Leto XXV., St 78 PKtecM» bar Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva al 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31.24. In&eratni oddelek. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljan&sa c. 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., Milan o. Bacuru. za Ljubljansko pokr pri poštno-čekovnem zav. št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Pest. 11-3118 EfuMjana, sofcota 7« aprila 1945 a 2.— t Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. • Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon St 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Dgg Wehimachtheridit im heutigen »Slovenec* Uspešna nemška olkamba na zapadnem bojisen Odbiti so bili močni sovjetski napadi na Dunaj — Britanci so bili vrženi nazaj na področju pri Lin^enu — Usp esni nemški protinapadi pri Siegenu in Sauer landu Führ er je v glavni stan, 6. aprila. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na jugu vzhodnega bojišča ao bili ob Muri, severozapadno od Szombathelyja, kakor tudi na področju jugozapadno in vzhodno od Dunaja oublti močni boljševiški napadi. Ob zgornjem teku reke iiabe so si naši oddelki v protinapadu zopet osvojili Feldbach in Fehling ter očistili nadaljnje oze-mije sovražnika. Po hudih pouličnih bojih smo izgubili Bratislavo. Vzhodno od Mora ve se bore naše čete v težkih obrambnih bojih proti sovražniku, ki napada v smeri proti zapadu in severozapadu. Med zupadiiinai Beskkli in Stettinskim Haffom ni prišlo do nobenih večjih operacij. Sovražnik je nadaljeval s svojimi močnimi napadi ie proti zapadnemu bojišču Breslaua. Hrabra posadka pa ga je odbila z izjemo nekaj vdorov, ki pa so biii medtem zapahnjeni. Nek trdnjav:tki polk, Id ga vodi major Mohr, se je v hudih obrambnih bojih za Bratislavo posebno bdiš k oval z neomajno vztrajnostjo in odločnimi protisuuki. Severno od Gdinje so se naši oddelki, ki se bore na ozkem obalnem pasu, odtrgali od sovražnika ter so se umaknili do Pulzi-ger Nehi.mg. Njihovo žilavo vztrajanje je vezalo močne sovražnikove sile za daljšo dobo ter zapiralo vhod v pristanišče. Boljševiki so izvedli številne napade proti zapadnemu rebu V isline nižine in trünjav-skemu bojišču Königsberga; vsi napadi pa so bili odbiti. Lovska letala so pred severno norveško obalo odbila napade nekega britanskega bojnega oddelka na lastno spremljavo ter v ogorčenih letal kili bojih sestrelila pet sovražnikovih letal. Na zapadu se v ! 'žaj aa bojišču ,;«• nič izpr^menil. Se-vei novzhodno (h. d pa še trajajo gibljivo izvedeni obrambni boji. Iz področja pri LAn-gemi so vrgle naše čete Angleže nazaj, jim odrezale zveze z zaledjem ter ponovno vzpostavile staro glavno bojno črto zapadno od Kheineja. Izjalovili pa so se napadi na vestfalska vrela, Rinteln in Hameln ob Weseri, kakor proti našim zaščit-nicam na področju severno od Warburga. Naše čete so na severnem bojišču Po-rurja, kjer se je ojačil sovražnikov pritisk, zaustavile močne napade vzhodno od Recklinghausena. V južnem delu Ilamma je bil sovražnik odbit, sile, ki so prodrle preko Lippe, pa so bile vržene nazaj. Tudi na področju pri Winterbergu in na obeh straneh Siegena so naši oddelki z žilavim vztrajanjem in protinapadi onemogočali vsako večje napredovanje Američanov, ki so na široki bojni črti napadali proti zapadu in severozapadu. V bitki za Thürinsko je uspelo obdržati številna tporišča; s tem ima sovražnik vezane roke in njegovo prodiranje proti vzhodu ,ie zaenkrat zadržano. Poleg posadk Eisenacha in Meiningena sta tudi posadki Mühlhausera in Gotfce kljubovali vsem sovražnikovim napadom. Med Fuldo in mainskim trikotom jugovzhodno od Würzburga so se naše čete ubranile povsod naprej prodirajočega sovražnika. Posebno močan pa je bil včeraj prit'sk med Heilbronnom in Karlsruhe. Naše čete so nekaj kilometrov južno od svojih izhodiščnih položajev zaustavile napadajoče sovražnikove divizije. Angleži in Američani so izgubili včeraj na zapadnem bojišču 42 oklopnikov in oklopniških vozil. V našem obrambnem ognju so se zlomili gauHlstični napadi od Malem Sv. Bernhardu in Moni Cenisu. Sovražnik je iz. edel včeraj močne napade ob ligurski obali jur.no od Masse. Bi? pa je odbit, potem ko si je izsi?H dva «kromna vdora. Tea-bite pa so bile tolpe, ki so istočasno poizkušale poseči v borbo iz zaledja. Na dalmatinski obali zapadno in jugo-zapadno cd BJhača trajajo obrambni boji proii novodoi1 edenim sovražnikovim silam. Strah ovalni napadi ameriških hombnl-škik oddelkov se povzročili posebno težko škodo v Nürnbergu, Plauenu in Ingol-stadtu. V mesecu marcu so lovsj in protiletalsko topništvo letalstva sestrelili 1233. oddelki vojne mornarice pa nadaljnjih 128 ang'o-ameriških letal. tmr 1 j Deportiranje cielsvcev se je že Boijsevjski Berlin, 6. apr. Angloameriške vojaške oblasti so pričele z depcrtaeijo nemških delavcev. Tako so odpeljali proti zapadu arhitekte, gradbene inženirje in gradbene delavce. Rodbinam deportirancev so izjavili, da se morajo same preživljati, ker de-portirancem ne bodo plačali ni kakih mezd. Dalje so objavili, da veljajo člani organizacije Todt za vojne ujetnike. Berlin, 6. apr. Neki inženir iz Soiingena, ki je delal pri OT v okrožju Köina ter mu je uspelo, da je po zasedbi mesta prišel preko Rena. je sporočil, da so zasedbene oblasti pričele odvažati stroje z industrijskih področij s pretvezo, da hočejo deloma zasute stroje napraviti zopet uporabne. Ko Da so to storili, "sc stroje naložili ter izjavili, da se obnova tvornice ne izplača, nakar so prepe'Jan nemške stroje onstran nemške meje, kjer so jih zastražili. Kakor poroča" severnoameriška poročevalska agencija AP, je bil sedaj v Frankfurt u ob Mahni umeščen 15 članski Krajevni odbor. Id ga sestavljajo civilisti in ki naj (9 eeteij« začelo — Odvažanje strojev — »svetovalci« i podpira krajevno vojaško poveljstvo pri ] izropanju mesta. V tem odboru je S Židov, j 4 pa so inozemci. \ ženeva, 6. apr. Iz Pariza javljajo, da ie j na povabilo generalov Eisenhovverja in de ! Gaulla. odpotovala večja komisija sovjet-; skih častnikov, armadnili politkomlsaijev J in gospodarskih strokovnjakov v nemške renske province, »da bi preštudirala ukrepe i zasedbenih zavezniških oblasti ter jim dala j po svojih izkušnjah potrebne nasvete«. ženeva, 6, «(priila. Gakstiena poročeval-! ska agencija javlja iz vrhovnega zavezi li-1 šaoga glavnega. Steina: Večje število necn-i skih vojnih ujetnikov je ob priliki tran-j športa v ujea CSkc» taborišče v Franciji 16. j marca oriäio ob življenje. Preiskava je do-: gnala, da so se ujetaiiilcd. ki so jih straž li j iunet'ikanci zadušili zaradi slabe vent la-| cije nekega ameriškega tovornega vosa i novejšega mj^deia. švicarsko vlado, ki zastopa nemäke interese so o tem cibvvstüi. j Preiti osebam, odgovornimi za to nesrečo, I s> od redi a kazenske ukrepe. v«. sau \P iij 5.j ^Jiiisi Zedinjene države m Arglifs morafo vedno ca novo popuščati napram izsiljevanjem sovjetske umje Stockholm, 6. apr. Kakor posnemamo iz nekega newycrskega poročila, ki ga je objavil časopis »Svenska Dagbiadet«, se Eo-osevelt izredno trudi, da bi na vsak način rešil konferenco v San Franciscu. Kako je s pričakovanji za ureditev vprašanja pravice večjega števil^ glasov, ki je zvezano z Rooseveltovo odpovedjo, tolmači »New York Herald Tribune«, ki razlaga dobesedno : »Vsi, ki so dobre volje, imajo interes, da zah.evajo individualnost Ukrajincev, Belorusov in drugih narodov, ki so združeni v Sovjetski zvezi.« Časopis »New York Times« ugotavlja ponovno pomanj-kajoče sovjetsko zanimanje za San Francisco ter si je na jasnem, da bi Moskva ne dovolila ničesar, kar bi ji bilo na poti. To pomeni, da bodo Sovjeti šli neovirano po svoji poti ter se ne bodo prav nič ozirali na sklepe konference. Žid Wa±ter Lipman, znani ameriški publicist, postavlja konferenci v San Franciscu kaj neugoden horoskop. V nekem član-kiUci ga je objavil »Stockholm Tidnir.gen«, piše Lipman, da sta čas in kraj konference neprikladna, ker je prvi pogoj za uspeh poprejšnje soglasje v vseh bistvenih vprašanjih. Bati se je neskončnih debat, ki bi aovedle končno do prehitrih in ne dovolj premišljenih sklepov. »Daily Mail« je*dii svojemu članku naslov »San Fiasko« ter izjavlja, da ne bo imeia konferenca uspeha, če ne bo imela polne pomoči Moskve. Poljsko vprašanje, glasovalna procedura, pravica glasovanja, zahtevek po regionalnih paktih — to vse so sami problemi, ki lahko dovedejo konferenco do brodoloma. Stockholm, 6. apr. Da bi zakrili politična nasprotja med zavezniki, se je pojavil »Times« kot tolmač onih krogov, ki hočejo zagotoviti konferenco. »Times« piše v članku v sredo, da bi nadaljnje odlaganje izzvalo izredno pobitost. Zaradi tega se pač morajo sprijazniti s tem, da bo konferenca zaradi odsotnosti nekaterih vodilnih državnikov izgubila nekoliko na svojem pomenu. Pod vsemi okoliščinami sikušajo zapadne sile rešiti konferenco v San Franciscu, pa četudi bi izgubile nekaj na prestižu. To postaja posebno jasno v neki Reuterjevi vesti, ki pravi, da so dobro informirani diplomatski krogi objavili, da bo britanska vlada soglašala .s francoskim in sovjetskim mnenjem, da naj ostanejo dvostranske pogodbe avtomatično v veljavi. S tem priznavajo Britanci, da so pripravljeni se znova ukloniti moskovskim zahtevam. Ta izjava potrjuje v zvezi s leni izrecno, da se britanska vlada. priznava za »duševnega vodjo anglo-sovjet;ke pogoj-be«. Britanci vsekakor upajo, da jih bo Moskva za to novo priznanje poplač z odgovarjajočo uslužnostjo v poljskem vprašanju, da bi jim tudi v tem vprašanju olajšala kapituiac.jo. Reuterjev komen.ar potrjuje da so b li preko krova vrženi varnostni načrti, ki ?o jih pred kratkim v Jalti opevali kot evargelij dvajsetega stoletja Anelija igra pri tem klavrno vlogo s tem, da pristaja vedno na sovjetske zaTiteve. S tezo, da morajo regionalne pogodbe imeti p>*ednost, izrekajo praktično smrtno obsodbo za male narode ter potrjujejo, da Stalin nikakor ne misli, da bi dovoiil, da se mu r.alož jc kakršne koli vezL Amsterdam, 6. apr. Turško odposlanstvo za tako imenovano svetovnovarnostno konferenco v San Franciscu, kateremu je na čelu zunanji minister Hasan Saka, bo odpotovalo v petek preko Kaira v San Francisco, javlja britanska poročevalska služba Ogorčeni bonomijevci Milan, 6. apr. Kakor pravi časopis »Re-publica Fascista«, je v rimskih vladnih krogih nastalo veliko ogorčenje zaradi izključitve Bonomijeve Italije s konference v San Fianciscu. Izjaloa pa tudi ni dosegla nobenega uspeha v Waahingto-nu in Londonu. Položaj sa bojiščih Ojačen nemški odpor na zapadu in vzhodu Berlin, 6. apr. Pod vtisom nemških protiukrepov so postali sovražnikovi premiki na zapalnem bojišču v sredo vidno počasnejši. Sovražnikove oklopniške osti so zaradi izgub oslabljene. Angloameričanom, ki so silili med spodnjim Renom in Slednjim tokom Weser e proti severu in severovzhodu, so zoperstavile nemške čete ogorčen odpor. Odbile so na Nizozemskem številne napade ter s protisunki omejile sovražnikovo napredovanje na nemško-ni-zozemskem obmejnem področju in na pol-ročju med Rheine jem in Porto Westfalico. Vzhodno od Werra je skušal sovražnik razširiti svoje vdr.ie v ThUrinškem gozdu. Protisunki nemških oklopnikov so potisnili nazai sovražnikove osti. ki so prodrle pn Gcthi. z nadaljnjimi protiukrepi pa so nemške čete ojačil e južni zapah sovražnikovim silam, ki po prodrle dc Suhla in ol-seka Zella. Medtem ko so nemške čete med Tauberjem in Neckarjem utrdile svojo obrambn- črto, je 7. severno-ameriška armada ojačda sv i T> il'ok med Neckarjem in zgornjo renoko nižino. Tudi na jugu vzhodnega bojišča se je ojačil nemški oir' r. Ob Muri in zgornji Rabi so nemške čete s prot;sunki izboljšale svoje položaje, mel Dunajskim gozdom in Litvo pa so preprečile boljševiške pre-biialne poizkuse. V zgornji šleziji so nemške čete v 25 dnevmh hudih bojih prisilile boliš^vike no uničenju 1400 oklopnikov in razbitju številnih močnih pehotnih odlel-kov, da ie prekinii borbo. Tudi v Dan^i-škem zalivu so nemške čete. ki sc j;h podpirale pomorske sile, branile vsako ped zemlje nroti boljševikom Soviažnikovi napadi," obnovljeni' po daljšem olmoru pri Kčnigsbergu, so se zopet izjalovili. Nadaljnje obrambne uspehe so si priborili nemški kurlandski borci. Ko svojega cilja vkljub visokim izgubam ni dosegel, je silil skozi zapadni del pogorja Wiehen proti prekopu ter vztrajno pritiska na tem področju proti severu. Slična je slika med Neckarjem in zgornjo rensko nižino, kjer sili glavnina 7. severnoameriške armade proti jugu. Hudi boji so se razvili za cesto Heilbronn-Eppingen, ob višinskem pragu na obeh straneh Bruchsala, v Hardt-waidu in severnem robu Karlsruhe. Toda tudi tukaj je sovražnik spričo nemškega odpora in za ceno visokih izgub dobil le nekaj krajevnih prednosti. Vzh£än>o bojišče Kakor na zapadu se je ojač.i odpor nemških čet tudi pri premikalnih bojih na jugu vzhodnega bojišča. Ob Muri so grenadnji skupno z ediricami ljudske vojske odbili močne napade ter v protinapadu vrgli neki bataljon, ki je prekoračil rexo, nazaj proti vzhodu. Tudi oo zgornji Rabi so nemške čete z nadaljnjimi protinapadi izboljšale svoje položaje. Težišče obrambne bitke je ležalo ob Litvi .n v Malih Karpatih. Zopet ni boljševikom uspel nameravani prodor do Dunaja, čeprav jim je uspelo, cla so pri Badenu prodrli uekaj kilometrov proti severozapadu v gorovje. Za Bruck ob Litvi in Bratislavo oa traja izpreraemb polna borba v notranjosti glavnega bojnega polja. Medtem, ko bitka na jugu vzhodnega bojišča pred Dunajem še traja, pa so si nemške čete priborile premor v zgornji Šleziji. V 25-dnevni hudi borbi so prizadejale sovražniku tako visoke izgube na moštvu in oklepnikih, da je moral prek niti s svojimi brezuspešnimi pnebljalnimi poizKusi na in- j tudi vseh sadov dolgotrajnih naporov sio- Ostiave. ; vpnsirih wtrhup-aviev Nesmiselno bi bilo Komunizem bi uničil naše zadružništvo V poslednjem času komunistično podtalno časopisje vedno bolj razkriva načrte, ki jih imajo komunisti v našem gospodarstvu za primer, da bi se jim posrečilo zavladati in si priboriti politično oblast v naših krajih. Čeprav se glasi eno glavnih navodil kom-interne, da komunisti ne smejo nikdar in nikjer prehitro odkriti svojih kart, ter se v splošnem komunisti tudi pri nas ravnajo po tem nauku, se jim vendar tu in tam zgodi, da neprevidno odgrnejo zavese izpred svojih načrtov. Tako se jim je pripetilo že ponovno tudi v pogledu njihovih naklepov z našim gospodarstvom v splošnem in z našim za-družn štvom še posebej. Komunisti stoje na stališču, da ni mogoče trajno obdržati političnih pozicij brez popolnega obviaaanja gospodarstva. Kardelj je v enem svojih nedavnih govorov povedal, da so komunisti s svojo dosedanjo borbo zrušili le »pol Učne pozicije reakcionarnih kapitalističnih klik« in da morajo v drugi fazi svoje revolucije preprečiti, Ua b: bua »politična oblast v rekah demokratičnih sil, gospodarske pozicije pa v rokah reakcije«. Te izjave vsebujejo pač dovolj jasno priznanje, da hočejo komunisti svojo politično moč zasnovati na komunist.čnem lastninskem in gospodarskem redu, ker smatrajo, da je eno brez drugega izključeno. Kakor vsi drugi elementi" javnega življenja, jim je tudi gospodarstvo le sredstvo za dosego in ohranitev absolutne diktature. Skozi ta očala je treba presojati tudi napad »Slovenskega poročevalca« z dne 14. februarja t. 1. na slovensko zadružništvo. Sestavek neprikr to izpoveduje, kaKo se hoče komunistična stramia nasilno polastiti področje Moravske dustrijsko _ . ______ Proti zapadnemu bojišču trdnjave Breslau i zanikati, da le so boljševiki nadaljevali s svojimi napadi | inielo poleg vel.Iti na obeh straneh železnice, ki vodi iz Lieg-nitza. Dosegli pa so le skromne vdore. Branilci so dovolili, da so jih prehiteli sovražnikovi oklopniki, ter so nato uničili strelce, Id so sledili oklopnikom, tako da so se morali umakniti tudi oklopniki, ko so bili obkoljeni m oropani pehote. Nadaljnji težki boji pa so se zopet razvili na ooeh straneh Danziškega zaliva. Čeprav so boljševiki podprli svoje napade z močnim ognjem, številnimi oklopniki iii bojnimi letalci, so nemški grenadirji le malo popustili; grenadirji so vrgli v borbo vse sile, •z morja pa so jih podpirale edinice vojne mornarice s topniškim ognjem. Novi, krajevno omejeni boji so se razvili na južnem in severnem boKu trdnjave Konigsoerg, kjer so bili krvavo odbiti boljševiki, ki so napadali v jakosti bataljona. Tudi v Putziger Nehrung so se razvili ogorčeni boji. Tukaj je prisilil obrambni ogenj nemških bateiij sovražnikove oltlopnike k umiku. Tudi severozapadno od Doblena so se Izjalovili boljševiški napadi ob žilavem odporu nemških kurlandskih borcev. Z&vnü^o &3jfšče Taktika razbitja in omehčanja. ki so jo nemške čete tolikokrat z dobrimi uspehi uporabile v obrambo boljševiških ofenziv, kakor to kaže nevi obrambni uspeh v zgo:. nji šleziji, se ie pod popolnoma drugimi okoliščinami izkazala za dobro tudi na zapadnem bojišču. Na piv- poglel bi se v primerjavi s podatki na. vzh'du število 725 v marcu uničenih angloameriških oklopnikov zdelo majhno Toda izguba teh oklop-rJkov pomeni za Britance in Američane, kakor tudi za njihove dolge prevozne poti občutno oslabljen je njihovih si!. Nemški prot napadi in neprestano vznemirjenje sovražnikovih zalednih zvez spričo delovanja nemških samostojno- lehivečih bojnih sknpin silijo sovražnika do posebnih varnostnih ukrepov rriegcvih bokov. S tem pa so odtegnili napadalnim klinom več oklepnikov. Posledica je bi'a da so morali .Američani zavreti svoje p. emike proti vzhodu V Thtirinškem gozdu so iih zadel! protteunki, žilava obramba onerišč predvsem Eisenacha in Meiningena pa jih je vezala. Pod vtisom nemških protiukrepov je moral sovražnik spet .umakniti svoje osti, ki so prolrle dö Gotha Vzhodno od dol'ne reke Kinzig in ob loku reke Main pri ? Iark\veltu in Ocb.sen-furtu so izvedli ner.. ";ki grenadirji in oklopniki več protinapadov, zadali sovražniku visoke izgube ter ga vrgl nazaj proti zapadu. Z uničenjem 44 oklopnikov in oklopniških vozil, na področju južno od Ochseu-furta. kakor to omenja vojno poročilo, so nemške čete onemogočile sovražnikove sunke proti zgornjemu toku reke Tauber. Enako so s protisark' onemogočile vsako odločujočo sovražnikovo napredovanje na cbc-h straneh gorovja Rothaar ter odstranilo starejša vdorna mests- I.Iočnejš'' so bili napadi Angloameričanov na severnem boku med reko Ijssel in srednjim tokom Wesere. kakor tudi ob južnem boku med Neckarjem ln zgornjim Renom. Toda tudi na teh odsekih so nemške čete z ogorčenim odporom preprečile globlje sovražnikove vdore. Nepretrgani sovražni- i nmgenški branilci. V vzorni pripravljenosti kovi napadi so bili usruv-;'*«? prot® mestnim j in borbenosti so odbili številne ameriške položajem nrekopa Iz področja pri Osnabrück-! jo sk.^š-d sovraž ik prekoračiti prekop pri Brai-i.schejj in Bombteju. Z its!£f&t£skega fcsfišča Berlin, 5. aprila. Mednarodni informacijski urad sporcča z italijanskih bojišč: V zgodnjih jutranjih urah v četrtek so oddelki pele ameriške armade na ligurskem obalnem področju po večurnem topniškem ognju, ki je narastel do mogočnega neprestanega topniškega ognja pričeli z napadom okoli 6. ure. Posameznih podrobnosti še nismo prejeli. Na kopnim med jezerom Comacchio in Jadranskim morjem je prišlo včeraj le do nepomembnih prask. Po porazu, ki so ga Britanci doživeli oba prejšnja dneva, se sedaj trudijo, da bi dovedli ojačenja na področje bližje bojišču. OilSJsn nastop branilcev Berlin, 5. aprla. V hudih bojih v dolini reke Werra so se posebno odlikovali mei- napade. Osredotočeni obrambni ogenj ie prizadejal sovražniku visoke krvne izgube; sovražnik je izgubil tudi 14 oklopnikov. «i ü i J. tu, L» i. Ji SAV -i . fciim SU- t-4? .ra C-i.i'ü-. f-'^MIC.%d «»'S** 9 pre^ Ji Tokio, 5. aprila. Kakor javlja agencija Doniei, je danes ijtui Koisova vlada. Cd-to\-h p o:< urad dodaja, da se je vlada odločila k odstopu, s>da napravi prostor odločnejši vladi-'. Tokio, 6. aprila. Danes so sklicali v cesarsko palačo konferenco starejših državnikov. ki je bila izvedena v svrho pogovora o izbiri naslednika ministrskemu predsedni- u Koisu. Konfoi-enca J; ure. Tokto ppr. Na cesarsk' pain ": so h rona Kantara Suzui skega sveta, za na predsedni* je odstop trajali dve in pol četrtkovi rcakija Kölsa, iti j v7 Četrtek dopi ldne. ' 1 po kenfo enci je markiz Kol- , či Kido. čuvar cesarskaga pečata sporoči'. o^sai u ta k'.cp kvin nence. Cesar je . ob 22. uri pokUcal a/'-v-iirala Su:-.uit::a v poveri! srstavo novo vlade, j suzuk se je ro. Sih Ko: črl je bil nato 62 let 3r T-T-1-! nel avdionao ter mu P.a--on n i:ai kir' dii tel". v n i f./"; me-raviško akadovijc te' v aktivi).' raoiivr?.-:ki :.:vžb vaSi.'a mesta, vključno tud« mesto vrhov-•-.<-icvn Ti o-vel ni ka. l.ombirLii ane mornarice. Rnzen tega je bil član vojnerra s%eta in šef generalnega štaba mornarice. V kitajsko-japonaki vojni leta 189S. se je kot poveljnik nekaga torpednega čolna odlikoval s" potopitvijo dveh kitajrkih oki^pnic, ki sta bih blokirani v Ve haveju. V litsko-japonski vojni se ie admiral Suzuki odlikoval z uporabo biiž nske taktike torpednih čolnov. 1P29. leta ^e pod°l ostavko na aktivno službo ter je bil imenovan za velikega ko-motnika, katero službo ie opravljal 7 let. Pozneje nu je bil poieljcn naziV barona v priznanje dolgoletnih zaslug. Odslej je bil čan k ionskega sveta, katerega predsedstvo je prevrzel lansko leto. Sov j etsk'G-Ia pakt S^ckholm, 6. anr. Kakor javlja radio Moskva, je sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel janonske-ga poslanika ter izjavil, da Sovjetska zveza ne bo polaljšala pogodbe z Japonsko, ki poteče 24. aprila. ^ Kakor posnemamo iz vesti moskovskega radija, je v izjavi onpovedi sovjetske-ja. poinške "pogodbe zunanji komisar Molotov izvajal: »Pogodba je bila sklenjena pred napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo in p:ed vojno napovedjo Japonske Amerik: in Angliji. Od 'takrat so se razmere bistveno iz-premenile. Jap.nska po ipira Nemčijo proti Sovjetski zvezi ter vodi vojno prot: zaveznikom Sovjetske zve ze. Pc-d temi okolnost-m- jc nevtralncstna pogodba izgubila vsak sffnl^el in podaljšanje* te pogodbe je nemogoče. Sovjetska vlada sporoča japonski vladi svojo odločitev, da ne obnavlja pogodbe.« SScskvc Tok'© F-erlin, 6. apr. K vojaškim dogodkom je sedaj naslonil na vzhodnoazijskem področju nov. b- Ikone v Jalti dogovorjen dogodek: Moskva je sporočila japonski vladi. da ne bo podaljšala nevtralnostncga p;-kta z Japonsko, ki poteče 24. aprila t. L Ta korak utemeljuje s spremenjenimi razmerami. Tukaj imamo priliko opazovati paralelno akcijo k odpovedi sovjetsko-turške pogodbe. 'Sovjeti zasledujejo v obeh primerih svoje lastna cilje, četudi sovražno inozemstvo z nav lušeniem pozdravlja c ; po,vod pogodbe. Za Japonsko pa se praktično n t' politično niti vojaško prav nič ne izpremeni. Sicer pa bo tieba počakati, kako se misli Sovjetska zveza zadržati napram Ja-ponrki po odpovedi nevtralnostne pogodbe. Ali so Zedinjene države navdušene na.l sovjetskim korakom, se bo v kratkem pokazalo. Kajti ta odpoved zadene prav za prav bolj Američane kakor Japonce. Wa-shmgton si lasti namreč celotno področje Tihega oceana s tem, da vključuje tudi razprostrto Kitajsko. Ce se Moskva torej odpove nevtralitetnim pogojem napram Japoncem, po£em stopa, vsaj teoretično, v igro sd Paoifika ter se obrača avtomatično preti oni «li, ki hoče previalovati na tem področju Zapadni sovjetski zavezniki so v zadrucjaijev. e slovensko zadružništvo kih prednosti in zaslug za sloven^-cega malega proizvajalca in potrošnika, zlasti pa za kmetsko ljudstvo, tudi nekatere nedostatke, toda naši zadrug»vji ne morejo in ne bodo nikdar dopustih, da ».»i bili ti odstranljivi nečostatki, Iti ne vzdiže nobene primere z doseženimi uspelii, komunistični stranki dobrodošla pretveza za napad na organizacijo, ustanove in pridobitve slo.vensitega zadružništva. Kolikor bo naše zadružništvo v novih razmerah in z ozirom na nove naloge potrebno sprememb in izpolnitev, bodo te reforme že hoteli in znali izvesti prizadeti in preizkušeni zadru-garji sami, brez komunistov, ki niso doslej pokazali še prav nobenega zanimanja niti za ustvarjalne napore delavskih, kaj šele drugih zadrug. Komunisti se za dejansko i poboljšanje položaja delavcev in kmetov ! namerno niso zanimali, ker vedo, da ostane ; le nezadovoljen človek lahko voljno orodje | v rokah njihove revolucije, i Glavna in vzvišena naloga zadružništva t pa je baš v tem, da malega človeka materialno in moralno dviga, ga dela neodvisnega in samozavestnega. Slovensko zadružništvo je vkijub nelsaterLa svojim napakam omenjeno nalogo vztrajno opravljalo in doseglo lepe uspehe. Da si komunizem med Slovenc^ vse do duhovne zmede, v katero jih je pahnila sedanja vojna, nikoli ni mogel zakoreniniti, je v veiiia meri tudi zasluga našega zadružništva. Zato je razumljivo, da'je slovensko zadružništvo komunistom trn v peti m da ne morejo brzdati svoje mržnje do njega. Zanj nimajo drugega ko psovke. Očitajo mu, da je bilo njegovo vodstvo »v ickan najbolj propaolih reakcionarnih političnih špekulantov«, ki so zadružništvo -«izrabljali v svoje strankarske politične in roparske namene«. Z ozirom na to napovedujejo, da bodo »odstranili strankarsko politične tatove iz vodstva naših zadiug, .. . ustvarili res enotno pravo ljudsko demokratično zadružno organizacijo« m prečistili »vse upravne in nadzorne zadružne odbore«. Za izvedbo te zarote zoper slovensko zadružništvo je bil pri predsedstvu slovenskega komunističnega »parlamenta« SNOS ustanovljen poseben »Glavni iniciativni zadružni odbor za Slovenijo«. Iz vsega tega se vidi, da se komunisti slej ko prej boje svooodnega zadružništva in da bi ga brezobzirno ia trebili, če hi se dokopali do oblasti. Namesto njega bi, čeprav morda tudi pod imenom zadružništva, postavili svoje strankaisko - birokratične ustanove, ki bi imele giavno nalogo ohranjevati in utrjevati komunistično strahovlado. To zadružništvo pa ne bi bilo več vredno tega imena. Komunizem bi zato oropal Slovence tudi one panoge njegovega narodnega življenja, kateri se imajo v največji meri zahvaliti za svoj obstoj ter za svoj lepi gospodarski in kul Sirili napredek. Generalis! Sc'."maršal Ferdinand Sshöraer Führerje.v giavni &ian, 6. apr. Generalni polkovnik Fe-oinanl Schörner, vrhovni poveljnik neke armadne skupine na vzhodu, je bil od Fiihrerja imenovan 5. aprila za generalnega feldmaršala. Generalni feidmaršal se je rodil 12. 6. 1892. v Münehenu. Kot podpolkovnik in poveljnik nekega planinsko-lovskeg^. polka je doživel izbruh sedanje vojne. Leta. 1941. je bil kot generalni major in poveljnik divizije za orodor Metaxasove črte odlikovan z viteškim križcem železnega križa. Hrastova lista je dobil v februarju 1944. za obrambne uspehe na nikopoijskean predmostju, meče v avgustu 1944. za razbitje sovjetskega navala proti nemškemu bojišču v baltskih deželah -in končno 1. januarja 1945. brilijante in to po uspešnem vzdržanju treh obrambnih bitk v Kurlandiji. Generalni feidmaršal Schörner ima tudi zlati znak stranke. Ofeč&l&vastja vredno delo neimZie si*orna?ice Berlin, 6. apr. Ladje nemške vojne in trgovske mornarice so iz Vzhodne in Za-i padne Prusiie, kakor tudi iz Pomorjaaske i ponovno pripeljale 400.000 žen in otrok, 1 čeprav so jih stalno ogrožala sovražnikova i letala na poteh, polnih min, in vkljub pod-: mornišlci nevarnosti. S tem je bilo od srede nje nad kremeljsklmi politiki in tudi to- j 12 P^ocja blizu bojisc. krat se ne bodo Sovjeti prav nič obotavljali, - da bi Izigrali svoje adute. razlagajoč po svoie jaltske sklepe in druge pogodbe. Vsekakor pa je gotovo, da bodo Američani prej ali slej imeli vzrok, da se baviio s Sovjeti na azijskem področju in to v obliki, ki bo mogla dovesti do nadaljnjega oja-čanja že sedaj številnih nasprotij v sovražnikovem taboru. Stockholm, 5. aprila. Kakor javlja »Af-tonbladet«. so zavezniki bombardirali švedski ladji Rdečega križa »Noreg« in »Dag-mra Bratt«, ld sta bili obe v nekem nizozemskem pristanišču. Posadki nista utrpeli nobene Izgube. Kanasšci marajo Izrvavetl tudi na P&si&ku Stockholm, 5. aprila. Staro angleško metodo čuvati sebe samega, zato pa pustiti izr krvaveti dominionske in kolonialne narode, sedaj potrjuje neko britansko poročilo agencije »AFP«. Poročilo pravi, da je Kanada, ki je v teku evropske vojne prelila ogromno reko krvi n ki je pri obleganju Hong-konga izgubila več tisoč vojakov, sedaj močno zastopana v vojni na Pacifiku. Sicer še ne vedo, kolikšni kontingenti čet se bodo udeležili operacij, toda kanadske letalske in pomorske sile bodo poslane na vabod. Kmetje so nasitili lačne Velikonočna nabiralna akcija živil po deželi lepo napreduje m je že pred prazniki rodila razveseljive uspehe Kakor sroo že poročali, je Socialna pomoč za letošnjo Veliko noč priredila natanko večjega obsega ne le v Ljubljani sami, temveč tudi po podeželskih krajih. V Ljubljani so na oba praznika nabirali denarne prispevke, na deželi pa je nabiralna akcija, ki ima predvsem namen, da zagotovi revežem primerno količino živil, še v polnem teku in. bo trajala še do prihodnje nedelje. V včerajšnji številki smo na kratko že poročali o izredno lepem uspehu, ki ga je dosegla denarna nabiralna «fitcija v Ljubljani. Ob tej priliki je treba podčrtati razveseljivo dejstvo, da so se tudi naši kmetje nabirki skoraj polnošteviino odzvali m prispevali znatno količino živil, tako da je bik> mogoče že pred prazniki razdeliti med najpotrebnejše primerne količine moke, krompirja, fižola in drugih živil. Obdarovanrh je bilo nad 1500 revežev. Mnogo je bilo med njimi tudi prepotreb- [ nih bolnikov, ki jim je ta viikooočoi dodatek znatno olajšal njihov položaj. Tako so slovenski kmetje dokazali, da v polni meni razumejo potrebe in stisko tistega dela našega prebivalstva, ki so ga vojna m druge nesreče teko trdo zadele isn preizkusile. Seveda so se našle tudi izjeme, ki so s svojim sebičnim in neuvidevnim nastopom do požrtvovalnih nabiralcev dokazale popolno pomanjkanje srčne kulture in osnovnega socialnega čuta, a tudi pomanjkanje narodne zavesti. Kmečkemu stanu v čast je treba poudariti, da so bile to res le posamezne izjeme. Nabiralna akcija za živila, ki jo je Socialna pomoč organizirala po Ljubljanski pokrajini pred prazniki, je dokazala, da se dä z dobro voljo in razumevanjem mnogo doseči. Nadaljevanje nabiralne akcije, M bo zaključeno prihodnjo nedeljo, pa bo ta uspeh brez dvoma še močno povečala. Iz Lfufaljane O&fava Vsi narodni pionirji, ki so na dehi v Postojni in v Cerknici, a so v Ljubljani na dopustil, morajo oditi na svoja delovna mesta. Poslužijo naj se rednih vlakov. u— Novi grobovi. Umrla je vdova železniškega vlakovodje ga. Marija K o v a č i č, roj. Petje. K večnemu počitku jo bodo po-icžili v soboto ob 7 na pokopališču v Grosupljem. — Za vedno je zapustil svojce mestni uslužbenec g. Rafael T r e v e n. Pogreb bo v soboto cb 10 iz kapele sv. Krištofa na žaiah k Sv. Križu. — Preminila je soproea železniškega uradnika v pokoju ga. Alojzija Zupan, roj. Zaletel. Na zadnji poti jo bodo spremili v soboto ob pol 9 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 91 let je na l>obrovi umri g. Gregor A m b r o ž i č. Pokopati ga bodo v soboto ob 9 na domačem pokopališču. — Preminila je ga. Ivana Hafner, roj. Tomšič. Pogreb bo v soboto ob pol 11 iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Dotrpel je uradnik PTT g. Franc U n e t i č. Pogreb bo v soboto ob pol 17 z žal k Sv. Križu. -*- V visoki starosti 83 let je zalet od kapi umrl posestnik in poštni upokojenec g. Anton v o 1 k a r. K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob tričetrt na 9 iz kapele sv! Nikolai,a na žaiah k Sv. Križu. — V Bohinju je preminil lesni trgovec g. Simon Sta re. K večnemu počitku so rajnega poiož k na domačem "pokopališču 2. t m. Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje 1 u— Poročila sta se na velikonočni p-one-deljrk v cerkvi sv. Petra g. Ciril M u s a r . učitelj na zavodu za slepe otroke in gclona. Tilka J u v a n č i č , nameščenka istotam. Priči sta bila g. Mirko Dermelj, ravnatelj gluhonemnice in ženinov \ brat g. Branko Musar. Obilo sreče! u— Darovali so: za oškodovance po bombnem napadu Nežka Viran-t 1000 lir, Janez in Gida Pucelj Medvod 1200 lir, Miiovan Zac 1000 lir. Josip Mudrovič 1000 lir Lina. Dekleva 500 lir v počastitev spomina Nastje Tavčarjeve, Olga Zore 500 lir namesto cvetja na grob Nastje Tavčarjeve, neimenovan 300 lir v počastitev spomina Alberta Killerja, Ivan Fovtič 3000 lir, Miro Kruštč 5000 lir za Belo Krajino; za' Socialno pomoč dr. Edo Pogačnik 2770 Ih-; Podpornemu skladu za slepo mladino neimenovana v spomin Anice Kosovinčeve 300 lir in v spomin Jarcške Vcsnaver 200 lir, družina Bogdana Sežuna 500 lir v počastitev spomina Nastje Tavčarjeve, tovarna Anton Res 500 "lir namesto cvetja na grob Hinka in Zore Bezgovšek, tvrdka Stane Cuznar 500 lir v spomin Albeita Killerja in Leo Starin 500 lir; Podpememu društvu za gluhonemo mladino Anica Ja-neš za velikonočne pirhe 500 lir. u— Licejska ljudska šola v Notre Dame obvešča učenke in starše, da bodo šolski prostori kmalu pripravljeni, nakar se bo zopet pričel reden pouk. Doslej učenke niso še ničesar zamudile. Zato naj se starši ne vznemirjajo in mirno čakajo obvestila v časopisih, kdaj se zopet začne pouk. Upravi-teljstvo. u— Da je krompir kmečka pečenka, nes prepričuje kratek članek v »Kmeijskih Novicah«, kjer čitfKmo: v jeseni je neki naš kmetovalec po zgledu iz drugih držav zoreil in pognojiil njivo z domačim hlevskim gnojem, na p>'—18.45: Glasbena medigra. 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje — Bizjak Vida: Zelen-jndni vrt. 19.00—19.."0: Fantje na vasi. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje — govori Hans Fritzsche (prenosi. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.30: Mik lova Za'.a« — Zvočna igra po povesti dr. Jakoba Sketa — priredil in izvedbo vodi 1 ni Ivan Pengov — Izvajajo člani Radijske igralske družine. 21.30—22.00: Drobni napevl. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15 do 23.15: Operetni zvoki — Radijski orkester vodi D. M. šijanec. sodelujeta sopranistlra Dragica. Sokova in tenorist Anton Koren. 23.15—24.00: Glasba za konec tedna (prenos). GOSPODARSTVO = Draginja tudi v Švici. Po uradnih podatkih se je švicarski indeks cen v trgovini na debelo od začetka vojne dvignil za 106%. Navzlic raznim ukrepom za znižanje življenjskih stroškov so se tudi življenjski stroški v Svicl od izbruha vojne povečali za 52%. = Naravni in umetni kavčuk. Nemčija je že več let pred vojno sistematično razvila proizvodnjo umetnega kavčuka v času, ko sta Anglija in Amerika gledali na vprašanje umetnega kavčuka s velikim nezaupanjem. Medtem so se nazori v Angliji in Ameriki bistveno spremenili, deloma pod pritiskom razmer, kc sta Anglija ;n Amerika po japonski zasedbi Malajskega polotoka izgubili največje področje za proizvodnjo naravnega kavčuka. Angleška, ameriška hi nizozemska vlada imajo sedaj skrbi, kaj bo s proizvodnjo naravnega kavčuka po sedanji vojni. Te skrili prihajajo do Izraza v oficielnl ameriški objavi, iz katere sledi, da bo po sedanji vojni dosegla letna proizvodnja nartivnega kavčuka 1.5 milijona ton. medtem ko je računati, da bo znašala proizvodnja umetnega kavčuka 1.33 milijona ton. Na drugi strani pa ni verjetno. da b; letna svetovna potrošnja kavčuka presegala 1.5 mi!:;ona ton. V septembru lanskega lein je bila postavljena posebna študijska komi ij.-., ki je prevzela'nalogo proučiti vprašanje proizvodnje, predelave in potrošnje kavčuka. Prvi rezu 1Tliti dela te komi-ije so bili sedaj objavljeni. Komisija je mnenja, da potrošnja v resnici ne bo mnogo presegala 1 5 milijona ton na leto, čeprav obstoja v vsem svetu velika potreba po gumiju. Računati je torej, da bo za dolgo dobo obstojalo nesora'mv rje med potrošnjo kr.učuka in kapaciteto proizvajalnih naprav za kavčuk. V teku daljše dobe pa obstoja možnost, da se bo uveljavil kavčuk ];ot surovina tudi ra raznih drugih področjih in da bedo na.šli nove možnosti za uporabo kavčuka. SPRETNO MOČ, v dein popolnoma, samostojno in {»cAibni), z znaniem strojepisja. sprejmemo kot tol-Bi3Ča(-ini«>. Naslov v og!. oduelku jutra. 71»S-la • SOBARICO, pridno in ty&eriO, takoi sprejmem. Naslov v Jutra. 7238-la • KUHARICO, dobro, ta-Jroj spreimem. Naslov v Jutru. ' 7237-U » POMOČNICO, šiviljsko, spreimem takoj za stalno. N.t»lov V Jutru. 7390-la • VZGOJITELJICO, učiteljico, 1 tso oskrbo in stanovanj etri, spreimem takoi k petletni deklici. Ponudbe »lutru« pod: »Ljubiteljica otrok«. 74H>-la » DELAVKO, vrtno, za pol dneva stalno, sprejme Bot. Mestni trg 5. 7-446-la • POSTREŽN5CO. 15 do 16 letno, sprejmem takoij za od 7.30 Ao 15. Naslov v Jutru. 74 46-r a • PERICO za enkrat mesečno sprejmem. — Kranic Jnfka, Hradeckega cesta 32. 7461-la • KUHARICO, samostojno, sprejmem k tričlanski družim. Naskrv v jutru. 7470«- Is tajencifikfi "VAJENCA za ključavničarstvo spreimem. Naslov v J«tre. 7434-44 ŠIVILJO, dobro, ki zna ši-vač perilo in obleke, spre-j-ican 2a 10 dni na dom. Nasicw v Jutri:. 7436-3 PrödafM 11MONO V ČAJU dobro mdomešča limonin ekstrakt »Ciirol«. Stekleničko prinesite » seboj. Droge" j a An-too Katje, Židovsk-A uiica 1. 7253-6 PRTE, pisane, predvojne, prodam. Ogled samo dopoldan. Naslov v Jutru. 7450-6 FOTOAPARAT, Aplanat, 9 X12, prodam. Naslov v Jutru. 7449-6 VOZIČEK, na-i, otroški, giobok, moderen, piodam. Medvedova 7. 7441-6 DARILO, ovratr>o. dragoceno, prodam. Naslov v Ja-tra. 7445-6 KOSTUM, športni, nov, predvojno blago, ter čijci setvis ptodam. Naslov v jutru _ 7444-6 HARMONIKO, tri^rstno, znamke Lab a» in sin, ugodno prodam. Ogled od 9 do 11 io od 14 do 16- Naslov v Jntru. 7424-6 FRIŽ1DER, gospodinjski, nov, prodam, najraje zamenjam. Ponudbe »Jutro« »od »Redica prilika«. ^ 7313-^ P«ODAM »Skozfeeoe liste«, aektf opreme za pisarno i« tojige, prete2no pravne vsebine. Ogled ▼ ponedeljek jn twii od 3 dt> 12. Na-jrtwr-* StfM. >334-6 VRTALNI STROJ, ročni, m'zni. prodam, oz. ck-ino zamenjam za protivrednost. Ogled v nedeljo od 9 d« !_. Poljanska 5Sa. 7430-6 FOTOAPARAT. Rolleiliex. 6X6, Ben'! svetlomer. filme itd. ugodno prodam? Od 12. do 13. ure. Jc-sen-kova 8/1, desno. 7431-6 BLAGO in kuhinjsko garnituro, 10 komadov, ročno delo. prodam. Ogled samo od 8. do 9. ure. Strossmay-erjeva 8/1, levo. 7438-6 POSTELJO, otroško, pro-dam aii zamenjam za pred-sobno steno. Debeljak, Kopitarjeva 1- 7451-6 OBLEKO, lepo. belo, birmansko. za deklico, prodam Breskvar, Povšetova ulica 62. 7452-6 ZAJCE, angora, prodam. Trnovo. Cerkvena 21/11, vrata 39. 7455-6 KOLO. popolnoma novo. nemške znamke, in eno rnblieno prodam. Nr.slov v Intru 7457-6 ČEVELJČKE, otroške, in sandalce za otroka do dveh let prodam ali z^tneniam. R.ožna dolina c. VII, št. 4. 7463-6 KOLO, športno, moško, z dinamo. skoraj novo. prodam. Ogled od 9 do 12. Kroiaštvo Br»s. Smartinska ce?ta 15. 7469-6 ZIMNICE, tridelne, polnjene z morsko travo, prodam. Vodmat Društvena ul. 6. 7467-6 KOT.O moško, popolnoma novo, pFodam. Naslov v Jutru. 74*5-6 ČEBULČEK po znižani ceni nudi Sever et Komp.. Ljubljana. 7257-6 BLAGO, boljše, 21a moške srajce, in 16 m kotenine prodam ali Zamenjam. Na-sov v Jutru. 7293-6 BLAGO, svileno, 15 m, za damsko perik>, pralno, lepa kakovost, in svilene o-vratne rute prodam ali zamen-iam. Naslov v Jutru. . 7294-. mo* ško, prodan. Rirad» 9/H, -vrata 16. ^^ ' VOZIČEK, športni, pred- v, jni, prodam ali zame-ni.im za da,rn;ko kolo. Naslov v Jutru. 7514-6 RADIOAPARAT zj razvajenega poslušalca, prodam. PovSetova >i. 7513-6 RADI OA PARAT, petcevni. na tri v.tlovnc dolž>ne, znamke »Unti««, protiam. Hšniit, Puccinijeva 15. 7482-6 VOZIČEK, otroški, športni, predvojni, «sio dobro ohra-r.-to. piodam. Hišnik, Puc-t.nijeva 15. 7131-6 RAOIOAFARAT io moško kolo. tovarniško novo. brez gum, prodam. Naslov v Jutru. 7480-6 KOLO, moško, tovarniško novo, brez gum, in radio-aparat prodam. Naslov v Jutru, 7479-6 ČEVLJE, moške, boksaste, št. 40. nove, nizke, prodam. Orei, Bt-iigrad 19. 7476-6 OBLEKO, kompletno, mo-škos iz predvojnega blaga prodam. Roškar Ludvik, Flor jonska 22. 7474-6 BLAGO za moško obleko prodam. Naslov v Jutru. 7472-6 OTOMANO (posteljo), košarico, otroško, opremljeno, in damske semiš čevlje .št. 59 prodam. Naslov v Jutru. 7496-6 BLAGO xa moško obleko, športno, s kompletno podlogo, ter moški trrnčkot ugodno prodam. Naslov v Jutru. 7495-6 POHIŠTVO: visoke omare, mize, postelje, umivalnik, kredenco, ležalni fotelj, tapeciran, itd., dobro ohranjeno, bora prodajal jutri v Ciglaxjevi 8. 749'-6 PRODAM: moško črno obleko, ženski drap kostum, črno obleko, žensko in moško obutev št. 38, vse malo nošeno, predvojno blago, n nove svilene rute. Ogled od 10. ure dalje. Kfcdeljevo. Zadružna 13/1, desno. 7489-6 ČEVLJE, nove. št. 38, in krasne gojaerje št. 43 ugodno prodam. Naslov v lutru. 7500-6 ČEVLJE, sr«, semiš, sa-sonske, nove, štev .37-38, piodam, delno zamenjam. Naslov v Jutru. 7510-6 PERJE aa pernico prodam. Naslov v Jutru. 7507-6 BANJO, kopalno, iz cin-kaste pločevine, zamenjam za protivrednost ali prodam. Caipoder, Verovškova ulica 22. 7505-6 BLAGO za 1110*0 obleko prodam. Vrabec, Sv. Petra cesta 38. prrtl. 7531-6 DEŽNI PLAŠČ, moški, s kapuco, prodam. Iz prijaznosti : Modni atelje Irena Kancler, Ulica 3. maja 3, III. nadstr. 7530-6 PESO, krmilno, cca 400 kg, in 200 kg korenja prodam. Dalmatinova S/I. 7529-6 Kupim ZAVESE, za dve okni, do. bro ohranjene, kupim. — Hrvat, Miklošičeva J4/V. 7443-7 KOLO, otroško, aü trici-kel kupim aÜ »»menjam za protivrednost v blagu. Poljanski tnsip K. 74*5-7 KOLO, I dansko, novo aB dobro ohranjeno, teti?*«* ske mamk*, kupim »ti dam kolo. Pooodbe pod »Lahko SUKNJIČ, kratek, temne barve, dobro ohranjen, tudi nlatnen, kupim. Naslov v lütru. 7319-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupuje umetnine. — Plača takoj. Stritarjeva 2. 7116-7 VRTNICE, visoke, za okra* vrta. tako; kupim. Ponudbe lutru pod »Cvetoči vrt«. 7323-7 KITARO kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Ju-;ru pod »Resonanca«. 7379-7 »HITROST«, nova trgovina, kupuje razno pohištvo. Plača ti ko;. Stritarjeva 2. 7115-7 Voz GNOJA kupim ali izpraznim greznico na svoje stroške, po možnosti v sve-tokrižkem okraju. Ponudbe Jutru pod »April 1945«. 7433-7 ČTIVLJE. ženske, črne, semiš, dobro ohranjene, kupim. Naslov v Jutru. 7437-7 V KOMISIJSKO prochjo sprejema vsakovrstne boljše predmete Parfumerija Venus, palača Bata. 7133-7 ČEVLJE, salonske, št. 3«, kupim ali dam protivrednost. Naslov v Jutru. 7454-7 ISIS risalni aparat za vodoravno mizo kupim. Gale M.irjan, Parmova 45. 7464-7 ZNAMKE, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Franko«. 6693-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupuie jedilne servise, vinske serv-se in razne steklene predmete. Plača takoi. Stritarjeva ul. 2. 7117-7 KOLESA kupuje tvrdka »F'omet«, nas proti k rižev-n>ke cerkve. > 71S4-7 \ GZIČEK, otroški, avto-niodel, po možnosti kro-man, v dobrem stanju, kupim ali dam p roti vred nos. v naturalijoh. Naslov v lutru. 7322-7 LJUBLJ. ZVON. tudi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljublj. Zvon«. 7217-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« rfl— bojim se le, da se vam bo zdela stvar-nekoliko pre romantična. Moj oče ra zbiralec, ampak trgovec. Dolga časa je živel v Šanghaju, dokler ni tam opustil svoje trgovine in se za stalno naselil v Liondonu. še iz sanghaja je poznal mnogo mornarjev, in nekega dne je prišel tak mornar k njemu in mu je ponudil kipec v nakup. Povedal je, da je z neke ladje, ki je vozila zaklade in ki je on z drugimi tovariši odkr il njeno raA-bitino. Kaj ne?« se je prekiniia. 7.To je pre-romantično. da bi moglo biti res. Za svojo ose ho tudi nL-iem ni kol. verjela, samo--« »Ali je mož povedal kaj več o razbitini, ki je trdil, da so jo odkrili?« je z nastajajočim dihom vprašal Aleksander Baray. »Ne morem se natanko spomniti — — le toliko vem., da gre menda za nekakšen otočič nekje na Južnem morju. Prosim, nikar se mi ne smejte, a sej ste sami hoteli, da vam kaj povem o tem, odkod je moii-kec, jelite?< »Nihče se vam ne smeje, wiLss Pta&e,« je hitro odgovoril Aleksander Baray. »Zakaj ne bi mogla biti mornarjeva zgodba resnična? Ladij, ki so se potopile z dragocenim tovorom vred, je neskončno mnogo.« Glas mu je obtičal. Nasmehnil se je toda z nasmeškom, ki je terjal velikega brzdanja samega sebe. - Se še spominjate, kako je bilo mornarju ime?« »Premnogokrat sein slišala njegovo Ime iz očetovih ust, da b; ga mogla kdaj pozabiti. Pisal se je Kiddery, vsaj pred^tawä i se je tako.« To ime je zadelo Aleksandra Baraya kakor strela iz jasnega. »Kiddery?« ie vzkliknil, s Res Kkldfiryf Velikan s takimile rameni in takimile Sapami?« »Poznate ga?« Etliel ; prav razumela njegov op kaj bi bilo mogoče, da pt Aleksandru Barayu se . glavi, človek z imenom K dal londonskemu starinarj re s parnika »Mihaela«. Človek z rmenom Kiddery je bil drugje ponudil v nakup raa-lika iz suhega zlata, ki je očitno izviral iz stare azteške grobnice, rekoč, da ga ima z razbitine neke ladje. Ne, zdaj ni bilo nobenega dvoma, več »Mihaelovas razbitina je bila odkrita.,, plena željni tujci so jo bili zdavnaj našli in oropali. Prepozno! Da, ta udarec je bil neusniiljer>o hud. Tako hud, da je Aleksandru Barayu izginila zadnja kaplje krvi iz obraza. »Kai vam je?« ie vzkliknila Ethel Flake in poskočila. »Moj Bog!« je zamrmral stric, ki je shi-til. kako in' kaj. Hotel je stopiti k nečak«, a ta se je imel žc spet v oblasti. »Prosim.« je rekel z meglenim glasom, »ali ne bi hoteli nadaljevati ? Ne. nič mi ni. Le v glavi se mi je malce zvrtilo. človek pije preveč kave in preveč kad:. To je naj-brže krivo.« In bogme, posrečilo se mu je, da se je na-smehnil. »Dajte, nadaljujte.« Toda v duši mu je hrumelo razočaranje. Mislil je na Helo, na Overbecka, na umetnine, ki so bile nepovratno izgubljeno, na oskrunjeno življenjsko delo mrtvih očetov, in srce se mu ie krčilo od bolečine. t Za večno nas je zapustil v 75. letu starosti naš dobri mož, oče, stari oče iti tast, gotpcKi F E R FIL A FRANC Pokojnik leži rto dneva pogreba na Žftla£t. Pogreb bo v nedeljo ob 5. uri popoldne »nred viške cerkve na pokopališče na Viču. Globoko žslujoča žena Helena. o*,roci in ostalo sorodstvo lake menda ni v '.čudenja. >Ne, i te Kiddei-yja?« lovi to vrtilo v ■iery je bri pro-srebrne prU»- HARMONIKE, klavirske, diatonične in kromatične poučuje strokovnjak. Hitra, uspešna metoda. Naslov v Jutru. 7365-37 PAPIGA, modn, je ušia. Najditelj naj jo vrne, dobi nagrado. Keršič. Bieiweiso-va 10, pofcraiioska palača. 7478-37 DE7NIK, vzet v knjižnici v petek dopoldne, vrnite, prosim! Oseba, ki ga jc odnesla, (e poznana. Naslov lastnika dobite v upravi Jutra. 7493-37 PRAŠIČA vzamem v rejo. Naslov v Jutru. 7508-37 ZAHVAL A. Ob nenadni Izgubi naše predrage tete, gospe FRANČIŠKE TOM AMC se 2a gan jlvo slovo in spremstvo na pogrebu aa-I vuljujömo vsem, posebno čč. duhovnikom, pevcem ter o.t,alim prijateljem in znancem. Ljubljana, dne 5. aprila 1945. žalujoči: Juvan. Drčar. L I K A E I C O za moJko perilo išče tukajšnje vetje podjetje. Ponndbe na «-.glasni or'del'k ».I-.-tra« pod »Nastop takoj«. Hotel »UNION« LOJZKA KRANJC Postojna, Marconijeva ulica 5 se priporoča svojim cenjenim stranltam kinematografi KINO UNION. Odlična komed ja »Vzorni somog«. Heinz, Rühmann, Leni Marenbach. Predstave ob 17. in 19. uri. KINO MATICA. »Ob zvokih glasbe«. Ob 17. in 1«». KINO SLOGA. »Velika na?rada« Ob 17. in 19. KINO MOSTE. Tel. 29.18. »Gcrmtnin« Louis Tren-ker r filmu borbe znanstvenikov v afriški džungli. Nedelja ob 15. 17 in 19; delavnik ot> 19. Predprodaja od 9. do 11. ure. Za uredn.Stvo: M:lan ZadneK — Za ,zda- jatelja: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Zi inseratnl del: J4db»mir VolSfč A t Umri i so v 91. letu starosti naš dobn 8*a, eospod AMBKOŽIC GREGOR P' grtb bo v soboto, dne 7. t. m., ob 9. wri na Dobrovi pri Ljubljani. žalujoči sinovi, hčerka, snahe, vnuki in vnukinje. T. Umrla je v starosti 79. let naša dobra go? pa IVANA HAFNER, roj. TOMŠIČ Pojmb bo v setjoto 7. aprila ob Vrli. tiri s 2si. kapele Sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 6. aprila 1945. Žalujoči rodbini: Hafner. TomSič F'^gy^rggsa» i m> i1 iii 1 L mrli so nam v 83. letu starosti naš pre-•T* douri oče, stari oče ln tast, gospod ' ANTON VOLKAR po'ebtnik in postni upokojenec. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 8. t. m. ob tričttit na 9. uro z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči otroci in ostalo sorodstva. Po kratki ln mučni bolezni je v 38. rletu starosti na posledicah letalskega napada izgubil svoje življenje naš ljub-Ijeni in predobri m•xt, brat, strie ln svak, gospod ŠMELCER AVGUST uslužbenec Prevoda Pogreb bo v nedeljo 7. t. m. ob K«» Žal. kr.pele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubijaiin-škofče, dne 6. aprila 1949-žalujoča ftena Marija, rodbina -ln ostalo sorodstvo ~ t ii i ,' r;- . t Za, vedno nas je zapustil v staro??« 74. let mož, oče, tast, gospod STARE SIMON lesni trgov«c, Poorreb blagega pokojnika je bil v Bohtnju t ponedeljek, dne 2. aprila 1945. žalujoče rofcine: Stare, žmrtcfc. PJiS t Dotrpel je v 36. letu starosti naž ljubljeni stn. brat, stric, svak ln zaročenec, gospod UN ET Ič FRANC, uradnik p. t. t. Dragi pokojnik leži doma v Rožni dolini, cesta vm/22. Pogreb bo v soboto, dne 7. t. m, oto i/2 5. uri iz kapele k Sv. Križu. Brezovica pri Kostanjevici, Ljubljana. 5. IV. 1945. ŽALUJOČI OSTALI HB Vsem sorodnikom, prijateljem In znanci* cem Javljava tragično vest, da je txmrl T najin mož, oziroma očka, gospod KARL VERK, privatni uradnik Dan in ura sv. maže zadušnice za dra