročevalcu so tatovi dne 1. na 2, vdrli v zaklenjen, čebelnjak, zažveplali en panj in izrezali satje. Drugega so se lotili živega, Odvzeli so le tri satove in ga tako razdražili, da ga še tretji dan ni smel nihče odpreti. — V noči od 22. na 23. so vdrli v drug v bližini se nahajajoč čebelnjak. Trije panji so bili razdejani. Satje je bilo s čebelami vred razmetano po tleh. — V soseščini so nekemu- Označba opazovanega Panj je na teži Toplina zraka Dni je bilo Kraj pridobil v zgubil v v mesecu največ .2. >55 .2. •S „ -S i = S o •oC a» -C (z morsko višino) 1. 2. 3. 1. 2. 3. čistih dkg pridobil > "ta rt a 'a a "O ® .(J »E» CA M S C > -C "o >o C C/3 a -C C > o panja mesečni tretjini dkg pridobil porabil dkg dne C» O) [n >N čebelarstvo nepričakovano poživljati. Zanimanje je rastlo od leta do leta. Obenem s tem veselim pojavom se je oživila v nekaterih članih tudi misel na lastni društveni dom, zlasti ko se je društvo jelo širiti in rasti njegove agende. Odbor je vedno bolj uvideval, da tako ne more in ne sme iti dglje in da je tr.eba nekaj ukreniti, ako hoče, da bo kos veliki naJogi, ki ga čaka v bodočnosti. In res. Skrajni čas je, da pridemo pod streho, da si oskrbimo lastne prostore, za v s a k o j a k e prireditve, prostore za knjižnico, muzej, stalno čebelarsko razstavo učil, skladišča za blagovni oddelek, iprostore za društveno čebelarsko iš o 1 o in naposled prostore za čebelarsko zadrugo, o kateri se je svoječasno dvigni,!o toliko prahu, ki je pa nemogoča brez prostranih prostorov. Toda kako, s čem? In danes, ob tej strašni draginji in pomanjkanju stanovanj, ko za drag denar ni dobiti niti najskrom-nejše sobice! — Pa vendar! Kljub vsej draginji in kljub vsem* mogočnim neprilikam in dvomom je ideja sedaj lažje izpeljiva nego k d a j p r e j. Začetek je storjen. Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo v to svrho 40.000 K in nadejati se je, da tudi v bodoče ne bo odreklo svoje pomoči. Toda to je malenkost za tako podjetje. Zato so pa posamezni navdušeni člani že večkrat priporočali naj bi se Potrebna sredstva pridobila potom prostovoljne zbirke. Tako je zadeva prišiia tudi v razgovor pri zadnjem občnem zboru in g. Vokač, navdušen zagovornik te ideje, je predlagal naj se takoj začne s to akcijo. Predlog je bil sicer soglasno sprejet, vendar se odbor ni hotel prenagliti, ampak je zadevo proučeval med seboj. Pri zadnji seji širšega odbora se je stvar še enkrat pretresla in odbor je prišel do zaključka, da je ugoden uspeh zagotovljen, ako se bo večina članov zavedala dalekosežnosti in važnosti tega koraka. Izvolil se je posebni odbor, ki bo sporazumno s širšim odborom čebelarskega društva vodil to akcijo. Predpriprave so torej gotove in danes stopamo pred javnost. Po nasvetu g. Vokača se bo nabiralo po »kamenih«. Za primerno ureditev čebelarskega domtt je potrebno 5000 »ka-menov« po 100 K. Kdor bi se utegnil ustrašiti te zadnje -številke, ga opozorimo, da pomeni 100 K 2 kg medu ali 3 litre vina ali pa dober goldinar starega denarja. Ali je tedaj preveč, ako posameznik žrtvuje enkrat za vselej 2 kg medu ali se odreče 3 litrom vina za stvar, ki bo v velikansko podporo društvenemu delovanju in ki bo še poznim rodovom pričala o zavednosti in požrtvovalnosti pradedov? Predvsem se obračamo torej na zavedne člane čebelarje. Kar žrtvujete v ta namen, daste sebi in svojim potomcem. — Podružnični odlbori naj tudi v tem oziru dajejo članom dober zgled. Naj ne mine nobena društvena prireditev, noben shod, zborovanje, veselica itd., da se ne bi udeleženci opozorili na to nas vseh častno zadevo. Potrkati hočemo pa tudi pri znanih prijateljih čebelarstva, pri denarnih zavodih, pri ameriških rojakih-čebelarjih — in sploh na vse strani, kjerkoli se je nadejati kakega 'uspeha. Koncem tega meseca se bodo razposlale vsem podružnicam potrebne tiskovine in navodila. Nabrani denar se bo vlagal na posebno knjižico v kako hranilnico ali banko in se ne bo smel uporabljati v nobeno drugo svrho. Ko bo nabranih 5000 » ka-menov«, se bo zbirka zaključila. Medtem bo pa odbor deloval tudi v drugi smeri. Predvsem si bo še to spomlad zagotovil primerno zemljišče. Obenem bo dal pa tudi izdelati načrte za stavbo, ki jih bo med letom priobčil v »Slovenskem Čebelarju«. V stalni rubriki pod zaglavjem »Čebelarski dom« bomo v vsaki številki objavljali nabiralce in darovalce kamenov in vse drugo, kar se tiče te zadeve. Zlasti bomo objavili tudi vse vpoštevanja vredne pomisleke, mnenja, nasvete in želje darovalcev in nabira-teljev. Čebelarji, na delo! Vsakdo naj si po svojih razmerah zagotovi časten delež na našem podjetju in 1. 1922., ko bomo slovesno praznovali 25 letnico našega društva, bomo položili temeljni kamen čebelarskemu domu, kakoršnega ne premore nobeno čebelarsko društvo daleč naokoli. Kamen do kamena ,.. Zbirka kamnov za Čebelarski dom. Doslej so podpisali: Stolni prost Andrej Kalan, Ljubljana, 10 kamnov; Viktor Vokač, Dvor pri Žužemberku, 10 kamnov; Janko Strgar, Bitnje pri Boh. Bistrici, 10 kamnov; Ant. Žnider-šič, Ilir. Bistrica, 10 kamnov; Jos. Okorn, Ljubljana, 5 kamnov; Fr. Lackmayer, Preddvor, 2 kamna; Al. Peterlin, Kočevje, 4 kamne; M. Humek, Ljubljana, 4 kamne; Ivan Mesar, Ljubljana, 2 kamna; Iv. Jurančič, Št. Andraž, 2 kamna; Al. Kastrevc, Rožna dolina, 2 kamna; Jos. Verbič, Ljubljana, 1 kamen; Hinko Zirkel-bach, Ljubljana, 1 kamen; Marija Humek, Ljubljana, 1 kamen; Štefanija Humek, Maribor, 1 kamen; Iv. Šmajdek, Krtina, 1 kamen; Čebel, podružnica Krtina, 3 kamne; Jan. Rah-ne, Brdo, 1 kamen; Anton Pirnat, Tustanj, 1 kamen; Mir. Grad, Dragomelj, 1 kamen; Iv. Šokljič, Zalog, 1 kamen; Ivan Pirnat, Krtina, 1 kamen; Avg. Bukovic, Ljubljana, 10 kamnov. Čebelarska podružnica s Krtine pri Kamnika piše: »Le s korajžo naprej, nič pomislekov, svet takoj kupiti, izdelati načrte in nabirati denar! Polovico napravimo dolga ali pa tudi več in 1. 1922. položimo temeljni kamen, L. 1923. bomo pa že zborovali v čebelarskem domu. Če bomo pa premišljevali in lovili pomisleke tako dolgo, da pomrjemo, je tudi čebelarski dom zapisan smrti. Le s pogumom in z resno, vztrajno voljo bomo premagali vse težave! Ne se bati bojazljivcev in cincarjev, ker to so samo koruzna strašila' Živele take podružnice! asssu Vprašanja in odgovori. Od več strani se je izrazila želja, da bi se v »Slov. Čebelarju« zopet odprl predal za odgovor na razna vprašanja čebelarske stroke. Uredništvo z veseljem pozdravlja to željo in prosi vse vlc. člane, da se čim pogosteje poslužujejo te prilike. Ker je pa prostor drag in jako omejen, prosimo kratkih, jedrnatih vprašanj, ki bodo splošno zanimiva. 1. Vprašanje: V starejših letnikih »Slov. Čebelarja« sem čital, da so včasi spe-kulativno krmili čebele z mlekom. Posebno je baje dr. Dzieszon to priporočal. Kakšnega mnenja so čebelarji novejše dobe v tej zadevi? Ali je res koristno krmiti z mlekom? (A. V. iz Ž.) Odgovor: Spominjam se, da sem pred mnogimi leti nekaj slišal — pa ne, kakor vi pravite »o krmljenju z mlekom«, ker to je nesmisel, ampak o dodajanju mleka in celo jajec med običajno medeno hrano. Sam tega nisem nikdar poskušal, zato tudi nimam o uspehih nobene izkušnje. Ker v tej zadevi v novejših in najnovejših čebelarskih knjigah ne najdem niti besedice, se stvar gotovo ni obnesla, kar je čisto naravno. Čebelna hrana je čist med in v sili ali pod gotovimi pogoji tudi sladkor. Vsaka primes med to hrano (razen cvetnega prahu) je brez pomena, največkrat pa celo naravnost škodljiva. 2. Vprašanje: Stari čebelarji trdijo, da je živalska maščoba čebelam škodljiva in da povzroči gnilobo. Ali to res? Ali se sme kuhati sladkor v loncu, kjer se je kuhalo prej meso? (A. V. iz Ž.) Odgovor: Živalska maščoba čebelam gotovo ne prija. V koliko in na kak način jim pa škoduje, ni točno dognano. Ni pa res, da bi maščoba sama od sebe povzročila gnilobo. To je kužna bolezen, ki se začne le na ta način, da se zatrosijo med hrano bacili, Se začno razvijati, ako pridejo v prebavila čebelne ličinke. — V loncu, v katerem se je kuhalo meso, brez skrbi lahko kuhate sladkor za čebele, toda le potem, ko ste lonec z vročim močnim lugom (sodo) temeljito očistili in ga naposled s čisto vodo večkrat oplaknili. Iz organizacije. Zajednički dogovor v svrho ustanovitve zveze vseh jugoslovanskih čebelarskih društev se je vršil v Zagrebu dne 8. t. m. Tega dogovora so se udeležili: Centra il no ipčelarsko društvo v Zagrebu (zastopniki dr, Avg. Langhofer, Kresimir Bosek in Pavao Will-mann). Zadruga central, pčelar-skega društva v Zagrebu (zastopnika J. Horvatič in dr, Zvonimir Bosek). Srpsko pčelarsko društvo v Beogradu (zastopnik Proto Gjergje-vič). Hrvatsko-siavonsko pčelarsko društvo v Osjeku (zastopnik J. Ilančič). Središnjepčelarskodruštvo za Bosno in Hercegovino (zastopnik Dilber). Pčelarsko društvo v Nišu (zastopnik Hadžidžordževič). Pčelarsko društvo v Vukovar u (zastopnik Rečaj). Čebelarsko društvo za Slovenijo (zastopnika Martin Humek in J. Oklom). Po daljših razpravah in zelo živahnih debatah so se zborovalci zedinili za sledeča temeljna načela, po katerih naj bi se zveza zasnovala in po katerih se bodo izdelala pravila. I. Zvezo tvorijo zgoraj našteta društva. Nova društva, ki bi želela, da se priključijo zvezi, se morajo najprej priključiti kot podružnica h kakemu zgoraj imenovanemu, društvu, II. Zveza ima zadružno podlago. III. Vsako društvo vplača kot pristopnino ki zvezi 100 dinarjev za vsakih 100 članov in sicer v roku 4 let. Poleg tega pa plačuje za vzdrževanje zveze letni prispevek, ki se bo določil na glavni skupščini, ki pa ne sme presegati 15% društvene članarine. IV. Središče zvezinega urada bo v stalno določenem mestu Jugoslavije, pred-sedništvo pa bo leteče. Dotično mesto določi ustanovna skupščina. V. Ime: Zveza jugoslovanskih čebelarskih društev (Savez jugoslovanskih p cesarskih društava). VI. V odbor ustavne skupščine se izvolijo sledeči delegati: M, Humek, Ljubljana, predsednik, P. Wilmann, Zagreb, podpredsednik. Ilančič, Osjek, P. Gjorgjevič, J. Dilber, Sarajevo, J. G. Kolarevič, Ruma, Beograd, odborniki. Ustanovna skupščina se bo vršila na pomlad (marca ali aprila) najbrže v Ljubljani. Ako se bo organizacija Zveze v tekočem letu p o voljno izvedla, bomo imeli čast 1, 1922. ob priliki praznovanja naše 25 letnice in ob pri'iki jugoslovanske čebelarske razstave pozdraviti v Ljubljani tujdi I. j u -goslovanski čebelarski kongres. Čebelarska podružnica v Slovenjem Gradcu je priredila dne 12. decembra 1920 redni letni občni zbor. Načelnik podružnice g. Ferk je navzoče člane prisrčno pozdravil in nato otvcril občni zbor ob 9, uri 50 minut. Na dnevnem redu je bilo sedeče: 1. Poročilo načelnika in blagajnika o delovanju podružnice. 2. Volitev novega odbora in delegatov za društveni občni zbor. 3. Plačevanje članarine za leto 1921 po 24 kron za člana. Iz poročila načelnikovega posnemamo sledeče: Ustanovni shod se je vršil dne 3. avgusta 1919; predaval je g. šolski nadzornik Ludovik Čer-nej iz Celja. Pristopilo je takoj 42 članov, pozneje še 22 članov ter šteje danes podružnica 64 članov. Vršile so se tri odborove seje, namreč 5, oktobra 1919, 11. aprila 1920 in 1. avgusta 1920. Prečital je tozadevne zapisnike. Nato sledi blagajniško poročilo: prejemkov je bilo 1802 K 75 vin., izdatkov 1767 K, ostane v blagajni 35 K 75 vin. — Končno izjavi dosedanji g. načelnik, da sedajni odbor prosi za odpust in izvolitev novega odbora. Sledi zahvala za delovanje dosedanjega odbora. — Po kratkem odmoru in razgovoru se prično volitve novega odbora. V odbor so se enoglasno izvolili sledeči člani: načelnik g. Ferk Miroslav, namestnik g. Barle Karol, tajnik g. Ver-hovnik Ivan, blagajnik g. Ferk Fran, odborniki: Spesny Josip, Rotovnik Fran, Kolman Ivan. Delegata za občni zbor v Ljubljano: gg. Ferk Miroslav in Barle Karol. — Po izvršeni izvolitvi novega odbora se prične živahen razgovor o raznih čebelarskih zadevah, posebno pa o spomladanskem krmljenju. Nabava sladkorja je nujna potreba za tukajšnji hriboviti in mrzlejši okraj. Vsled deževja ob času ajdove paše niso dosegli panji primerne teže za prezimljenje, večina čebelarjev je bila primo-rana močne panje združiti, pa vendar, če zima ne bo posebno ugodna, niti polovica panjev ne bo doživela spomladi. Predlaga se, da bi se potom deželne vlade dosegla pravočasna nabava sladkorja po primerno znižani ceni, ter v prvi vrsti upoštevali čebelarji hribovitih in mrzlejših krajev, kjer je bila paša nezadostna, da zamorejo čebelarji v ugodnih dneh meseca februarja že polagoma krmiti in s tem kolikor mogoče prezimljenje čebel pospešiti. — Nadalje se je predlagalo glede prodaje medu in satovja, da se vsi člani vabijo, v bodoče količino medu in satovja, oziroma voska, ki ga mislijo oddati, naznaniti tukajšnji podružnici. Ta bo nato skrbela za reelnega in dobrega odjemalca. S tem si prihranijo člani stroške za posodo in poštnino, pa tudi večjo ceno dosežejo. Seveda so člani podružnici tudi odgovorni za oddajo samo pristnega blaga. — Vsem navzočim udom se za prisotnost zahvaljujoč, zaključi g. načelnik občni zbor ob 11. uri 50 minut. Čebelarska podružnica v Račni je imela svoj občni zbcr v nedeljo dne 19. decembra 1920. Udeležba je bila še precejšna, dasi je Za izdelovanje novih panjev jemljimo vedno le dobro posušen les, drugače nastanejo špranje, ki so vselej nevšečne. Zlasti je kvar-/jivo, če se razpoči ločilna stena med obema panjema v d v o j a k i h. Čebele se skozi nastalo špranjo kmalu združijo, pri čemer se uniči gotovo ena matica, če ne obe. Zatorej naj se ločilna stena vdela v primerno globok žleb sprednje končnice, ker ondi nastane razpoka najraje. Tudi naj se deske za to steno ne lepijo ob skladeh, ampak se naj ondi vloži latica, da je razpoka zaprta, če se tudi osuši les. Les za panje je najbolje posekati meseca decembra ali januarja Tak les je mnogo trpežneji in veščaki pravijo, da se ga tudi črv ne loti. Važno za trgovce s čebelami. Ministrstvo za finance je odločilo, z dne 23. nov. 1920, štev. 24.216, da se smejo izvažati čebelni panji in roji brez zavarovanja tuje valute, torej proti vsaki valuti. Sladkorja za pitanje ni in ga menda tudi ne bo tako kmalu. Zimske zaloge v panjih bodo malokje obilne. Ne vemo tudi, kakšna bo zima in mogoče je, da v spomladi čebele dolgo ne bodo mogle na pašo. Lahko bi bilo, da bi prišli panji v zgodnji spomladi v hude stiske. Kupci letos za medom močno pritiskajo, ampak ne prodajajmo ga v živo, obdržimo si ga nekaj, raje več kot manj, za slučaj, bilo več vzrokov za slab obisk, in sicer: do 70 cm visok sneg, velika oddaljenost nekaterih članov, nezadostna razglasitev. Obravnavala so se različna vprašanja. Sicer pa smo imli v okolišu naše podružnice preteklo leto slabe čase. Tako slabe paše ne pomnimo več desetletij. Podružnica ima 341 K 50 vin, premoženja. Novi odbor se je sestavil sledeče: Anton Žitnik. Čušperk, predsednik; Jože Mi-klič, Bruhaja vas, podpredsednik; Jožef Ka-stelic, Predole, tajnik in blagajnik; Janez Drobnič, Videm, Jože Novak, Vel. Račna, Tomaž Bambič, M. Račna, Anton Adamič, Pra-proče., odborniki. Delegat Anton Žitnik, namestnik Jože Miklič. Občni čebelarske podružnice na Boh. Beli se je vršil dne 19. decembra 1920. Podružnica deluje dobro. Čebelarska podružnica za Celje in okolico je imela občni zbor dne 19. decembra 1920. Dalje glej na platnicah! da bi se v panjih oglasil glad. Upoštevajmo, da bi ne bila samo naša sramota, ampak tudi velika gmotna škoda, če bi po lastni neprevidnosti prišli ob panj. . Kdor še čebelar! s kranjiči, pa namerava začeti moderno čebelarstvo z okvirčki, naj za božjo voljo ne misli, da se sme vsak kranjič tudi pirediti na okvirčke. Kranjiči so navadno različne širokosti. Potemtakem bi morali biti tudi okvirčki za vsak panj drugačne mere, kar bi napravilo zmešnjavo, ki bi mnogo več škodovala nego koristila. Kdor namerava začeti čebelariti po novem načinu, se mora najpoprej odločiti, kateri sestav si bode izbral, ali Žnideršičev, dunajski, ameriški itd. Potem si mora izgotoviti panje na las natančno po predpisu, oziroma po dobrem vzorcu. Okvirji tega sestava morajo biti do pičice enaki, kajti le tedaj, ako se more z lahkoto vtakniti katerikoli okvir tudi v katerikoli panj istega sestava, le tedaj se morejo doseči dobrote in ugodnosti, ki jih nudi moderno čebelarstvo. Kranjiče prenarejati na okvirje, tega pa nikar ne poskušajmo. Iz Račne. »Nezdravi pojavi^ v 12. štev. lanskega »Slov. Čebelarja« so tudi mene nekoliko zadele, zato pošljem par vrstic o lanski čebelarski letini. Kakor povsod, tako je bila tudi pri nas zelo zgodna pomlad. Že proti koncu januarja je bilo opaziti precej zalege. Takoj v začetku februarja pa so čebele že pričele donašati 3S5SE Drobiž. obnožnine in proti koncu marca je pričela cvesti češnja in to je pri nas prva in glavna spomladanska paša. Ker je bilo vreme celo pomlad nam čebelarjem posebno naklonjeno, so imeli nekateri čebelarji že v aprilu roje, ki so bili pa večinoma bolj majhni, ker so čebele prehitro zanesle celice z medom in ni imela matica kam staviti zalege. Komaj pa so odrojile, že je nastalo mrzlo in deževno vreme, ki je trajalo skoraj 5 tednov. Tako so napravili zadnji roji prav malo satja, za tem pa je prišla huda suša, da je posušila ves nektar po rumeni detelji, ki jo je pri nas zelo veliko in ki ob ugodnem vremenu tudi izvrstno me-di. — Kaj je bilo pa z ajdo, to pa ve vsak čebelar najbolj sam, ko je v jeseni odvzemal med, oziroma prazno satje. Pravzaprav ni bilo ne medu ne čebel kajti lanska ajda je bila samo neka vaba, ki je čebele izvabila iz panjev. Ko so bile zunaj, je potegnila mrzla burja in čebele so bile izgubljene. Ko smo jeseni združevali, so imeli prvi roji komaj par pesti čebel, vzimili smo tako lahke, kakor še nikoli, odkar čebelarim. Neki star čebelar, ki ima čebele že 40 let, mi je rekel, da tako slabega leta še ne pomni. — Zato smo prav z veseljem pozdravili 12. štev. »Slov. Čebelarja«, ki je prinesla vest, da dobimo sladkor. Seveda je še veliko takih čebelarjev, ki dobro vedo, kakšne čebele so vzimili, pa vseeno ne bodo naročili sladkorja, ker rajši vidijo, da jim bo spomladi polovica plemenjakov pobrala smrt, kakor da bi izpustili nekaj kronic za sladkor. In nazadnje, ko vidijo, da res ne morejo nikamor naprej s svojim čebelarstvom, začnejo kritizirati čez napredno čebelarstvo, čez slabe letine, čez podružnice, zakaj da jim te ne preskrbijo sladkorja, kadar in kolikor bi ga kdo hotel itd, — Čebelarski pozdrav Anton Žitnik. Iz Metlike. Dne 19. decembra je bil pravi zimski dan; snega je ležalo kakih 10 cm na debelo in tupatam je priletela kakšna bela »muha« od neba, ravno pravo vreme za izgovor našim čebelarjem. Toda čemu izgovor? — Ta dan je bil namreč določen za prebuditev v sladkem spanju se nahajajoče metliške čebelarske podružnice. Kljub intenzivni agitaciji in propagandi od strani svetlogumba-ste trojice Franceta, Ferda in Luke je bila udeležba omejena le na par starih čebelarskih korenin in nekaj velemodrih začetnikov. Edinole govorom gg. načelnika, podnačelnika in g. Poliča iz Rožnega dola, kateri so, po- udarjajoč potrebo in korist podružnice, gre zahvala, da so navdušili vsa pričujoča čebelarska srca tako, da je bil odgovor na vprašanje g. načelnika: »ali naj podružnica še nadalje obstoji ali ne«, soglasni da! Popravek. V kazalo k lanskemu letniku se je vrinila neljuba pomota. Članka »Mlada matica« in »Praznoverje« sta morala zaradi pomanjkanja prostora izostati, dasi sta bi že stavljena, v kazalu se pa nista izpustila. Vc. člani naj blagovolijo oprostiti to napako in članka sami izčrtati iz kazala. Listnica uredništva. Mnogo tvarine smo morali odložiti za prihod, mesec, Istotako tudi vseh poročil ni bilo moči objaviti. Prosimo torej potrpljenja, pride vse na vrsto. Listnica upravništva. Z razpošiljanjem prve številke se bomo nekoliko zakasnili, kajti do danes 15. t. m. nam je vposlalo imenike šele 41 podružnic, od teh dve novi, dočim smo prejeli denar samo od 29 podružnic, od katerih pa nam štiri še niso vposlale imenika. — Torej bo poleg podružnic kriva zakasnitev tudi pošta, kajti upravi je nemogoče, da bi uredila imenike (poštne in abecedne) v dveh ali treh dneh. Tudi nam je nemogoče vpisati med naročnike prijavljene poprej, dokler ne prejmemo denarja. List se bo pošiljal redno. Kdor bi kake številke ne dobil, naj jo takoj reklamira, ker je možno, da se je izgubila, ali da naslov ni natančno prijavljen. Če nekateri člani niso lani dobivali lista (vsled nerodnosti prejšnje uprave sploh niso bili vpisani v imenik), so deloma tega krivi tudi sami, ker lista niso reklamirali. Vrhu tega naj se pa tudi podružnice prepričajo, če vsi njeni člani list redno prejemajo, kajti le s skupnim delovanjem uprave, članov in podružnic je možno preprečiti vse nerednosti. Zatorej, sodelujte! Listnica tajništva. Vsem podružnicam sem razposlal okrožnico in tiskovine za imenike članov. Upamo, da se podružnice zavedajo obilega dela, ki ga ima tajništvo in da mu bodo šle na roko, da mu potem ne bo treba vedno in vedno drezati. Zadnji čas je, da se zdramimo! Ponovno prosim vse podružnice, da vpošljejo Statistik o. Sramotno je, da društvo še danes ne ve, koliko panjev ima Slovenija! Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. Občili zbor čebelarske podružnice za ljubljansko okolico je bil 26. decembra v Jugoslovanski tiskarni. Udeležba je bila tako pičla, da se moramo sramovati pred vsako podružnico na kmetih. V odbor so bili voljeni: predsednik Ivan Elsner, namestnik Julij Slapšak, tajnik Franc Pregelj, blagajnik Franc Petrove, odborniki: Adolf Arko, Hinko Zirkelbach in Stanko Vrhovec. Člani ljubljanske podružnice, ki niso bili na občnem zboru (in teh je seveda največ), naj izvolijo vplačati članarino za leto 1921. na naslov: g. F r. Petrove, račun, svetnik v dež. bolnici v Ljubljani. Čebelarska podružnica v Vodicah nad Ljubljano je imela svoj redni občni zbor za leto 1920. dne 27. decembra 1920 pri nadpo-lovični udeležbi članov. Članov je imela podružnica v letu 1920. 24; dohodkov 48 K in stroškov 16 K, torej blagaj. preostanek 32 K. Teh 32 K in pa preostanek iz leta 1919. (60 K), skupaj 92 K se nahaja v gotovini pri načelniku. Računi so bili v redu in od odbora odobreni. Podružnica je priredila v letu 1920. dve predavanji, in sicer 28. marca 1920 v Vodicah pri tov. Ziherlu in na sv. Roka dan v Lahovčah pri tov. g. župniku Jakeljnu. Obakrat je predaval g. potovalni učtelj Okorn. — Fr. Ziherl. Občni zbor čebelarske podružnice na Breznici je bil 6. januarja t. 1. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Fr. Kunaver, tajnik Jalen Matija, blagajnik Ažman Josip, odborniki: Svetina Ivo, Robič Lojze, Rakar Anton in Prešeren Jakob. Blagajna izkazuje: dohodkov 1193 K 50 vin., stroškov pa 657 K, tedaj preostanka 536 K 50 vin. Pri slučajnostih je predaga g. Svetina, da naj se spomladi naprosi odbor v Ljubljani, da nam dopošlje predavatelja - strokovnjaka, članom in nečlanom v pouk in izbodbudo. "V svrho ojačenja blagajne se sklene v juliju podvzeti primerne »korake«, kar naj bi pa bilo za enkrat še »tajno«. Odbor pravih mož se je pa za to že določil. Sladkorja se ne naroči, ker so cene negotove, kakovost pa tudi. Koliko članov nas bo, še ni povsem gotovo. Nekaj jih bo pač odpadlo — ker ne bo cukra za — »kofetek«. No pa mislim, da bo letos še marsikje tako. Pa nič ne de, ostali pa, zvesti društvu, se bodo zavedali njegovega pomena in se bodo potrudili, akoravno pičli po številu, da se bo kaj slišalo iz Janševe fare. Kunaver. Čebelarska podružnica v Kamniku je imela svoj občni zbor dne 27. decembra 1920. Udeležba dobra. Predaval je g. Okorn. Čebelarska podružnica na Robu je imela svoj redni občni zbor v nedeljo 2, januarja v šoli. Potovalni *učitelj - tajnik čeb. društva g. J. Okorn nam je predaval prav zanimivo o čebelarskih opravilih za posamezne letne čase. To mora res upoštevati vsak čebelar, ki hoče uspešno čebelariti. Pojasnil nam je tudi velik pomen in koristi naprednega čebelarstva v panjih s premakljivim satjem. Spregovoril je ,tudi nekoliko bodrilnih besed o pomenu čebelarske organizacije, ki so jo začeli nekateri člani tako malo uvaževati. Prav hvaležni smo g. predavatelju za njegovo stvarno in poučno predavanje. G. predavatelj nam je obljubil, da dobimo lahko v mesecu juniju enodnevni tečaj. — Po predavanju je poročal g. predsednik o stanju podružnice, ki je bilo v minulem letu zelo klaverno. V bodoče se mora v podružnici pokazati več življenja, sicer se utegne pripetiti, da enkrat v miru zaspi. Člani na delo! Poagitirajte pri sosedih čebelarjih za podružnico. Članov je bilo v minulem letu 12. Letos je priglašenih do sedaj 13. Podružnica je imela dohodkov 372 K 33 v, izdatkov pa 36b K 10 v. Al. Intihar, Občni zbor čebelarske podružnice Zgornje dravsko polje je bil dne 26. decembra 1920. Podružnica je štela 79 članov. Pri občnem zboru je bilo navzočih 32 čebelarjev, od teh samo 22 btarih udov. Podružnica ima sedaj 36 članov. Čebelarska podružnica v Vel. Laščah je imela redni občni zbor dne 26. decembra 1920. Članov ima podružnica 25. Deluje dobro. Občni zbor čebelarske podružnice Sv. Lovrenc na Pohorju se je vršil dne 26. dec. 1920, Delovanje uspešno. Čebelarska podružnica Brezovica pri Ljubljani je imela svoj redni občni zbor dne 2. januarja. Na novo sta se ustanovili čebelarski podružnici v Sv. Lovrencu v Slov. goricah in Kapeli pri Radencih. Podružnice, ki še spite, zganite se! Poročila iz podružnic smo morali zaradi pomanjkanja prostora znatno okrajšati. — Prosimo za kratka zanimiva poročila. Navede naj se vselej število članov, delegat za občni zbor in važni predlogi in sklepi. Glede sladkorja še ni došla nikaka odločitev. Takoj ko izvemo kaj gotovega, obvestimo vse podružnice. Denarja ne pošiljati, Blagovni oddelek Čebelarske društva v Ljubljan se nahaja v I, nadstr. J u g o s 1 o v. knjigarne, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Cenik priobčimo zopet v prihodnji številki. Cene nestalne. Blago se oddaja izključno samo v sredah in sobotah. / Gospodarska zveza v Ljubljani prodaja specerijsko in kolonijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, surovo maslo in kondenzirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje. o Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah.