12).
t
im.
XUIL leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24—
pol leta........ 12 —
četrt leta.......,   6*—
na mesec.......«   2*—
v upravništvu prejemam
celo leto......K 22r—
pol leta........ 11*—
četrt leta........ 550
na mesec........ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova alica št 5, (v pritličju levo),
Inserati veljajo: pcterostopna petit vrsta # enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 via. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnisrvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne ipetlarve naročnine se ne ozira.
*t na.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13*
četrt leta........650
na mesec........ 2*30
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......K 2S-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravniatvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 89
Klerikolnodennncijontstvo.
Ena najnesramnejših klerikalnih lastnosti je denuncijantstvo. Svo-.ega političnega nasprotnika uničiti, ali ga vsaj narediti klerikalizmu ne-i ^varnega,   je danes pobožna misel led njega     kranjskega     ka planet a pred, med, in po sv. maši. Z Najsve-jšini v ustih, mu kipe k nebu pri* -t ene prošnje,   naj Bog   uniči prej ko   mogoče vse kranjske liberalce, -obito napredno učiteljstvo.
Da, to naše napredno učiteljstvo, to dela gospodom pri polnih koritih m ve lase.   Kako   je   bil   račun lep, redno so zasedli vladnega šinieljna gospodje iz Kopitarjevih ulic! Rekli >o si: »Danes je sicer naše učiteljstvo •oralno,   a treba je le, da nastopilo vlado mi, vsegamogočni o>reče-alei kmeta,   in do kosti izstradano učiteljstvo bo ležalo   pred na^.i ter nam   lizalo roke«.   A glej razočaranje! Učiteljstvo je ostalo zvesto idea-om. ostalo je zvesto napredku in da-s deluje z večjim   uspehom kakor prej. Učiteljstvo živi v pravem spo-lanju,   da je zanj   prava rešitev v r ieru samem.
Ponosni moramo biti v teh težkih časih na slovensko učiteljstvo, da toliko   močno in more prenašati • larce iz vladne palače. Učiteljevo, si raje trpi,   kakor bi prodalo svoje pričanje,   zasluži   odkritega pri-bjn.
To je pa klerikalni   gospodi trd -   . zato ga hočejo   streti z branila Ino silo. Najlepše se učitelja uniči l  *om    denuncijacij.    Pobožni vel-možje po kmetih stikajo toliko časa srostilni   aH   v   kaplaniji svoje hrihtne« glavice,   da   si izmislijo ;-jno lepih pravljic o domačem uei-■Iju. Gospod kaplan spravijo potem ^-so stvar na papir,   kak učen oča iz krajnecra šolskega sveta podpiše in, ker poštenim ljudem ne zaupajo ni-<p>ar. nese kak »cirkmošter« na so-v'-dno pošto.   Stvar   je   gotova. Ta i.r-ena   manipulacija   se v krarkem ponovi   in   tudi v tretje   gre rado. H bogi   učitelj — po tebi je!   Da se kivnosti natrese peska v oči, se poš-sicer ovadba   prizadetemu učite-iu   v zagovor,   kar   pa   nima pri -vari prav nikakega pomena. Uči-Mj jp obsojen s tisto uro,   ko je deželni šolski svet ovadbo prejel. Ovad-se pošiljajo po najnovejši metodi -nkalnih     denuncijante v preko rajnega šolskega sveta^ naravnost i dež. šol. svet. Učitelj se zagovarja, besedno tudi dokaže, da je ovad-
ba popolnoma neresnična ali vsaj deloma taka, pripravljen bi bil tudi zadevo izročiti sodišču, a koga naj toži? Ime denuncijanta je skrito, čuva ga tista oblast, ki bi bila menda poklicana, pred podlim obrekovanjem učiteljstvo tudi ščititi, ne samo tepsti. Največkrat čitamo v dičneui »Slovencu« in v še dičnejšem »Domoljubu«: Odkar je pri nas učitelj N. X. ni pri nas miru. On dela pri nas zdražbo. Kaj pravi k temu slavni c. kr. okr. (ali pa deželni) šolski svet?! Taka in podobna pavšalna sumničenja so že povod raznim c. kr. šolskim referentom, da pričnejo intenzivno iskati kakeua »pripravnega prostoi i za tega rei niucijo-narja. Kaj za to, če se ga prestavi kazenskim ali uradnim potom, saj v najslabšem slučaju tudi dežela iahko plača selitvene stroške, gospodje pri polnem koritu ttga ne bodo čutili. Učitelj mora drugam, ker so tako rekli gospod kaplan. Od gospodov so pa gospodje klerikalni poslanci odvisni, ker so jih izvolili. Kdo bi še trdil, da je izvolilo te poslance ljudstvo ? Kaplani so jim s svojim uplivom na prižniei in v spovednici volitev »pravrečeno« oktroirali.
Tako se dela danes z učitelj-stvom, ki je toli značajno, da ni hotelo biti Cankarju model za »Hlapec-. Pride pa kak zakoten klerikalen listič in si s satansko nesramnostjo drzne učiteljstvu očitati: neznačaj-nost, koristolovstvo itd. Grehe, katerih so sami polni, podtikajo učiteljstvu. Javnost naj sodi, kje je doma idealizem ali pri učiteljstvu, ki ne spreminja barv, kakor važni kameleoni, ali v stranki, ki si skuša potom lažnjivih denuncijacij ugladiti cesto k polnim deželnim koritom.
Težak boj bijemo, a tolažimo se s tem, da ni več daleč čas. ko bo sila klerikalne strahovlade podlegla sveti pravici. Ta čas pride kmalu, saj kolo časa ne miruje. Vsaka strahovlada je sramotno padla, tudi na Kranjskem mora pasti! Memdajne faktorje, ki jim še ni klerikalna motala zastrupHa živcev, pa opozarjamo na skrajno demoralizujočo strahovlado v c. kr. deželnem šolskem svetu. Skrbi naj se, da bo ta sistem razkrinkan po celi monarhiji. Ta sistem mora priti tudi v državnem zboru na razgovor. Vi pa, klerikalni matadorji, le šikanirajte z denunciranjem slovensko učiteljstvo, s tem si najprej izpodkopljete mehke sto-lieke! Ljudstvo spregleduje in ko bo spregledalo, ne bo poznalo nobenih pa rd o no v.
Proračunski odsek«
Začetkom včerajšnje seje proračunskega odseka je bil sprejet proračun justičnega ministrstva. Nato so bile sprejete nekatere resolucije, med njimi predlog posl. Ploja glede slovenščine pri najvišjem sodišču (glej brzojavko v včerajšnji številki našega lista).
Na vrsto pride proračun finančnega ministrstva. — Med drugim je posegel v debato posl. Vukovič, ki je zahteval, da se pri sprejemanju v državno službo bolj vpoštevajo taki kompetentje, ki so zmožni slovenskega in hrvaškega jezika. Odklanja tudi davek na vino, ki je zelo nepopularen. — Finančni minister Bilin-ski govori o razmerah trafikantov in pravi, da bo vlada njih želje upoštevala; v vsem pa jim ne bo mogla ugoditi. Pri splošno koristnih darilih hranilnic bo vlada pristojbine znižala na polovico normalne takse. — Nasvet posl. Malika, naj potom posojila sezida vlada poslopja za tiste državne urade, ki so nastanjeni v privatnih hišah, minister pozdravlja. Tako posojilo bi bilo gotovo produktivno, ker plačuje vlada za razne lokalitete 100 do 150 milijonov najemnine. Kar se tiče • prekopov, pravi minister, da bo vlada vložila predlogo o plovbi. Če bo zbornica sklenila, naj se grade kanali, bo vlada ta sklep izvršila. Za delavske hiše je proerrarn že sestavljen; realiziranje se bo razdelilo na več let. Slednjič daje minister pojasnila o penzija h bivših ministrov. Te penzije znašajo na leto 727.000 K. Med temi ministri je deset parlamentarnih in trideset uradniških. Največ dobiva Beck, 3-.000 K; najmanj pa TVindisch-gratz, Thun, Žaček in Schreiner, po 8000 K. — V nadaljni debati govori posl. Gost inča r o delavskem redu v tobačnih tovarnah in zahteva, da se pogodba med finančno prokuraturo v Ljubljani in prof. Belarjem glede alpskega kompleksa v triglavskem pogorju ne potrdi, ker je proti interesom prebivalstva. — Slednjič se sprejme proračun finančnega ministrstva in ostale točke proračuna.
Nato referira posl. Steinwender o finančnem zakonu. Sprejme se zakon glede pristojbinskih olajšav na polju deželne kulture. — Na nasvet posl. Ploja in Svlvestra se še sklene v prihodnjih   sejah proračunskega
LISTEK.
Cirilmetodarlig.
Dragi prijatelj!
Tvoji radovednosti prav rad ne irežem, primanjkuje mi časa. Da hi ti pa natančno vse popihal, kaj in . <iko se misli proslaviti petindvajset-junica družbe sv. Cirila in Metoda, mi je skoraj   nemogoče v enem sa-
m pismu. Imam namreč intimne zveze z prijatelji in prijateljicami Hrilmetodarije in ti mi izdajo skoraj v«*ako tajnost izza kulis. Vem, da h diskreten, zato ti zaupam že danes
kaj skrivnosti. Seje veseličnih in ^avnostnih odborov so tako pogoste, •a ne čujem od svojih ožjih prijateljev drugih pogovorov, kakor o se-■iah. Radi dostavljanja vabil samih, 80 morali na pošti dve pismonoši nabaviti. »Verkehr« boš rekel, in prav imaš. Ta agilnost dela tudi meni fimogo preglavic, sicer — saj ti je znano, lenuh nisem bil še nikoli, ali sedaj me malo tare, ker ne misli, da bodo to slavlje morebiti le frakarji Havili, o ne, prav po domače bomo na tem slavlju vsi, pa prav vsi zbrali, kar se nas čuti Slovenca — zato f<ragi moj, se tudi jaz deloma udeležujem raznih posvetovanj.
Le smejaj se! Mari misliš, da nisem jaz za kaj takega? Le malo pomisli, kako sem tam — no saj veš aranžiral sam tisto veliko ljudsko slavnost. Mislil sem si: »No zakaj bi pa jaz ne delal za Cirilmetodarijo. Pa sem se odzval takoj prvemu vabilu in pomisli moje veselje, takoj so me utaknili v odbor onih, ki bodo postavljali šotore.
Saj vem, da te ima radovednost, zato pa te takoj prav nazorno poučim, prav tako, kakor se v šoli otroci uče. Vidiš, šotore bomo postavili v Tivoli, tam kjer si zadnjič mačka preganjal. Tam, prav tam, samo ne v hotelu, temveč okoli hotela bodo stali šotori. Koliko jih bo, ti danes res ne morem še sporočiti, mislim pa, da jih postavamo tako število, kakor so jih imeli Izraelci, ko so čez rdeče morje preplavali. Saj si videl že tisto sliko v »Zgodbah«. No tam poglej! Saj vem, da debelo zijaš in se vprašuješ: »Čemu pa toliko, saj vendar ne bo toliko ljudstva, kakor ga je bilo takrat pri »Rdečem morju«! Le počasi! Mari misliš, da nas je Slovencev manj, kakor je bilo Izraelcev! Ne, ne, motiš se! Cela Slovenija bo takrat zbrana v Tivoli in prav resno me skrbi, da bi me radi pomanjkanja šotorov kak rodoljub z dežele ne nahrulil. Seveda nahruli se človeka lahko, ali delati in še očitanja  prenašati,  to  ni  prijetno. —
Upam, da boš ti pri posetu te slavno-sti pameten in povem ti že danes, da me nahruliti ne bodeš smel. Jaz sem za to, da je mnogo Šotorov. Ti rad takole iz Sv. pisma kaj citiraš, ko prideš na slavnost, že vem, kaj boš rekel: »Dobro nam je tukaj biti, postavimo tri šotore meni enega, tebi . . .
Ej prijatelj, zabave bo zabave,da kaj takega še nisi videl. Gotovo se spominjaš Zvezde! Kako ne, saj se ti je v Zvezdi tek zvezde tvoje sreče pričel, — tu v Tivoli pa bo še vse kaj drugega. Veselice v Zvezdi niso njti senca proti nameravani slavnosti. Pomisli, v šotorčkih, okineanih z zelenjem, cvetjem in vrag vedi s kom še, bodo ponujale gospe in gospodične vse, karkoli bo pregrešni želodec požele 1. Vince rujno in žuto, črno in belo, vseh barv in vseh dobrot polno, iz goric cele Slovenije boš lahko pokušal. Vem, da rad piješ, stori že danes trden sklep, da se ubraniš mačku. Nevarnost bo velika, kajti težko se ti bo ustavljati mehkim žametastim očem Štajerk, črnookim Gori čan kam in Tržačankam, ter ljubkim Korošicam. Lgubezoivih Kranjic ne omenjam, ker jih itak dobro poznaš. Kdo je bil vzrok, da si zlezel v zakonski jarem t He prijatelj, Đoc ne daj, da bi o tem sinil svoji ženi!
Vidiš takole me kar nevede hode pero zapeljati. Ne boš! — Podrobnosti ti ae bom sedaj našteval. Stvari
odseka debatirati o pogodbi z Lloy-dom in Avstro - Amerikano.
Slednjič se zahvaljuje poslanec Glombinski predsedništvu za vodstvo proračunske razprave in poročevalcu Steinwenderju. Predsednik Chia-ri se zahvaljuje članom odseka in zaključi sejo.
S tem je proračunska razprava v odseku končana. Vlekla se je skozi 19 sej (lani skozi 20) in zdaj pride proračun še v poslansko zbornico in nato v gosposko zbornico.
Brambni odsek.
V včerajšnji seji brambnega odseka je predlagal posl. Sehuhmeier, naj se zakon o veterancih odstavi z dnevnega reda. Pred glasovanjem so soc. demokrat je odšli iz seje, ki je bila potem nesklepčna.
Jezikovni zakon.
Posl. Bukvaj je referiral na nekem shodu v Strekonicah o svojem okvirnem jezikovnem zakonskem načrtu. Povedal je med drugim, da so idejo sprožili Slovenci.
Pismo timgn flouefia.
(Iz Novega mesta.)
V sobotnem »Slovencu« z dne 28. maja je obelodanil oče frančiškan Gothard Podgoršek članek »Odgovor »Slovenskemu Narodu«. Tu odgovarja na baje »nesramne« napade na novomeški samostan, katere je ta doslej velikodušno prenašal, oziroma prenašati moral!
Pred vsem trdi, da učitelji-očetje frančiškani streme za dobro vzgojo poverjene jim mladine. Tega ne moremo tajiti, a ta lepa in človekoljubna stremljenja nekaterih očetov-uči-teljev se najbolj zrcalijo v različnih metodih lasnnja in tepeškanja učencev. T'^di moja lica so občutila težki kemb 'i, mastno pest ravno tega dopisu il*n onega članka v »Slovencu«. Ta dobri oče je imel navado in čudež bi bil, da bi je ne imel še sedaj, da je zgrabil po dva šolarja za lase in butal njuni glavi kakor dve buči. Bil je strokovnjak v klofutanju; imel pa je za to tudi pripravno pest. Kar se tiče 1 a sanja, omenim samo to. da je lase tako spretno pulil, da je bil eden mojih učencev že v IV. razredu napol plešast, dva pa sta dobila gole lise. Imena so na zahtevo na razpolago! Tudi širopasni kratkokrilnik in po svojih pikantnih pridigah znani kri-čač sta mojstra v tepeškanju. O pa-
tra Pavla krvoločnosti smo že dovolj slišali in brali. Zelo sem se odobro-voljil, ko dopisnik krepko zanika, da bi se bil pater Pavel sploh pritaknil učenca Sr.! Zakaj pa je potem pater Pavel lazil okoli učenčevega očeta in ga prosil, naj ne da v časopis, če se je čutil tako nedolžnega?!
Nadalje o spričevalih! Če ne dobi učenec sprejemnega spričevala, pa se drzne iti k izpitu in ga naredi z dobrim uspehom in še bolje izdelava v gimnaziji, potem je to znak nerazsodnosti onega, ki mu ne da prvega reda, oziroma znak zlobnosti, če mu ne da spričevala.
In zmagovalno vzklikne na to dopisnik »Slovenca«: »Marijanska kongregacija, to je trn v peti! Za drugo vam ni mar.« — E, e, g. Podgoršek, daleko ste izgrešili!
Nikak trn v peti, a smilijo se mi revčki dijaki, ki so zablodili v ta tabor, kjer se mladeničem zamore lepe čednosti in vcepijo v srce tiste laži-kreposti, ki označujejo pozneje klerikalno propala bitja. In da ni sence politike v tej družbi, se drzne trditi dopisnik! Seveda na leci in na programu se ne bo kazal takega, kakor-šen je; ali vam pa o privatnih avdi-jencah pri patru Pavlu ni nič znano*? Tu se izprašuje o časopisih in se priporočajo ti in oni, poizveduje o političnem mišljenju dijakov, o stanju in moči klerikalizma, zabavlja na vsemogoče načine in sprejema denunci-acije! In semtertja sede pater Pavel za mizo, vzame v roko šolsko letno poročilo in čita imena učencev; dva lakaja^ dijaka, mu pa odgovarjata: »Ta je naš! ali ta ni naš!« Misli namreč klerikalce. Ali to ni politika, ali je to poduk za mladino? Če bi gosp. ravnatelj vedel, kako se tu kvari mladež, že davno bi storil potrebne korake, da se razprši ta kvarna kongregacija. In kako pa naj uči pater Pavel mladino lepih čednosti, ko sam sebe ne more brzdati, ko je že izgubil ugled in kredit celo pri tercijalkah. To je gotvo že zadnja! Tako končam. Kadar vas bo volja, pa se zopet oglasite. Zahtevate lahko, kolikor vas je volja. Če bi bilo posebno nujno, postrežem tudi z imeni prič in interesentov!
LlubljanjUl oMInjkl svet.
Ljubljana, 7. jun.
Pod predsedstvom župana Hribarja, je imel ljubljanski občinski svet danes popoldne ob 6. redno se-
bodo, ki te bodo gotovo zanimale. Udeleži se tudi pevski zbor Rusov, pravih pristnih Rusov. Pusti doma panslavistične ideje in težnje, da te na veselici ne zadene kontomac. Škoda bi bila! Pomisli, rujno vince in premikajoče se cvetke.
Kar ti pa sedaj povem, se v da je to le za tebe. Ob tej priliki se baje priredi tudi tekma, pa ne za žensko, temveč za moško lepoto. Te že vidim, da se po bradi praskaš in fizijogno-mijo v personoficirano modrost nateguješ, toda prijatelj, roko na srce; dobro te poznam, brez nečimernosti še danes nisi. Rdečica te lahno obliva. Prav, prav tako! Pomisli, morebiti ti prisodijo prvenstvo. Prijatelj, še jaz bi bil počeščen. Kaj za to, če tvoja milostiva malo pogodmja, prvenstvo je le prvenstvo, posebno pa še v lepoti.
Podrobnosti ti tedaj ne bom danes opisoval, sicer bi mislil, da delam reklamo za to veselico. Reklama ni moja naloga, ta je poverjena, kakor čujem, drugim.
Dragi, vem, da se boš gotovo te veselice udeležil, toda še ni dovolj, če prideš ti, skrbi, da vas pride iz vašega kraja mnogo. Ustanovi hitro odbor, ki bo delal za obilno udeležbo.
Prihodnjič morebiti kaj več podrobnega, 6e me seje ne umore.
Rožlčkl gospodo stotnika.
Spisal R. Marinček.
(Dalje.)
Debelo in morda tudi z malo zavistjo v srcu sem pogledal srečnega tovariša, ki si je osvojil srce tako res idealno krasne ženske.
»Kako pa prideš do nje?« sem ga vprašal.
»Kakor do drugih«, mi je sme* joč se odgovoril. »Malo drznosti in smelosti ter namazan jezik pridobi vsako žensko, vsaj meni se je doslej še vselej posrečilo. Pred kakim mesecem sem bil kakor danes v službi in sem moral nesti jako nujno stvar k stotniku na dom. Ko sem pozvonil, mi je prišla gospa sama odpirat, ker ni bilo drugega doma. Povedal sem ji, da je stvar nujna in da moram stotnika na vsak način dobiti. Rekla je, da ne ve, kam je šel, da pa pride gotovo tekom pol ure domov,, ker gresta na izprehod. Moj možati in dostojni nastop ji je moral imponirati, kajti povabila me je, naj poda« kam stotnika v stanovanju. Nisem si dal tega dvakrat reči, ampak šel sem za njo v elegantno sprejemnico, kjer mi je ponudila stol. Ce bi šla s stališča svojega moža, ki mu je enoletni prostovoljec prav toliko, kakor gi vojaki, bi tega ne storila, am pustila t predsobi čakati*
jo, menda najdaljšo, kar jih je bilo v, zadnjih letih; trajala je (s polurnim premorom) preko 11. ure. Ven ta ene je predsedoval župan Hribar in vodil raspravo, kar je dokaz, da sa mu je zdravje že popolnoma povrnilo.
Beeignaeijs.
Župan poroča, da je občinski svet. Kobler odložil mandat, ker vsled svojega posla redkokdaj biva v Ljubljani. — Se vzame na znanje.
Mizarska dela pri obrtni soli.
Župan naznanja, da ni popolnoma točno izvršil sklepa občinskega sveta glede oddaje mizarskih del pri obrtni šoli »Produktivni zadrugi mizarjev«; dosegel je namreč, da bo zadruga izvršila ta dela za isto ceno, katero sta oferirala Tonnies in Roji-na kot najnižja ponudnika.
Za mestne uboge
je daroval vikar prvostolne cerkve v Zagrebu, dr. Suk, 200 K.
Slovensko gledališče.
Deželni odbor je vzel na znanje sklep občinskega sveta glede vodstva slovenskega gledališča; za svojega zastopnika v intendanciji imenuje prof. Jarca.
Zavrnjen priziv.
T "pravno sodišče je zavrnilo v zadevi pritožbe gosp. Zormana proti odloku mestnega magistrata glede tlakarine priziv mestne občine.
Zahvaljuje se
gosp. dr. Fr. Windischer za izvolitev v kuratorij za pospeševanje obrti na Kranjskem.
Župnik Vrhovnik se zahvaljuje za streljanje na Gradu ob trnovski procesiji.
Havnateljstvo državnih železnic v Trstu
piše, da ne more ugoditi želji občinskega sveta glede preuredbe želez.
zvez.
Nakup umetnin.
Župan predlaga, naj se iz umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu nakupijo sledeče umetnine: Jakopičeva »Jesen« (450 K), Jamovo »Mlado drevje« (600 K> in Zmitkova slika »V svojem kotičku (450 K).
Nato se odobri zapisnik zadnje
-eje.
Meščansko obljubo
stori v roke županu na novo sprejeti meščan gosp. Fran Š e b e r.
"Proti preziranju mestne občine v šolskih zadevah.
Obč. svet. dr. Triller se oglasi k nujnemu predlogu. Želi staviti nujni predlog glede ljubljanskega ljudskega šolstva in deželne šolske oblasti.
Ko se predlogu prizna nujnost, izvaja predlagatelj nekako tako-le:
Že enkrat je imel občinski svet priliko, da se je pečal z razmerami, ki vladajo med c. kr. mestnim in e. kr. deželnim šolskim svetom. Mestni šolski svet je korporacija, kjer prihaja do glasu želja in volja mestne občine kot vzdrževateljiee mestnega ljudskega šolstva. V zadnjem času se pa gode slučaji, ki kriče do neba: deželni šolski svet namreč kar enostavno ignorira terno-predloge mestnega šolskega sveta in celo jasne predpise. Tako n. pr. se je oddala služba voditelja na mestni nemški šoli možu, ki sploh ni bil v terno-predlogu. To je proti volji šolovzdr-žujočejra faktorja. Na II. mestni deški šoli se je oddalo mesto možu. ki ni bil predlagan primo loco. Zgodil
pa se je te en slučaj, ki je vsi napredni javnosti nje nje. Politična stranka, ki ima relativno večino, je is stmpkarako-po-lititeih omirov nastopila proti e. kr. mestnemu šolskemu si sin in je zastopala drugačno stališče, kakor so ga nastopali vsi objektivni slani dež. šolskega sveta, Zdaj pa je tej stranki priskočil na pomoč predsednik deželnega šolskega sveta sam. Ta slučaj, ki je dovolj žalostan, je bil tudi protizakonit, kajti pod roko — kakor se je tu zgodilo — se služba sme oddati le, de je tisti faktor s tem zadovoljen, ki ima pravico postaviti ter-no. V tem slučaju je to ljubljanski mestni šolski svet. Predsednik onega nezakonitega sklepa deželnega šolskega sveta ni ustavil. Razvidno je, da je ljubljansko ljudsko šolstvo na ta način izpostavljeno brezobzirnemu terorizmu gotove politične stranke. Ce se razmere ne bodo izboljšale, bo morala mestna občina poseči po drugem sredstvu, za zdaj predlaga govornik le resolucijo, ki se glasi:
»Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane 1. z obžalovanjem konštatuje, da c. kr. deželni šolski svet v zadnjem času brez vsakih stvarnih razlogov in na očitno kvar ljubljanskega ljudskega šolstva dosledno prezira vsak terno-predlog c. kr. mestnega šolskega sveta pri oddaji učiteljskih služb na ljubljanskih ljudskih šolah, ki jih vzdržuje z ogromnimi gmotnimi žrtvami mestna ol>čina ljubljanska in da v navzkrižju z jasnimi zakonitimi predpisi oddaja take službe celo brez razpisa; — 2. obžaluje Še posebej, da gosp. predsednik c. kr. deželnega šolskeera sveta očitno podpira in mestoma naravnost omogočuje tako, vsakemu uspešnemu napredovanju ljubljanskega šolstva skrajno kvarno in zgolj strankarsko politično, deloma pa vrb te*ra naravnost protizakonito postopanje relativne večine vrhovne deželne šolske oblasti; — 3. protest nje kot poklicani zastopnik ljubljansko ljudsko šolstvo vzdržujočega faktorja zoper te neznosne razmere, ter prosi c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje primerne odpomoči; — 4. naroča mestnemu masristra^u. da ta protest sporoči predsedniku e. kr. deželnega šolskega sveta. c. kr. ministrskemu predsedniku in e. kr. ministrstvu za uk in bogočastje.«
Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Prodaja parcel.
C. kr. lin. porotniku Petprnelu se prodasta dve parceli na svetu bivšega vojašk^ca preskrbovališ~*a. m2 po 28 K. — Poročevalec obč. svet. M i 1 o h n o j a.
Za sprejem v domovinsko zvezo
mestne občine ljubljanske
je prosilo več oseb; 11G jih odcrovar-ja predpisom, tem se torej ugodi. S prosilci vstopi v domovinsko zvezo tudi 53 zakonskih žen in 145 otrok. 21 prošenj se odkloni. Tr^m tujim državljanom pa se da zagotovilo sprejema, ko dobe avstrijsko držav-lianstvo. — Poročal jo mag. svet. dr. Z a r n i k.
Mestna posredovalnica za razpečava-nje mesa, mleka itd.
Obč. svet. dr. M a j a r o n poroča o dopisu, v katerem župan pravi, da je bil lani sprejet v parlam ntu zakonski načrt, s katerim se dovoljuje vsako leto 5 milijonov v svrbo pospeševanja živinoreje, 1 milijon pa za razpečavanje klavne živine. Na
Urite 1»
it
2ui
laga, naj mestna lastno posredovalnico na razpečevanje mana in poleg tega tudi sa razpečevanje mleka in drugih živinskih produktov. Sklene naj se sa zdaj le načeloma, da se posredovalnica ustanovi, kakor hitro bo zagotovljen primeren prispevek is onega denarja. Mestna občina torej ne bo prevzela s tem nobenih bremen. Na Škotskem in na Danskem so se take posredovalnice prav dobro obnesle. — Tako župan.
Poročevalec govori o stvari prav obširno; res zanimivo poročilo prinesemo na drugem mestu.
Občinski svet slednjič sklene v principu pritrditi ustanovitvi posredovalnice, kakor hitro bo zagotovljen primeren letni prispevek. — Župan izreka poročevalcu zahvalo na temeljitem poročilu.
O kanalskih pristojbinah se razprava na predlog   obč. svet. Lenčeta odstavi z dnevnega reda.
Sprememba občinskega reda.
Občin. svet. dr. Triller izvaja, da je župan že 1. 1905. stavil primerne nasvete glede občinskega reda in občinskega volilnega reda. Občinski svet je sprejel 1. 1907 reformo volilnega reda, z občinskim redom pa je še počakal. Kakšna usoda je doletela volilni reformni načrt občinskega sveta, je znano: obtičal je v predalih deželnega odbora. Deželni odbor je nato izdelal samostojen ela borat. ki je bil v deželni zbornici sprejet vkljub protestu zastopnikov mesta Ljubljane. Referent nato poroča o nekaterih važnejših spremembah. To so predvsem: občinskih svetovalcev bi bilo 36 (trije razredi po
10 in četrti 6). Volijo se na 6 let. Župana nadomešča podžupan v vseh zadevah in mu za to pripada tudi funkcijska pristojbina. Nadaljnje spremembe se tičejo redarstvene oblasti, nadzorstva nad občino itd.
Podžupan dr. Tavčar predlaga, ker je stvar že itak zadostno znana, naj se reforma občinskega reda >prejme en bloc. — Sprejeto. — Le na predlog občinskega svet. M i 1 o h-
11 o j e se črta zadnji odstavek § 24.
Rimski zid na Mirju.
O tej zadevi poroča obč. svet. dr. Novak. Komenda nemškega viteškega reda je stavljala glede odstopa sveta, ki bi ga rada mestna občina v svrbo ohranitve rimskega zidu na Mirju sledeče zahteve: dva tisoč kron, dalje tudi revers, da bo občina za tisti zid skrbela, potem rimskp izkopine, ki bi se našle na zemljišču starega vojaškega preskr-bovališča dala za emonski muzej. Zupan je bil s^oj čas v avdijenci pri nadvoj. Evgcnn v Inomo^-tu. ta mu je vos svet obljubil brezplačno. En del je mestna občina že dobila brezplačno: upati je pa, da dobi tudi drugi del. Župan je govoril v Ljubljani z oskrbnikom in nekaterimi drugimi faktorji nemškega viteškega reda o tej zadevi. Od nekaterih zahtev so odstopili, tako glede izkopnin na svetu vojaškega preskrboval i šča; zahtevajo pa revers glede ohranitve zidu in v dopolnitev parcel nem. vit. reda potrebni svet brezplačno. Občinski svet sklene se zavezati, da rimski zid od koplje, ohrani in ogra-
To mi je jako dobro delo, da je ravnala z menoj kot z inteligentnim človekom in ne kot z navadnim kor-poralom, zato sem se tudi potrudil, da sem se pokazal od najboljše strani kot dostojen in eleganten kavalir, ki zasluži občevanje enakega z enakim in kakršnega me sploh poznate. Z vsem spoštovanjem sicer, ki sem je dolžan soprogi svojega stotnika, sem se obnašal, vendar pa nastopal tako brez zadrege, fino in uglajeno, kakor bi se na parketu porodil. Skoro sva bila v živahnem pogovoru in misliti si moraš, da sem spustil vse zatvorni-ce svojega namazanega jezika, seveda brez vsake vsiljivosti in pretira-nja, ker znam takoj vsako damo prijeti od njene slabe strani. S čim dalje večjim dopadajenjem me je gledala in poslušala in živahnost njenih oči in lahna rdečica na krasnem obrazku mi je kazala, da ji ie pripravila moja družba veliko veselje in vži-tek. To mi je dalo pogum, da sem prilično vpletel v pogovor fin, vsega spoštovanja poln in dostojen poklon, ki ji je vsak vidno ugajal kakor sem opazil, kajti postajala je vedno bolj živahna in obrazek ji je bil tako solnčen in ljubek, kakor ga morda čmerni komisar njenega moža ni nikoli videl. Kar so besede zamolčale, so pa moje oči povedale in izražale odkrito občudovanje in oboževanje lepe stotnikove soproge. Povem ti, da sva tekom pol ure postala tako domača in skoro intimna, da me je začela vpraševati o mojih in tudi svoje omenjala.
Ko me je vprašala, kako smo kaj s stotnikom zadovoljni, sem ji odkrito povedal golo resnico, kako strog in naravnost krut je in kako zlasti z nami prostovoljei postopa. Nisem si mogel kaj, da ii ne bi v prikritih besedah izrazil tudi svojega milovanja, da je tako dražestna in ljubka stvarca prišla v take komis-ne roke.
Globoko je vzdihuila in solza se ji je prikradla pri tem vzdihu v oko. Samo pogledala me je in mi potem dala v hipnem nagonu roko, ki sem jo vroče poljubil ter pri tem gospo tako ognjevito pogledal, da se je za hip stresla, a mi z mehkimi ročicami naglo zakrila oči, da ne vidim njene rdečice in skoro bi rekel deviške zadrece, v katero jo je spravil moj drzni pogled.
Potem se je naslonila nazaj v naslanjač ter zatisnila oči. Videl sem ji na obrazu, da se odigrava v lepi glavici težek boj, kajti lica so ji bila zdaj temna in žalostna, zdaj zopet jasna in zardela in končno je zmagal na njih tak sijaj, taka miloba in rožno ožarjena sladkost, da se mi je zdela lepa kot angel j na sliki. Odprla je oči in izpod dolgih trepalnic me je zadel tako krasen, božansko lep in ljubezni poln pogled, da so se tudi moje oči kakor očarane razširile in z vsem čarom, ki ga morejo iszari-vati, vglobile v njene. Kakor hipnotizirana sva nemo obsedela in le oči so nama govorile in pale pesem ljubezni. Take bosanske slasti še ni nikdar  občutil in v tej
blaženoMi. ki sva jo oba imela le od neme govorice oči, v katerih se je obema zrcalilo več kot odprto nebo, bi skoro skopmela od te nenavadne, nadzemske sreče, ko se ne bi z neko nečuteno privlačno silo bližali najini glavi druga drugi ter same }»o sebi dvignile roke, da najdeva utešenje v stmenju ne samo duš.
Cink, cink je pozvonil električni zvonec in čar trenotka je mi nil. Poskočil sem s stola v strahu, da ne prihaja stotnik ter me najde tukaj. Tudi gospa stotnik ova je vstala, toda naglo rekla: »Stotnik ni, ker ta ima ključ od stanovanja in nikoli ne pozvoni.«
Šla je odpret in se vrnila s pismom, ki ga je prinesel postrešcek. Stotnik ji piše, da ne pride domov, ampak da jo čaka v kazini, kamor naj takoj pride.
Oddahnil sem se in se pripravil, da odidem. Oni lepi trenotek, ki sva ga s stotnikov o gospo pravkar doživela v nekaki opojni omotici, je šel mimo in zavedala sva se oba, da as ne vrne več tako hitro.
Nekako žalostno sva se pogledala. Gospa mi je dala roko ter z milimi, plašnimi očmi rekla:
»Obiščite me jutri po peti uri, če hočete samotni, zapuščeni ženski pripraviti malo veselja.«
Glas ji je bil proseč in tresoč t pričakovanju, kaj odgovorim.
Poljubil sem ji mehko roko ter jo pogledal m issslimi očesi.
»Prav rad.
di od Vseh strani s primerno železno agrajo; da odstopi za dopolnitev parcel potrebni svet nem. vit. redu le brezplačno, če ga tudi sam dobi,sieer pa aa lastno osna; da napravi južno od rimskega sidu novo, doslej neprojektirano ulico.
Prisiv.
Hišnima posestnikoma dr. Mo-schetu in Veri pl. Valentovi je mestni magistrat naročil, da napravita na strehi svoje hiše v Frančiškanski ulici št. 12 držaje za sneg. Proti temu naročilu sta vložila priziv, ki ga pa na predlog poročevalca dr. Svig-Ija občinski svet zavrne.
Novo merjenje Ljubljane in nabava novih geodet, strojev.
Deželna vlada je že večkrat zahtevala nov načrt mesta Ljubljane. Nima nič proti temu, če to delo izvrše c. kr. geometri. Finančna oblast zahteva samo osem delavcev, materijal in stroške. Na predlog poročevalca občinskega svetnika Lenčeta se sklene c. kr. geometrom dati na razpolago delavce in materijal, ne pa tudi pokritje stroškov; kajti novi načrti bodo v korist tudi finančni oblasti.
Ker so stari geodetični instrumenti že nerabni, se sklene nabaviti nove instrumente, kar bo veljalo 1804 K. — Poročevalec občinski svetnik Lenče.
Podaljšanje   zbiralnih   kanalov ob Ljubljanici.
Občinski svetnik dr. Triller poroča,da je zadnja suša pokazala, da bi bilo po poglobljenju Ljubljanice barje v suši popolnoma suho. Da se to prepreči, bo morala biti vodna gladina vedno okoli 286 metrov nad morjem. To se bo zgodilo s tem, da se Ljubljanica pod mostom zajezi. Efekt bo tudi za mesto ugoden: vršila se bo lahko po Ljubljanici v mestu plovba, in na razpolago bo pri jezu velika vodna moč. Zatvornico pa bo mogoče napraviti le tedaj, če občinski svet sklene podaljšati projektirane zbiralnike ob Ljubljanici do pod zatvornico. Kajti če se bodo zbiralniki končali že pri šentpeterskem mostu, ne bo voda, ker bo tam mirna, odvajala seboj fekalij. Podaljšanje zbiralnikov 1k) veljalo 220.000 K. Zadeva je nujna, ker se bo v Ljubljanici pričelo delati že koncem prihodnjega leta. Ce ne bo o pravem času zbiralnikov, bodo v Ljubljani saniterni nedostat-ki. Poročevalec predlaga, naj se nabiralniki napravijo vsaj prihodnjo spomlad in naj se k dovoljenim :)00.000 K votira še 220.000 K za podaljšanje zbiralnikov.
Podžupan dr. Tavčar se ne strinja popolnoma s poročevalcem. Naravno je, da je naprava jezov v interesu celega podjetja in ne mesta. Zadeva zbiralnikov je z napravo jezov v tesni zvezi. Stroške bi torej morali pokriti tisti faktorji, ki tu sodelujejo, torej poleg mesta tudi debela in država. Če bo zaradi jezov moralo mesto podaljšati zbiralnike, naj zahteva odškodnino od dežele in države, ali pa kako kompenzacijo, na primer brezplačno prepustitev vodne sile pri zatvornicah. Čemu naj bi Ljubljana izkazovala usluge deželnemu odboru, ki jo pri vsaki priliki pritiska! Slednjič predlaga, naj zalite va mestna občina za podaljšanje zbiralnikov od dežele in države primerno odškodnino ali pa kako kompenzacijo, na pr. brezplačno oddajo vodne sile.
Poročevalcu se zdi sicer podžupan ovo stališče idealno, boji se pa, da ne bo uspeha in da se bo zadeva s tem samo zavlačevala.
Slednjič se 6prejme poročevalcev predlog, naj se zbiralniki podaljšajo, in podžupanov dodatni predlog.
Oddaja del.
Naprava železnobetonskih stropov v pehotni vojašnici se odda najcenejšemu ponudniku, firmi »Ast & Co.«, za 24.317 K. — Poročevalec d r. N o v a k.
Prizidek v hotela »Tivoli«.
V novem hotelu »Tivoli« so se pokazali razni nedostatki, v prvi vrsti v kuhinji, ki je veliko premajhna. Tu bo treba napraviti prizidek. Na vrtu pa je treba postaviti stranišče. Vse to bo veljalo 9585 K; ta izdatek se pokrije iz skupil za zemljišča podturnske grajščine. — Poročevalec dr. Novak.
Nato župan prekine sejo za pol
ure.
(Kosec prihodnjič.)
Dnevne vesti.
+ Ministrski predsednik zoper Trst kot sedeš laške pravne fakulteta. Poslanci Conci, Gen tili in Bu-gatta so imeli včeraj s ministrskim predsednikom pogovor. Pri tem se js min. predsednik izrazil, da vlada ne mesu pritrditi tesan, da as lasere Trst kot sedaš laške pravne fanuitete in da bi bila ša celo primorana bas tov
zbornici ras moči,
da se ta sklep ispremeni. Laški poslanci so bili zarodi tega zelo razburjeni in so izjavili, da bodo stopili v opozicijo. Ce no bo še pred drugim branjem proračuna v proračunskem odseku sprejet Trst kot sedež fakultete, bodo glasovali celo zoper proračun. S tem bi ne imela sedanja vlada več večine. Nekateri pravijo, da hoče baron Bienerth ustanoviti novo vladno večino s pomočjo Slov. Enote. Pred tem mora pa korenito pomesti s preostanki sedanjega za vso državo nesrečnega sistema.
+ Klerikalci in vseueiliško vprašanje. Zagrebški »Obzor« je te dni priobčil daljši članek o italijanskem in slovenskem vseučiliškem vprašanju. Ker je bil v tem članku orisan položaj glede vseuftiliškega vprašanja vse drugače, kakor se je sicer sodil, smo mi ta članek registrirali, navedli smo. njegovo vsebino ne da bi se o njem izrekli, ker smo hoteli počakati, kako se stvar razvije. Sedaj pa prihajajo klerikalni poslanci in pravijo v »Slovencu«, da je tisti članek spravil v »Obzor« in v slovenske liberalne liste — dvomi svetnik dr. Ploj. Klerikalcem še ni zadosti na sramotni blamaži, ki so jo učakali pred nekaj časom z znanim komunikejem, ko so dr. Plo-ja prav nesramno, prav po klerikalno obrekovali. Naj bodo torej novic blamirani. Konstatiramo, da dr. Ploj ni prav v nobeni zvezi z našo rekapitulacijo »Obzorovega« članka. S tem razpadejo v nič tudi vse insi-nuvacije, ki jih je nagromadil »Slovenec«. Vsi ti napadi, vsa ta natolcevanja in obrekovanja izvirajo od tod, da bi klerikalci radi jugoslovanske poslance prisilili,naj bi svoje taktično postopanje uravnavali po željah klerikalcev. Tega pa jugoslovanskim poslancem pač ni treba. Jugoslovanski poslanci naj bodo zagotovljeni, da jim njihovi volilci popolnoma zaupajo. Volilci so prepričani, da posvečajo jugoslovanski poslanci vse svoje moči občni narodni koristi in da bodo tudi v vseučiliškem vprašanju postopali tako, kakor zahteva narodna korist. Na klerikalce se jim ni treba prav nič ozirati, kajti vsakdo ve, da imajo klerikalci vedno samo umazane namene in da jim je tudi slovensko vseučilišče samo predmet, s katerim bi rad' napravili politično kupčijo.
+ Dr. Rybaf povzročil jezikovni okvirni zakon. Kakor znano, so dali češki agrarci iniciativo, naj se reši jezikovno vprašanje z okvirnim zakonom za celo državo. Kako so pa oriši i na to misel, je povedal posL Buk vaj v nedeljo na shodu v Stra-konicih. Ko je dr. Rybar izjavil napram češkim radikacem, da je proti češkemu državnemu pravu, tedaj so se radikalci v revanšo izrekli zoper trializem. Na to je posl. Bukvaj vprašal slovenske poslance, ali bi ne bil v tem oziru mogoč kompromis. Slovenci so razven na Kranjskem raztrgani po alpskih deželah in tako bi bil za Slovence v istini tak okvirni zakon velikega pomena. Bukvaj se je prepričal, da bi ta pot ugajala Jugoslovanom. Da bi 3e pa končno tudi nekaj pozitivnega storilo, izjavili so agrarci, da dajo iniciativo za predlog jezikovnega okvirnega zakona, seveda v soglasju s Slovansko Enoto in Češko Zvezo. Iz te izjave je torej popolnoma razvidno, da je bil pravi in edini povzročitelj tega predloga jezikovnega okvirnega zakona dr. Rybaf. Morda pride zopet kdo, ki se bo bahal s pavovim perjem, kakor pri zakonu o reformi poslovnika.
+ Ministrske penzije. V prora-čunskem odseku je predložil finančni minister zaznamek vseh penzij, katere uživajo bivši ministri. Ta zaznamek je vsled tega zelo interesan-ten, ker se iz njega razvidi, da samo dva, v poslednjih letih penzijonira-na ministra, namreč Začek in dr. Schreiner, dobivata zakonito minimalno penzijo. Skupna vsota tek pen z i.] znaša 727000 kron. Sest bivših parlamentarnih ministrov dobiva po 16.000 kron na leto, in sicer ministri Ebenhoch, Derschatta, Pacak, Prade. Prašek, Abrahamowicz. Uradniški ministri dobivajo višjo penzijo. Penzije posameznih ministrov znašajo: Dr. TTnger 20.000 K, Chlumecky 12.000, Zaleski 20.000. Windischgratz 8000, Madeysky 20.000, Glanz 17.000, Baernreither 14.000, Latour 20.000, Jendrcejowicz 8000, Kast 8000, Thun 8000, Chlen-dowski 20.000, B6hm-Bawerk 20.000. Giovanelli 20.000, Koerber 24.000, Welsersheimb 24.000, Wittek 20.000, Bylandt 24.000, Kosel 20.000, Banda 20.000, Auersperg 24.000, Pacak 16.000, Guttenberg 20.000, Kuenburg 20.000, Beek 32.000, Fort 20.000, Klein 24.000, Korytowski Marchet 24.000, Gessmann Derschatta 16.000, Prade Ebenhoch 16.000, Fiedler Prašek 16.000, Abrabamowics 16.000. Braf 18.960, Začek 8000 in dr. Schreiner 8000. Ti gospodje morejo biti t uspehi svojega ministrovanja popolnoma zadovoljni. Ali so pa tudi davkoplačevalci, to js drugo vprašanje. Is teh podatkov tudi prav lahko razumemo, šakal as gotovi ljudje tako sem pehajo sa ministrskimi portfelji.
S6.000, 20.000, 16.000. 20.000,
+ TrtcUv hočejo
roke* V včerajšnji seji proračunskega odseka je prišel na dan velikanski škandal, kako namreč hoče državna oprava Triglav spraviti v nemške roke. Ljubljanska finančna prokuratura je namreč sklenila s prof. Belarjem pogodbo, po kateri bi naj dobil v najem velik del posestev verskega zaklada. Belar je seveda samo posodil ime, kajti v resnici bi prišel ta kompleks v roke nemškega planinskega društva. Zdaj, ko je stvar prišla pred držvni zbor, bomo o njej še obširneje govorili.
4- Iredenta v Italiji. Postopanje nekaterih nemških poslancev napram lašk. fakultetnemu vprašanju je zopet povzročilo iredentovsko gibanje v Italiji. Nek dijaški komite je 3. junija na laškem vseučilišču v Rimu predložjl v podpis peticijo na ministra San Giuliano, da ta, oprt na trozvezo, posreduje na Dunaju za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu in za zdaj za nostrifikacijo italijanskih diplom. Manifest zelo irdo prijema nasprotnike tržaškega vseučilišča. Ostala italijanska vseučilišča bodo podala enake peticije. Ko se je praznovala petdesetletnica * kspedicije v Marsalo, je nastopil nek dijak, ki se je legitimiral za Tr-žačana, ter začel udrihati po Avstriji. »Viva Trento! Viva Trieste! Ab-basso T Austria!« je temu sledilo. Demonstrantje so šli nato razgrajat pred avstro - ogrski konzulat. V Ne-apolju so demonstrirali zaradi znanih aretacij v Trstu. Vlada stoji na znanem »korektnem stališču«. Vzdržava red, pri tem se pa dobro varuje, da ne pride v nasprotje z javnim mnenjem, ki simpatizira s tem gibanjem. Zdaj so se že začele spominske slav-nosti na dogodke v letih 1860—1861, pri katerih bo prišlo prav gotovo do protiav>trijskih demonstracij. Te ^lavnosti bodo trajale dve leti. Pri-^dile se bodo mednarodne razstave. K tem bo povabljena kot gost tudi Avstro - Ogrska. Xa Dunaju sicer ne dvomijo, da so ofieielni krogi laški popolnoma korektnega naziranja, menijo pa vendar, da bi bilo v ob je--transkem interesu, če bi se posrečilo *<> korektnost vdahniti tudi ljudstvu. Kakšen hrup bo povzročila šele izdava barona Bienertha. Prav lepega v>seda in zaveznika imamo!
+ Izjave bodo podajali. Klerikalci so razstavili debelo namazane :imanice in milo čivkajo in piskajo, da bi nalovili pevcev za pevsko društvo »Ljubljana«. V tem ganljivem vabilu, ki je sinoči izšlo, obetajo tudi, da bodo danes pred pevsko vajo podali svoje izjave. Te izjave ne ho-tikale udeležbe  ->Ljnbljane« pri sadnji procesiji.    Ta udeležba., ki je nri občinstvu vzbudila splošno vese->st„ je med boljšimi pevci in pevka -ni provzročila veliko nevoljo in so -azlični člani že izstopili iz društva motivacijo, da ne marajo biti pri Iruštvu, ki je klerikalci pač izkori-ajo, a le slabo podpirajo in katero zdaj iz pevskega društva spreme-nli v škrniceljverajn, ki dela šiafažo pri procesijah. Koliko bodo zalegle 7 a danes napovedane izjave, se kma-}n pokaže.
— Filozofi pri celjski vahtarci ■udi protestirajo proti temu, da bi
pri ljudskem štetju vprašalo za narodnost ter dokazujejo, da je sedanje štetje po občevalnem jeziku naj-; ripravneje za tiste, ki ne vedo h ka-feri — narodnosti pripadajo. Takih ;imakov je največ med spodnještajer--kimi renegati. Obenem pa se zahteva v tem lističu, naj se vsakogar kanuje, ki bi kot uradnik v nemškem kraju navedel slovanščino za obče-valni jezik. Kavno zaradi tega pa je reba, da se šteje po narodnosti, ker rie potem občevalni jezik lahko različen od narodnosti, in nihče ne bo -:aznovan. Taki slučaji bi se lahko zgodili za poedine uradnike — samo popolnoma nemških krajih.
— Nemško obrekovanje. Po nemških časopisih se zadnje dni širi vest, da so šolarji v vasi Veš (?) pri Mokronogu na Gorenjskem (?) poče-'i.iali nemoralnosti z neko souČenko. Ta vest je zlobno izmišljena za blate-f- Sloveneev, ker Mokronoga na Gorenjskem ni, imena Veš pa sploh 'ta celem Kranjskem ne.
— Kako Nemci hujskajo. V netijo imajo v   Celju nek »Gauturn-
: . Nemci menda hočejo, da pride pri tem do pretepov in napadov na '»ndotne Slovence. To kaže današnji Orazer Tagblatt«, ki prijavlja oklic na graške Nemce, katere poziva: »Es soli     Kamfesfreudisrkeit errreekt
i    zum    unentwegten Ausharren mfreeifert werden. Zeijret, dass Ihr aiieh durch die Tat Kuren bedrang-*-n Briideirn beistehen wollet.« Kaj se to pravi f
4- Zapomnimo si! Ljubljanski frfOaai Samassa išče v » Deutsche ^*acht« kontorista ter pravi, da zna-*■ slovenščine ni pogoj, lahko se ve-de tako ošabno, ker ga vsi slov. župni uradi podpiraio.
+ Slučai Zrinšek - Peterffv. V ^^t u lah pri Rogatcu je trgovec Pe-f*rffy iz narodne mržnje prav suro-vo onsoval tamošnjesra učitelja Franca Zri m seka. V razburjenosti je učitelj Zrimšek udaril Peterffvja, ki je
bfl bajs rodi tegu udarca and SO Asi bolan in mu je tudi ušesna mrena po
čila. Pri obravnavi prod okroanim sodiščem v Celju je bil Zrimšek obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe, dasi je odločno trdil, da jc moral Peterffv dobiti poškodbo kje drugje. — Najvišje sodišče je te dni dotično razsodbo razveljavilo in je menda odredilo novo obravnavo.
+ Is justične slušne. Sodnik dr. Fran V i d o v i č je premeščen iz Loža v Krško.
-f- Promocija. Pravni praktikant pri deželnem sodišča v Pragi, gosp. Janko B e r c e , je bil danes na češkem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
— Slovenski izlet v Bel grad. Zanimanje za slovenski pose t je v Bel-gradu izredno veliko. Vojaške godbe so se že jele učiti slovenskih pesmi in slovenskih koračnic, s katerimi pozdravijo slovenske goste pri prihodu. Kakor smo že omenili, prirede na čast Slovencem na Kalemegdanu, v prekrasnem mestnem parku, od koder je čaroben razgled na Zemun in na slavonsko in banatsko ravan, veliko ljudsko slavnost. Pripravljalni odbor je izrazil željo, da bi slovenski pevci sodelovali pri tej slavnost i, da bi se tako širšim ljudskim slojem dala prilika slišati slovensko pesem. Popoldne po prihodu v Bel-grad posetijo Slovenci grob pokojne slovenske umetnice Vele Nigrinove. Ob grobu zapoje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« dve žalostinki. — Izletniki se odpeljejo iz Ljubljane v petek 1. julija popoldne ob 3. V Belgrad prispo v soboto 2. julija dopoldne. Koncert se vrši v nedeljo 3. julija zvečer v »Narodnem gledališču«. To je program, ki je bil prvotno tako določen in ostal neizpreme-njen. Toliko v ravnanje, ker se širijo od nepoklicanih oseb baje vesti, kakor da bi se bil izlet preložil. Pripominjamo, da se še vedno sprejemajo prijave za posebni vlak, vendar pa bo skoro število polno, na kar se nobena priglasitev ne bo več sprejela. Na to opozarjamo vse one, ki se mislijo izleta udeležiti, s pozivom, naj se nemudoma prijavijo. Priglasitve sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona«, oziroma njega predsednik, g. dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani.
— F oo t bali — tekma v Tivoli. Včeraj ob 6. se je vršila zelo zanimiva football-tekma med slovenskimi in nemškimi dijaki. Nesorazmerne moči so ob pričetku marsikomu vzbujale bojazen, posebno, ker so Nemci renomirali, da napravijo 10 golov, med tem, ko Slovenci le enega. Prehitro pa se je izkazalo, da telesna moč mnogo zastaja za gibčnostjo in surova sila za premišljenostjo in eleganco. Prvi del igre je že pokazal, kako v absolutni premoči so Slovenci, kajti napravili so Nemcem 9 golov, katero število se je v drugem delu povišalo na 15, a Nemci so šele v drugi polovici igre z vso težavo napravili en sam in še dvomljiv gol. Slovenci bi napravili še 3 do -1 gole več, da jih sodnik v že skoro neprenesljivi skrupnloznosti ni hotel priznati, kar je pa končno le dobro, ker Nemci nimajo vsled tega niti najmanjšega izgovora za svoj poraz. Mnogobrojno gledalstvo — okoli 500 oseb — je s ploskanjem pozdravljalo za Slovence tako lep izid igre, ki je dokazal, da so naši igralci brez kri-čavosti in skoro nepoznani dosegli tako lep športni uspeh nad starimi nemškimi igralci. Med Slovenci -e je zlasti odlikoval Betetto in Stanko Bergant, katerima so priredili srčno ovacijo in ju dvignili na rame.
— Šolarski izlet. I. mestna deška ljudska šola priredi prihodnji torek izlet v Postojno in Postojnsko jamo. .Tamska komisija je dovolila vsem izletnikom, ne samo učencem, ampak tudi njih spremljevalcem (učiteljem, staršem, sorodnikom) znižano vstopnino in sieer eno krono za vsakega izletnika. Vožnja tja in in nazaj znaša dve kroni in 70 vin. Za zajutrek se je pogodilo šolsko vodstvo v »Narodnem hotelu« za 28 vin. za vsakega učenca in za kosilo (juha, meso in dve prikuhi) pa za 60 vin. Vsi stroški za vsakega izletnika bodo znašali samo 4 K 68 vin* Kdor si bo hotel še kaj posebej privoščiti, bo moral to tudi posebej plačati. Odhod iz Ljubljane bo ob petih zjutraj s poštnim vlakom, povratek v Ljubljano pa ob Četrt na sedem zvečer.
— Za ponesrečene brate Srbe so darovali pri mestni blagajnici sledeči gg.: Sevec 1 K, A. Eahe 1 K, J. Tavčar 1 K, N. Mrak 2 K, dva človekoljuba 2 K, I. Rezek 2 K, L. .Jelene 2 K, Wester 1 K, L. Legat 1 K, dr. Maks Rus 4 K, dr. Fr. Sto-jan 2 K, Verbič 3 K, M. Klobučar 3 K, Jamnik 1 K, Premk 1 K, Magister 60 vin., Marija Vehovec 2 K, Ter. Hubmaver 1 K, Martina Jonke 1 K, Marjeta M ah k o ta 1 K, Iva Lenarčič 1 K, Marija Zrimšek 1 K, Anton Kovač 1 K, Josip Cerk 1 K, Miško Kokalj 5 K. Dulje so poslali g*.: Ladislav Pečenka, ravnatelj kreditne banke v Ljubljani, 10 K; A. Aš-
% S K; dr. Josip Furian, Izubijana, » K; Uroš Štefanovi*, Metlika, nabral na vrtu g. Uesdeniga, gostilničarja v Metliki, med prijatelji ponesrečenih bratov Srbov, 10 K. Naj bi plemeniti darovalci našli obilo posnemal cev!
Dopust trgovsklk uastavljencev« Med delodajalci in trgovskimi na-stavljenci so se v posamičnih slučajih pojavila nesoglasja glede dopusta. A stvar je vendar popolnoma jasna. § 17. novega zakona v službeni pogodbi trgovskih sotrndnikov in drugih delojemalcev v podobnih službah predpisuje sledeče: Ce je službeno razmerje trajalo nepretrgoma že' šest mesecev, je delojemalcu dovoliti vsako leto nepretrgan dopust, ki traja najmanj deset dni. Ce je službeno razmerje nepretrgoma trajalo že pet let ali petnajst let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva, v zadnjem slučaju najmanj tri tedne. Nastop dopusta se mora z ozirom na Čas, ki odgovarja obratnim razmeram, dogovorno in pravočasno določiti. Pri obrtnih podjetjih, v katerih se ne porabljajo več nego trije delojema'ci, se lahko dopust dovoli v dveh približno enakih časovnih oddelkih.« Zakon govori torej popolnoma nedvomno in je nerazumljivo, kako morejo nastati nesoglasja Ob sebi se razume, da velja vse to šele od dneva, ko stopi zakon v veljavo.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu je razpisana služba provizornoga strokovnega učitelja za sadjarstvo, ozir. vinarstvo s prejemki VIL plačilnega razreda deželnih uradnikov, ki je enak X. plačilnemu razredu dražvnih uradnikov. Prošnje je vložiti pri deželnemu odboru do dne 15* julija t. 1.
C. kr. poštni urad v Beli peči oddaja poštni nabiralnici v Rateče sa-monemške nakaznice. Vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, je li to postavno za povsem slov. Rateče. Ratečani — kako že pravi slovenska prislovica — kdor zaničuje se sam . . . Torej — zavračajte samo-nemške poštne tiskovine.
Nemška krajevna imena. Ob priliki otvoritve nemške hiše v Črnovi-eih so ustanovili za Bukovino podružnico nemškega šulferajna. To podružnico je krstil bivši nemški minister - krajan dr. Schreiner z »Bu-chenland«. Tako ima torej tudi slovanska Bukovina po zaslugi dr. Schreinerja nemški spakedran naziv »Buchenland«. DojČim sklepajo razni občinski sveti v Karlovih Varih itd., da se nemških krajevnih imen ne sme prestavljati, ftfcbricirajo Nemci za slovanske kraje kar na debelo nemške nazive. Kdaj bodo vendar merodajni krogi napravili konec temu več nego škandaloznemu poče-njanju nemških šovinistov.
Ponesrečen nemški shod. Preteklo soboto sta bila zopet sklicala neki tovarniški inženir in oskrbnik Vodopivec shod na Polzeli na Spodnjem Štajerskem, da se zagotovi šul-ferajnska Šola. Vabilu so se odzvali le tovarniški delavci, katerim je inženir obljuboval sijajne plače, ako bodo njihovi otroci znali nemško. Ko je pa Vodopivec (seveda pristen German!) začel razlagati, da je mesečna članarina 40 vin. za šulferajnsko podružnico premajhna in da bo radi tega treba plačevati 2 K na mesec, tedaj so se delavci dvignili ter pustili inženirja in Vodopivca sama. — Upati je, da ne bo nikdar stala šul-feranska šola v slovenski Polzeli.
Elektroradiograf »Ideal«, hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 8. junija do petka, dne 10. junija sledeči spored: Originalna osveta. (Komično.) Beračeva poštenost. (Drama.) Lov na mrože. (Posnetek po naravi.) Skrivnost izdelovalca punčk. (Po motivih iz baleta »Coppelia«.) Zamena. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Po snežnem zametu. (Naravni posnetek.) Ljubljanski dogodki. (V barvah.) V pijanosti. (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slov. Filharmonija«.
Zaklad je kopal. Tesar Ivan A. iz Hradeckega vasi je že večkrat slišal pripovedovati, da je na idiličnem Golovcu zakopan velik zaklad in je trdno n ver jen, da to temelji na resnici. Mož tudi sam to pripoveduje in vedno hodi gledat, kdaj bode zaklad gorel. In predsinočnjem se je prepričal, da so njegove trditve resnične. Okoli 10. ure, ko je sedel v neki gostilni, pride nek gost in pove, da jc na Cešnovarjevem hribu videti modra lučka. Ko teče nočni čar pogledati, prisopiha nazaj in ves vzrado-šcen pove, da je to plamen »šaca«. Naglo se oboroži s krampom, lopato, vzame s seboj tri blagoslovljene poličke, steklenico blagoslovljene vode in blagoslovljeno sol in hajd proti plamenu. Blagoslovljeno sol, vodo in les, ss namreč mora imeti pri kopanju zaklada, kajti, še se tega nima s seboj, gm peklenšček, kadar ss pride do njega, sopet metre globoko pogrešne pod sumijo Tudi nounmo js iti brez tona kopat naklad, kajti pe-sssanj tako boji. da s vas-
mi sredstvi deluje, da bi odgnal kopalca. Da preidemo k stvari A., taks
pripravljen proti vsim zlodijem, jo naglo odkuri proti modremu plamenu, in bil jc še blizu, ko je ugasnil. Pa poskusil jc vseeno s srečo. Blagoslovljene palice je položil na tla, jih začel obračati kakor kompas in potem prekrižavši se začel s kopanjem. In takoj jc bil v obližju hudobec, belo oblečen je mencal in tulil po grmovju, da bi si še obdržal zaklade. Pa vrag je bil popolnoma »panan«, ni mogel v obližje in gorje A., ko bi s seboj ne bil vzel blagoslovljenih reči. Ker je bil pa s temi dobro preskrbljen, je mirno nadaljeval z delom in prav nič se ni bal peklenščka, ki je prestrašen skakal po grmovju, a blizu si ni upal. Ker je pa A. u videl, da zaklada sedaj ne izkoplje, je delo ustavil in se vrnil nazaj, trdno prepričan, da ga svoj čas čaka ~ori na Cešnovarjevem hribu še velika sreča. Sklenil je, da kadar bode še opazil »šac« goreti, se z vso naglico podati na kraj sreče, da mu plamen ne bode prezgodaj ugasnil. In takrat mu bode sreča mila, neverni Tomaži bodo pa prepričani, da so moževe ideje prave. Kadar se to zgodi b odemo sporočili, a le bati se je, da mu razdraženi peklenšček zaklada ne prenese kam drugam.
Nepoklican gost. V nedeljo zvečer je bila v gostilni mesarja Antona Pntriha na Dolenjski cesti plesna veselica, na katero je prišel tudi Ivan Hudeček, 21 let star pleskarski pomočnik, rodom Ljubljančan. Ker se je Hudeček nekaj časa zadržava! v plesnem salonu in večkrat šel na vrt, se je nekemu v hiši stanujočemu sobnemu slikarju zdelo njegovo vedenje sumljivo, je sklenil TTudečka opazovati. Okoli polnoči je videl slikar, da se je Hudeček splazil v podstrešje, kjer je imel gostilničar spalno sobo in je o tem takoj obvestil gostilničarja. Podala sta se obadva z lučjo takoj tja in zasačila Hudečka, ko je imel odprto omaro in predalo,
v katerem se je nahajalo razne zlatnine, vredne nad 600 K. Nepoklicanega gosta je na veselici službujoči stražnik aretoval. Po aretaciji se je tudi dognalo, da je Hudeček sumljiv tudi več žepnih tatvin, izvršenih v »Mestnem domu« dne 7. aprila pri vojaškem naboru. Da je pa takrat odvrnil sum od sebe, je sam naznanil, da mu je bila pri naboru ukradena iz žepa denarnica z večjo svoto denarja. Hudečka je policija izročila deželnemu sodišču.
Zasačen vtihotapec. Ko so šli uslužbenci nekega tukajšnjega hotela k počitku, so opazili na vrtu dva nepoklicana gosta, ki sta stikala okoli. Naglo so bili pokonci in začel se je za njima lov. Enega so ujeli, drugi jim je pa ušel v restavracijske prostore, od tam pa skozi okno na cesto. Prijetega je na lice mesta došli stražnik aretoval, drugega pa še zasledujejo. Ko so aretovancu dobro preiskali obisti, se je izkazalo, da teče proti temu predpreiskava zaradi tatvine, njegov tovariš pa je bil tudi pred kratkim zaradi enakega delikta aretovan. Ponočnega gosta so izročili deželnemu sodišču.
Radodaren ključavničar. Nek ključavničarski pomočnik je hotel naučiti svoje prijatelje varčevati. V to svrho je kradel svojemu mojstru že narejene hranilnike ter jih podarjal prijateljem. Ko je pa vzel zopet več medi in bakra, da bi napravil iz tega še več hranilnikov, je prišla tatvina na dan. Pomočnika je policija aretovala, po dokončani predpreiska-
vi pa izpustila na prosto ter ga ovadila sodišču.
Kopalni stroj v Gruberjevem prekopu je začel danes funkcionirati Stroj je pravi kolos in si je kopanje zelo zanimivo ogledati, saj je pa tudi za Ljubljano novost. Pravijo, da izkoplje na dan toliko, kakor 200 delavcev. Stal je neki 120.000 K.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v A me riko 32 Slovencev, 8 Hrvatov in 14 Macedoncev, 14 Hrvatov je šlo v Heb.
Izgubljeno. Delavka Alojzija Vidmarjeva je izgubila bel žepni robec, v katerem je imela 3 K denarja. — Posestnikova hči Gretel Ločni-karjeva je izgubila dve srebrni igli« vredni 10 K. — Elektro strojnik Dragotin Fakin je izgubil srebrno dozo za svalčice na pokrovu so vrezane črke »D. F. 18./1. 1910. Najditelj dobi 20 K nagrade.
Današnji list ima prilogo »Slovenska gospodinja«, kojo izdaja Ko-linska tovarna za kavino primes v Ljubljani.
»Votel Tratnik«. Danes zvečer koncert »Slovenske Filharmonije«.
DnftKH MZDIUH
^_____^ Župe  Ljubljana L I.
Župni slet se vrši v Ljubljani, dne 12. junija 1010, na Ledini pri »Sokolu L« (Komenakega ulica tik I. mastno deške ljudsko šole.) Z javno telovadbo in veliko ljudsko veselico 1: L Tekma vrst in in
ga naraščaja ob 7. uri zjutraj. TU Skušnje za popoldanski nastop. IIL Javni sprevod župnega članstva po mestu ob polu 12. uri dopoldne. IV* Javna telovadba ob 3. uri popoldne. V. velika ljudska veselica. Paviljoni za vino, pivo ,jestvine, kavo itd. Petje. Plesišče s posebno godbo.. Vstopnina k prireditvi: dopoldne 20 vin., popoldne 60 vin. Dopoldne in popoldne sodeluje »Slov. Filharmonija«.
»Sokol I.« vabi svoje člane, da se kar v največjem številu udeleže v kroju I. župnega zleta v nedeljo 12, t. m. Redovne vaje so v sredo in soboto ob polu 9. uri. Na zdar!
Deželno pomožno društvo za bol« ne na pljučih pošlje letos deset otrok v Gradež. Štirje od teh so iz Notranjske, po eden iz Gorenjske in Dolenjske, štirje pa iz Ljubljane. Izmed po-slednih je eden v Lichtenturnioni sirotišnici, eden pa v gluhonemnici.
Za poštarje. Več nego četrtsto-letja prosila so razna poštarska društva za preureditev poštarskih službenih razmer in plač. Načrt zaprošene regulacije je sedaj izdelan in čaka le še najvišje cesarske sankcije. Vsi tisti tovariši, kateri žele o tem načrtu kaj natančnejšega slišati, naj pridejo dne 12. t. m. ob 3. popoldne na občni zbor društva poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola, kateri se vrši v Ljubljani, hotel »Ilirija«. Tam bo tozadevno predaval odposlanec osrednjega odbora z Dunaja. Nečlani, kateri nameravajo k temu društvu pristopiti, dobrodošli !
Na francoskih šančah nad Spodnjo Šikšo morala so narodna društva Šišenska dne 5. junija 1910 »kapitulirati«. Sovražnik, — dež — preprečil je dviganje »šaca« ter sploh vso prireditev. Društvo za zgradbo So-kolskega doma v Šiški sklenilo je pa, da se vse kar se bi imelo že v nedeljo, dne 5. junija zvršiti, vrši dne 12. junija 1910, to je v nedeljo popoldne. Spored ostane neizpremenjen, najbrže se bode še spopolnil ,kar se pa pravočasno naznani. »Konon« in »šac« straži se noč in dan na okopih, da jih kdo nepoklicanih ne odnese.
»Sokol« Litija - Šmartno deluje zelo marljivo za župni zlet v nedeljo, dne 12. junija v Ljubljano. Telovadci, deški narašča in ženski oddelek, vse se vadi, da bo dostojno nastopilo. Zanimanje za zlet je pa tudi vsestransko, tako pri mladih, kakor starih. Deški naraščaj se odpelje že zjutraj ob 3/44., »Sokol«, korporativno v kroju 30 članov, ženski telovadni odsek, približno v istem številu ter drugo občinstvo pa ob dopoldne; kar bo dopoldne zadržano, se odpelje z opoldanskim vlakom. Bivanje med vžupljenimi sokolskimi društvi — gorenjski in dolenjski — na Ledini, obeta vsakovrstno razvedrilo in mnogo zabave, zato naj nikda ne zamudi, obiskati te sokolske bratske prireditve.
V Ratečah na Gorenjskem je v
nedeljo 5. t. m. popoldne priredilo ljudsko izobraževalno društvo »Aka^ demija« svoje predavanje s slikami. Predaval je prav poljudno in živo strokovnjak v zdravilstvu, gospod dr. T i č a r iz Kranjske gore in sicer: Pogled skozi človeka s pomočjo elektrike (Rontgenovih žarkov). Končno je dodal še nekaj pokrajinskih slik. Tem potom se mu še enkrat prav lepo zahvaljujemo, kakor tudi društvu »Akademija« ter prosimo naj nas večkrat poseti s kakim predavanjem. Pri predavanju je bilo kakih 200 ljudi zbranih, obojega spola. Ljudstvo je prav z zanimanjem prisostvovalo predavanju. Po končanem predavanju pa je našo vas pose-til moški zbor gg. Bezeg - Rus iz Kranjske gore ter nam Ratečanom preskrbel par kratkočasnih uric. Za zabavo je posebno skrbel oča Slavec Kranjskogorce prosimo naj večkrat posetijo našo obmejno vas in naj nas bodrijo k narodnemu delu.
Tekme celjske sokolske župe dne 5. junija se je udeležilo 18 telovadcev in sicer: 6 iz Brežic, 6 iz Celja, 2 iz Gradca, 2 iz Krškega in 2 iz Maribora. Tekmovanje se je vršilo na drogu, bradlji, na konju, v skoku na višino in v prostih vajah. Izmed vrst je dosegla celjska 227 točk, sestavljena vrsta Gradec, Krško in Maribor skupaj 225 točk, brežiška 194 točk. Izmed posameznikov so dosegli največ točk Holy iz Brežic 50, Jager iz Celja 49 in Virant iz Brežic 48 točk. Uspeh tekme je pokazal, da je bil brežiški »Sokol« zanjo najbolje pripravljen.
Narodna čitalnica v Ormožu priredi v prid družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 12. junija v dvorani ormoške čitalnice komorno-godbeni večer.
Kolesarsko društvo »Danica« r Gorici naznanja, da se je nadalje priglasilo za cestno dirko in veliko športno kolesarsko slavnost, katera ae bo vršila prihodnjo nedeljo, skupno 32 dirkačev, in sicer 11 za dirko Ajdovščina - Gorica, 10 za Miren« Gorica in 11 za polževo dirko. Nada* Ije je priglasilo 22 rasnih društev svoj korporativan prihod. Za arečka-njs ja tudi noro fino dtukolo« jred*
bo 260 K. Dirkače v AJdovi&ni koda slikal gosp. Weiss točno ob 9. dopoldne, ker točno ob 10. dopoldne odidejo dirkači od starta iz Ajdovščine. Nekoliko pred ciljem v Rožni dolini bode posebej t robo j niča z napisom še 1 kilometer.
Prosvctfl.
Razpis literarnih nagrad. V po-
vzdigo slovenske beletristike razpisujemo na predlog uredništva »Ljubljanskega Zvona« tri častne nagrado za tri najboljše pripovedne spise. 1. nagrada znaša 200 K za najboljši pripovedni spis, ki obsegaj najmanj tri tiskane pole; 2. nagrada znaša 150 K za pripovedni spis, ki obsegaj najmanj dve tiskani poli in 3. nagrada znaša 100 K za pripovedni spis, ki obsegaj najmanj eno tiskano polo »Zvonove« oblike. Celotni rokopisi naj se pošiljajo do 1. novembra tekočega leta uredništvu »Ljubljanskega Zvona« z izrecno pripombo, da so konkurenčni spisi. Glede snovi imajo pisatelji svobodne roke, vendar ima zgodovinska povest za prvo nagrado prednost. Delo se bode presojalo z zgolj umetniškega stališča. Pisatelj, čigar povest ali novela dobi eno izmed razpisanih nagrad in čigar spis se natisne v »Ljubljanskem Zvonu«, prejme vrh tega še običajni sotrudniški honorar. Isti pisatelj more dobiti le eno nagrado. Pisatelji naj se ne podpisujejo na svojem rokopisu, ampak naj priložijo svoja imena v zaprtem kuvertu, na katerem bodi zabeležen naslov do-tičnega spisa. Spise bo presojala posebna za ta slučaj izbrana jury. ^ Ljubljani, rine 1. junija 1010. — Za upravni odbor »Narodne tiskarne dr. Ivan Tavčar, predsednik.
Ivan Cankar: Bela krizantana. (Mojim recenzentom.) V Ljubljani. 1910. Založil L. Schwentner. — Tisti, katerim je naslovljena ta drobna Cankarjeva knjižica, je ne bodo prav nič veseli: tisti pa, ki so doslej Cankarja cenili brez sodelovanja recenzentov, ki so v njem iskali in našli resničnega slovenskega umetnika, bodo tudi to knjižico sprejeli s tistim odkritim veseljem, kakor doslej še vsak njegov literarni dar. Knjižica je nekakšen »Čredo«, v katere^ Cankar razmotriva svoje in svoje umetnosti razmerje nasproti kritikom in občinstvu ter zavrača vse tiste očitke, ki so mu jih bili recenzent je naprtili tekom njegovega dosedanjega literarnega delovanja. — iSlikal sem noč, vso pusto in sivo. polno sramote in bridkosti, da bi oko tem silnejše zakoprnelo po čisti luči. Zato je bila moja beseda, kakor je bila trda in težka, vsa polna upanja in vere! Iz noči in močvirja je bil v nebeške daljine uprt moj verni pogled — vi pa ste me razglasili za pesimista!« — »Ena laž pa je bila. ena beseda, na katero sem mislil mnogokdaj, mislil nanjo z grenkobo v srcu.« — »Ne ljubiš domovine, tujec si, brezdomovinec!« — Edino očitanje, ki mu nisem vedel ne odgovora, ne zagovora in mu ga še danes ne vem. — V molku je bilo sram človeka, ki ne mara govoriti o svoji najgloblji ljubezni; ponos človekn, ki se ne zmeni za pocestno žalitev. V nobeni drugi laži, reeenzentje moji, niste razodel i toliko slepote, nevednosti in gole zlohotnosti. — Oko, ozri se nazaj, prav do mraka otroških let! Kam je letelo vse hrepenenje, komu je bila darovana najboljša moč srca in razuma, odkod je vrela, kam se je vračala vsa radost in bolest? — Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo, tudi te nisem ljubil kakor solznomeškobni vzdih o valeč, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, sramoti in zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev! — Moja knjiga je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin!« — Prav je bilo, da je Cankar izpregovoril tako krepke besede in da je brezobzirno zavihtel svoj neusmiljeni bič. Zamere bo res mnogo na vseh straneh, pa za to se menda — kakor ga poznamo — ne bo veliko zmenil. — Nisem se namenil obširno govoriti o »Beli križan tem i«, ta posel bodo najbrže v obilni meri opravili napadeni reeenzentje; ne morem pa drugega, nego da knjižico slovenskemu občinstvu najtopleje priporočani. Toliko globokih in lepih misli na tako malo straneh še ni bilo izlepa napisanih v slovenskem jeziku. V. M. Z.
Meteor.
VoaU js prav počasi. * do S nekako blizo krala, kjer is strnil blodi Hallcvev komet proti planeta Jupiter (ki js zdaj najsvetlejša zvezda na nebu), blizu zvezde »Tketa« mimo zveads »Beta«,v zvezdi skupini velikega leva, ozvezdja Berei-činih las in proti Arkturju. Meteor se je bil razpalil v rdeče-zelenem in rmenem ognju, zapuščajoč za seboj utrinjajoči se trak ali rep.
Ko je ugasnil, je pelo nazadnje še več zelenih utrinkov doli. Ko se je tako počasi vozil proti Ljubljani, sem mislil, da je namenjen v Št. Vid, da ga tam pade še kaj kot erollt v senčno močvirje pod goro karbonske tvorbe, kjer namerja sdruseno rizs-sko-nemiko človekoljubje zgraditi šolsko poslopje za 680 ali se več otrok.
Iz Lovrane man o tem meteorju poročajo: Včeraj zvečer okrog 11. je frčal od severo-zapada proti jugovzhodu meteor, velik kakor mesec, ki je s svojo intenzivno svetlobo razsvetljeval vso okolico. Končno se je razpršil, kakor bi kresal iskre, in izginil za otokom Krkom.
Ta meteor so opazovali snoči tudi v Ljubljani.
Poskusen umor j strupenimi pilulom! V LOMtCIL
Kdo je storilec?
Kakor čujemo, se sum, da jc pošiljatelj strupenih pihil gospe Ha-uierlitz Fran Hladnik, vedno bolj zgoščuje. Pred tedni se je še vedno zdelo, da je Hladnik vkljub raznim obremenjujočim rra okolnost i m ven-darle nedolžen, sedaj pa >o s** dognale podrobnosti, ki izključujejo skoro > -ako domnevanje, da bi Hladnik ne bil storilec.
Po Hufrk-hicrjevem zgledu. — Pisma iz zapora.
Hladnik je prišel na idejo poslati strupene pilule brez dvoma pod vplivom znane Hofrichterjeve afere. A kakor se zdi. skuša osumljenec posnemati Hofrichterja ne samo v ide-.ii. lviit^vi* tudi v podrobnostih.
Kolikor se je nan.reč moglo dognati. >e jo Hladnik posrečilo vtiho-*apiti iz zaporov dve pismi. Ti pismi Hladnika težko obremenjujeta, zakaj v njih ^kuša osebe, na katere ste pismi nasovljeni. zapeljati h krivemu pričevanju in sicer v škodo neki drugi osebi, kateri hoče podtakniti poskus zastrupi jenja.
Dve ojsebi, ki sta sprejeli rismo <"d Hladrika, sta bili v lastnem in-r^re-u tako previdni, da stn dotična pisma dali sodišr-n na razpolago, ozi-? ms vsaj pre>k-bcli. da je sod. izvedelo, ds se je osumljencu Hladniku posrečilo več nisem vtihotapiti iz zapora. Po skrbni preiskavi se je dognalo, da se je Hladniku posrečilo več takih pisem spraviti iz zapora med svet. z
Poziv   preiskovalnega   sodnika. — Kdo je še dobil kako pismo od Hladnika?
G. preiskavalni sodnik dr. Gras-*elli nas je naprosil, naj v interesu stvari priobčimo v listu to-l«*: Za preiskavo je velike važnosti. :iko bi se dalo dognati, da je Hladnik poslal iz zapora še kakšna druga pisma razen onih, ki so že prišla v roke sodišču.
Kdorkoli bi torej dobil od Hladnika kako pismo iz zapora, naj se ne. m udoma javi ali stvar sporoči sodišču, o/1 roma gospodu preiskovalnemu sodniku.
Da se najdejo še nadaljna pisma, ki se jih je Hladniku na čuden način posrečilo spraviti med svet, je velike važnosti tudi v drugem pogledu.
Kot Hladnikov  pomagač osumljena oseba.
Kot Hladnikov pomagač pri vtihotapi jan ju pisem iz zapora je namreč osumljena neka oseba, ki je pa najbrže popolnoma nedolžna, dasi govore proti nji razne okolnosti.
Kakor hitro se dokaže, da eksl-stirajo razen onih dveh še nadaljna pisma, ki jih je Hladnik pisal is za. pora, bo takoj odpadel sum, ki teži sedaj ono najbrže nedolžno osebe.
Preiskava v Trstu.
Najbrže se vsled teh in drugih dogodkov, ki pa še ne spadajo v javnost, napoti, kakor čujemo, g. preiskovalni sodnik dr. Mirko vitez Grasselli te dni v Trst, da bo tamkaj na licu mesta nadaljeval preiskavo.
SlOMItSM IH.
Sinoči (7. junija) okolo desetih 46 minut ponoči se je videl izredno velik in krasen meteor na Verjn pri Medvodah.
Najbrže se ni utrnil dalj od zemlje kakor o do 8 miri jametro v visoko.
javlja, da se bodo izpiti iz slovenske stenografije   vršili   po Novakovem
sistemu.
— Vmzotn sle■ ■not na doljne-gradski gimnaziji v Zagrebu se je vršila zadnjo soboto. Slavnostni govor je govoril dr. Branko Drechsler; oduievil je profesorje in mladino. U je pieosvazetni uiau
Kr^Shod jes^asno uspel in ndeteHa se ga je vetfca množica, vzprito katere sose zaorati klerikalci in frankovci, ki so skušali shod razbiti, sramotno umakniti. Na shodu je govoril vpo-kojeni šolski nadzornik Davorin Trstenjak, znani hrvatski pedagoški pisatelj. Po shodu je prišlo med svobo-domisleci in klerikalci do spopada, da je morala posredovati policija in orožništvo. Nekaj vročekrvnih klerikalcev je bilo tepenib, druge nesreče ni bilo.
— VoHtra v fsrsMn. V
Varaždinu so do sedaj gospodarili frankovci. Kakor povsodi, je zdaj tudi v Varaždinu frankovcem odklenkalo. Včeraj so se vršile tam občinske volitve v II. razredu. Izmed 235 vpisanih volilcev jih je glasovalo 200. Hrv.-srbska koalicija jc dobila 144 do 193 glasov in je torej sijajno zmagala. Danes se vrše obč. volitve v III. razredu. Tudi tu se je nadejati, da zmaga koalicija. Po dolgem času bo torej Varaždin tudi dobil narodnega župana.
Včeraj zjutraj ob 4. se je v Zagreb pripeljal na povratku z Reke bolgarski car Ferdinand. Do 7. zjutraj je ostal v svojem salonskem vozu, ker je tudi zajtrkoval. Na to se je v spremstvu svojega generalnega adjutanta Markova in podpolkovnika Stojanova odpeljal v navadnem izvožčku v mesto. Med vožnjo se je prijazno razgovarjal v hrvatskem jeziku z voznikom Hohnje-cem. Car si je ogledal stolno cerkev ter oddal svojo vizitko pri nadškofu dr. Posiloviću. Vizitka se glasila na ime grofa Murany, pod katerim imenom car potuje inkognito. Ker se car izredno zanima za botaniko, si je pred vsem ogledal botanski vrt, kjer mu je dajal potrebna pojasnila nadvrtnar Dur-hanek. Na to si je car ogledal še Maksimir in Tuškanec ter se vrnil ob 2. na kolodvor, kjer je obedoval v tamkajšnji restavraciji. Ob četrt na 3. se je car odpeljal proti Belgradu. V imenu hrvatske vlade je carja na kolodvoru pozdravil sekcijski svetnik Her-voić. Car se je nasproti osebam, ki so imele priliko ž njim govoriti, izrazil, da je bil očaran od lepote hrvatske prestolnice. Zanimivo je, da je voznik, ki je vozil carja po mestu, Slovenec, kakor kaže že njegovo ime — Hohnjec. Značilno je tudi to, da je car Ferdinand z načelnikom železniške postaje Matotto govoril samo hrvatsko.
Rožne stvori.
* Napad nemških apašov na dunajske Cehe. V nedeljo je napravil češki narodni dom v II. dunajskem okraju izlet v Kagran. Ko je bila zvečer že večina izletnikov odšla, so se prikazali iz bližnjih skrivališč zastopniki nemških apašov z odprtimi noži ter napadli poslednje izletnike in policijo, kateri se je konečno posrečilo odbiti napad. Policija je morala streljati na napadovalce. Pač lepi zastopniki nemške kulture.
* »Tosea« v Ameriki. Neka gledališka družba je nedavno uprizorila v Bostonu Puccinijevo opero »Tosea <', in sicer v italijanskem jeziku. Ko sta Tosea in njen ljubimec Cava-radossi v najvišjih legah opevala svoja prekipevajoča srčna čustva, tedaj se je njenemu zaljubljencu Ca-varadosiju nekaj nepričakovanega zgodilo. Razen Tosce ni nihče ničesar opazil, niti Cavaradossi sam ni vedel, da se mu je kaj pripetilo. Zato ga je hotela Tosea primerno opozoriti, da se ne bi osmešil pred zbranim občinstvom. In ker je mislila, da nihče ne razume italijansko, je z glasom, izražajočim najglobljo ljubezen, zapela: »Ne obrnite se, — hlače so vam počile!« Toda Tosea se je varala. V prvih vrstah je nastal kro-hoten smeh. Bilo je nekaj Italijanov, ki so sprva začudeno poslušali, nato pa prasnili v smeh, kakršen se še ni razlegal v bostonskem gledališču. Amerikansko občinstvo, ki ni ničesar razumelo o počenih hlačah, je bilo vsled tega razjarjeno, pograbilo je nedostojne Italijane, ter jih odvedlo na policijo. Tu šele se je stvar pojasnila, in smejalo se je vse: Italijani, Amerikanci in policaji.
* Divji boj je zavladal v nemškem rajhovskem papirnatem gozdu. Ore se pa tudi za tako važno stvar, da pride lahko v nevarnost svetovni mir. Dobro na stvari je le to, da yih-te svoje bojno kopje samo juristi in literati, ki navadno ne provzrocajo vojn. Ampak stvar je vendarle zanimiva. Treba je namreč dobo je vati boj med besedama »absichtlich« in »vorsatzlich«. Na eni strani so juristi, ki trdijo, da js bolj kažnjiv oni, ki stori kažnjivo dejanja »absichtlich«, na drugi strani so juristi, ki pravijo, da je bolj kažnjiv tisti, ki se pregreši »vorsatslieh«. Ker se čutijo nemški juristi prsslsbe za rešitev tako važne« i in imanja so poavali na
tn Bounggarja, ki zna tako »dobro« med »nemškim« in »slo-«. Ce bo kak nemški jurist ali literat obležal mrtev na bojnem polju, bomo občinstvo v s vrbo žalovanja o pravem času obvestili.
* Živinski očetje. Na krščanskem Dunaju je za moralo prav slabo preskrbljeno. Te dni sta se primerila dva slučaja, ki v kričeči luči osvetljujeta dunajsko življenje. Najprej so zaprli nekega očeta, ki je zlorabil svojega lastnega 61etnega sina. Preiskava proti njemu je spravila na dan tako obtežujoč materijal, da je oče obtožen hudodelstva po § 129 k. z. — Drugi oče je zlorabil svojo 121 etno hčer. Dasi ji je strogo prepovedal, da ne sme nikomur ničesar omeniti, vendar otrok ni mogel molčati. Tudi proti temu lepemu očetu se je uvedlo kazensko postopanje. — Oba otroka je sprejelo društvo za varstvo otrok v svoj dom.
* Oficirska tragedija v Allen-steinu na Nemškem. Dne 26. decembra 1907 so dobili v njegovem stanovanju ustreljenega majorja pl. Schdnebecka. Uspeh dolgotrajne preiskave je bil ta, da sta prišla na zatožno klop žena umorjenega majorja in njen ljubimec, stotnik pl. Goeben. Obtožba pravi, da je Schonebeckova pregovorila Goebena, da je ustrelil njenega moža. Ker je v Nemčiji določena za tistega, ki koga nagovori k umoru ravno taka kazen, kakor za morilca, bo Schonebergova obsojena na vešala, ako se dokaže njena krivda. Obravnava se je pričela dne 6. junija v Allensteinu in bo trajala najbrž cel mesec. Zaslišanili bo naH 80 prič, med katerimi je tudi bivši pruski vojni minister, general pl. Einem. Povabljenih je tudi 15 zdravniških izvedencev, ki bodo podali svoje mnenje o duševnem stanju ge. pl. Sehonebeek.
* Nesreča na jezeru. Povodom zborovanja nemških hranilnic v mestu Zeli am See, blizu Solnograda. se je udeležencem priredila velika večerna serenada na jezeru. Za pevce so z deskami zbili tri čolne skupaj. Dasi je bilo jezero precej nemirno, so se gostje vendar podali na zbite čolne. Ko so bili že precej oddaljeni od brega, je začela voda na eni strani teči v čoln. Ker so pevci tekli na drugo stran, so deske odnehale in zbiti čolni so se razmaknili tako. da so vsi pevci popadali v vodo. Večina pevcev se je z manjšimi poškodbami rešila, dva so potegnili iz vode nezavestna, pet pa jih je utonilo.
Izpred sodita.
»Krowotischer Sauhund«. Na postaji Wemdorf na progi južne železnice v >meri proti Gradcu jo nastavljen železniški uslužbenec Anton Jančar, ki je vsled nekih spletka rij že dlje časa v sovraštvu z delavcem Karlom Krautzdorferjem, ki je Jančarja vedno zasledoval. Ko je 24. aprila Jančar opravljal službo na progi, ga je Krautzdorfer nepričakovano napadel s kamenjem, ga lahko ranil in pri tem kričal »Rauber, kro-wotischer Sauhund,   ich   muss dich
umbringen, ich ersehiess dich--«
Zaradi tega dogodka je bil 2. t. m. pri graške m sodišču Krautzhofer obsojen na tri mesece ječe. To se pravi: Krautzhofer je bil kaznovan, ker je službeno zaposlenega železniškega uslužbenca napade] in mu grozil s smrtjo. Da je pa Krautzhofer Jančarja tudi žalil, ko je bil Jančar v službi, z besedami »Krowotischer Sauhund« o tem se pri obravnavi sploh ni razpravljalo, zaradi tega Krautzhofer ni bil ne tožen ne oKso-jen. V Gradcu torej besede »Krowo-tiseher Sauhund« niso žaljivke!
Telefonsko In brzojavna »rotila.
Pnslnukn zbornica. Dnnaj, 8. junija. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik baron Bienerth odgovoril na interpelacijo radi uporabe avstrijskega vojaštva pri volitvah na Ogrskem. Med drugim je rekel, da je bilo vojaštvo potrebno zategadelj, ker so se vse volitve vršile na en dan. Končno pa je še pripomnil, da je dosedaj bilo vedno običajno, da so pri vseh volitvah na Ogrskem sodelovali vojaki, a da se radi tega dosedaj še nihče ni vznemirjal. Nato je domobranski minister Geprgi odgovoril na razna vprašanja, tičoča se nesreč na vojaških vajah in pohodih. Zbornica je razpravljala o vladni predlogi naj se izvršbe svobodna plača privatnih, in državnih uradnikov zviša na 2000 K. Poslanec Bulin je predlagal, naj se izvršbe prosti minimum določi pri tožbah obrtnikov proti uradnikom na 1000 K. Ta predlog je Ml odklonjen. Prihodnja seja bo v petek.
Banmi, S. junija. Radi Italijan zbega miclliikrgi vprašanja se le » mit »ofsjunja nmd vlado in
strankami. Danes je nekdo sprožil predlog, naj bi se italijanska pravna fakulteta ustanovila v Modlingu.
_______ 8. junija. Današnji na*
redbeni list za armado priobčuje cesarjevo svojeročno pismo, v katerem vladar podeljuje vojnemu ministru Schonaichu veliki križec Štefanovega reda.
•nnnl, 8. junija. Cesar je odlikoval skupnega finančnega ministra barona Buriana z velikim križcenrSte-fanovega reda.
Belfrad, 8. junija. Gosudarstvenk duma je s 169 glasovi proti 105 sklenila pričeti specialno debato o vladini predlogi glede Finske. Socialni demo-kratje so pred glasovanjem* ostentatrvno zapustili zbornico.
Cehi na nemškem katoliškem shodu.
Praga, 8. junija. Češki klerikalci so sklenili, da se udeleže nemškega katoliškega shoda, ki se ima meseca decembra vršiti v Inomostu. Na ta shod pošljejo princa Lobkowitza, grofa Schonborna ter poslanca dr Hrubana in Kadlčaka.
Potres v Italiji.
Rim, 8. junija. Finančni minister Luzzatti je v današnji seji zahteval 200.000 lir za žrtve potresne katastrofe.
Rim, 8. junija. Vsa škoda, ki jo je provzročil zadnji potres, znaš? okrog 10 milijonov.
Rim, 8. junija. V vasi Kalitri je bilo ubitih 40 ljudi, ostali so se pravočasno rešili. V vasi so podrte skoro vse hiše.
Dijaška stanovanja
za priMtle šolsko leto.
»Domovina«, ki vzdržuje v tekoe. šolskem letu dijaško kuhinjo, razširi drugo leto v smislu svojih pravil delokrog. Osnovati hoče v svojem področju nekako posredovalnico za dijaška stanovanja, s čimer naj bi bilo za prvi hip nekoliko pomagano velikanskim nedostatkom, ki vladajo v tem oziru med ljubljanskimi srednješolci. — Odbor »Domovine« prosi radi tega, da vsakdo, kdor bi rad vzel kakega dijaka za prihodnje šolsko leto na stanovanje, pismeno sporoči odboru »Domovine« v Ljubljani najkasneje do 15. junija svoj naslov in pogoje. Oziralo se bo le na zdrava, čista in dobra stanovanja.
Gospodarstvo.
Kupčija   s   čebelami. Zadnje
tedne se kupčija s slovečo kranjsko čebelo živahno razvija in prinaša čebelarjem, ki so imeli lani skrajno siabe uspehe, vendarle nekaj dobička. Čebele so letos vsled mile zime prav povoljno prezimile in ugodna pomlad je dobrodejno vplivala na njihov razvoj. Največ panjev gre na Rusko, Nemško in Nizozemsko, pa tudi v drugih krajih poznajo našo čebelo. Razpečavajo se po največ z brzo vozečimi vlaki, da se sicer dolga pot vsaj nekoliko skrajša. Pri kupčiji s čebelami ima Gorenjska odločilno in glavno vlogo, Dolenjska in Notranjska sta samo po nekaterih krajih zastopani. Čebelarji se nadejajo dobrih uspehov, da bi se le ne varali!
Zakupni razglas. C. kr. inten-danea domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine sena, slame in kuriva za leto 1910/11 za različne postaje. Dobavne obravnave se bodo vršile na raznih krajih ob določenih dnevih. Prva se bo vršila 1. julija, zadnja 22. avgusta 1910. Zakupni razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani, ki razglas na željo interesentom tudi vposlje.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslcmšek.
Žitne cene v Budimpešti*
Dne 8. junija 1910.
Termin.
Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9bt Rž za oktober 1910 ... za dO kg Tis
Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 545 Oves za oktober 1910   ..  za 50 kg  6 84
Efektiv.
10 vin. ceneje.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: la iaains sv. Cirila In Mstoass
G. Matko Subic, tu 260 K, nabral na svatbi gosp. A. Kapljata v gostilni J. Marenceta. -OdC. Matica Mucha iz Metlike 1 K. — 4b realka nabrala na izleta 11 K. — OdC Danici Uleoič, nabrala med sošolkami 5 K ob prmki frSimt igre, ki se jc rrSU ni izleta Vc razreda slov. mestne dekl. oaemrazrednice na senčnatem vrtu g. P. M. Banje na Gttncah. — LeopcOdarji v Idriji 2*43 K. priigrali idrijski
^^^^
•muhi im suuri
•v. Cirila In Metana v Ljub-Ijani j« imela meseca maja 1910 sledeče prispevke:
>• Prispevki iz nabiralnika*: Trnovsko Supnišče 11 K •» v; hotel
štrukelj, tu 12 K; gostilna Cerne, Vrtojba 6 K: J. Komljanc, Ptuj i. s. FV Lenart 11 kron 96 v. Brenčič - Zupančič 7 K, Moho-rič 5 K 88 v, čitalnica 4 K 31 v. Mursec 4 K 13 v, skupaj 33 K 28 v; gostilna Cad. Sp. Rožnik 18 K; gostilna Blumauer. tu 12 K 47 v; Fr. Miki, Sv. Marjeta 2 K 06 v: gostilna Konšek, Trojane 4 K 50 v: oodruž-ntca Sv. Pavel, Prebold i. s Vedentk 20 v. trg. Zanier 5 K 40 v, Piki 9C v. skupaj € kron 50 v: gostilna Patur. Zagorje 10 K 34 v; A. Kerševan, Gradišče 8 K 71 v; kavarna Javornik, Tržič 7 K; V. Dolenec, Vrhnika 7 K 60 v: podružnica št. Rupert i. s. Frelih 7 K. Knez 2 K Zupančič 4 K 48 v, Vidmar 1 K 38 v, J. skarja 5 K 20 v, Bule 3 K 20 v. Zaje 22 K 74 v, A. Skarja 1 krono 27 v, Kolenc 85 v, skupaj 48 K 12 >r; gostilna Potočnik, Družinska vas 2 K 28 vin.: gostilna Kamenčan. Višnja gora 5 K 40 v; hotel Tivoli, tu 12 K 20 v; podružnica Ljutomer i. s. Sršen 1 K, Vaupotič
1 K 50 v, Sever 2 K. skupaj 4 K 50 v; Andrej Leskovšek, Puščava i. s. Fikfak 3 K "0 v, Bregoneli 4 K, skupaj 7 K 50 v; S. uregorčičva čitalnica, tu d K; A. Stepič. Črnomelj 3 K; kavarna v Črnomlju 19 K; M. Pipan, Praga 32 K; podružnica Opčiiv* i. s. Malalan 9 K; Gomzij 2 K 50 v, skupaj 11 K 50 v: J. Pilgram, Volšptrg 3 K 34 v; gostilna Zlata riba<>, tu 8 K 82 v; V. Sedej, Sv. Jošt 5 K; podružnica Radovljica i. a. Lectar 24 K 90 v, Kunstolj 6 K, skupaj 30 kron 90 v; Narodni dom. Sv. Ivan 4S K 50 vin. 4- 52 K = 100 K 50 v; gostilna Maru->ič, Miren 10 K; Ilirija - Praga 3 K; J. Kolčne, Goričane 3 K; pivnica v Laškem trsu 18 K 40 v; podružnica Turjak i. s. Prajer 6 K, Peterlin 3 K 72 v, skupaj 9 K 72 v: '/.. Kovač, Strmec 1 K; V. Čeme, šinarjeta
2 ^ :   M. Konnčan. Vrhnika 7 K 7" v: F. -tubelj, Šmarje    i. s. Braniča    2 K 30 v. Šmarje 10 K 31 v, skupaj 12 K 61 v; poni žnica Cerknica i. s. Žumer 90 v, Strgulc n K 44 v. šega 1 K 47 v; Werli 4 K 15 v, -kupaj 9 K 96 v: gostilna Izid. Kosič. Trst S K 47 v;  trgovina Kham, tu 3 K 02 |: -ostilna na Osojah, tu 1 K 91 v; gostilna ^arc, tu 10 K 52 v; A. Kobai. Studeno 2 K ••4 v:  gostilna Mavčič, Nova cerkev  2 K i v; podružnica v Konjicah i. s. v Narodna domu 24 K:  gostilna Kovač, tu 6 K 24 v: gostilna Maček, tu 6 K 44 v: gostilna • tsehe. tu 7 K:  družbena pisarna, tu .n;  hotel štrukelj, tu Iti K.  gostilna 3»ia-.elc. Gradac 11 K 16 v: J. Hafner, škofja Loka 11  K:   ženska  podružnica v  Ribnii 1 . s. pri Cenetu 28 K 80 v; Goderer 6 K: K lun 1 K 60 v: posojilnica 2 K 70 v: Pe terlin 10 K; Podboj 3 K 50 v, Picek 20 K 1 v, Arko 3 K 30 v. čitalnica 17 K 60 v, Klan 8 K. skupaj 102 K 40 v po odbitku stroškov 2 K 30 v, torej 100 K 30 v: gostilna -beli Kranjec«, tu 4 K 24 v: gostilna Krcan, tu 5 K;   gostilna  * pri fajmosuu . tu 7 K 15 v; gostilna Majaron, Borovnica 16 K 54 v:  Iv. Murkovič, Mala vas 6 K: --afika Dolenc, tu 5 K 40 v: F. Bergant, tu
2 K 57 v:  gostilna slepi Janez, Zapuže 5 'ron;  gostilna Rabič, Lembah 10 K, sokolski dom Gabrje 2 K 52 v: A. Domicelj, ^akek 21 K:  podružnica    Ljutomer    i. s iajh, Muta 20 K 10 v; gostilna Sgubin, Kr-
min 5 K: restavracija Auer, tu 63 v: gostil na De Schiava. tu 15 K;   podružnica Slovenji gradce 22 K 08 v 4-  9 K = 31 K 08 v;  dr. s. Hrašovec, Celje i. ^. Narodni dom 1 K 60 v. Beli vol 1 K 60 v, trgovec F.avnikar 3 K 60 v. Stadt Graz 2 K 40 v, t -Mina Kavčič 3 K, gostilna  Ploj  4 K, skupaj 16 K 20 v: podružnica Ziri iz gest. pri Kamšku 4 K:  podružnica Petrcvče i. s. ?tiber 8 K 20 v. Ježovnik 23 K, skupaj 31 kron 20 v; A. Sever, Semič i. s. Drganc 2 i"  v,    Bukovec 43 v,  šepaker 46 v, 'ure 1 K 30 v, skupaj 4 K 54 v; hotel Av-<-:ria. Slov. Bistrica 8 K 40 v; F. Svete« Litija 7 K 06 v; A. Brezovnik. Vojnik 5 K: Watzak, Šmartno i. s. Ha?Iinger 2 K 82 -in., Primfalk 4 K 80 v,    Mešek 1 K 98 v, Hribar 3 K 50 v, Lajovir ^in 3i v. Lajovic Fr. 1 K 17 v, pl. VTurzbach 1 K 25 v. Raz-k 80 v, Robavs 2 K 67 v. Zurc 4 K 23 v. Rus 4 K 83 v. skupaj 28 K 35 v: gonilna Medved. Dolsko 17 K 63 v; Fr. Fab-jan, tu 3 K 83 v: M. Kajfež. Banjaloka 10 kron:   M.  Gombačeva.   Matavun   ~   K: Fr. hovin. Braniča 10 K:  J. Komljanoe, Ptuj s. Kurež 7 K 93 v, Senekovič 6 K 24 v, 'rrahar   4 K 10 v, skupaj   18 K 27 v; A. ?Troj, Zapuže 6 K;  J. Korenčan, Kranj iz -panovega v Naklem 2 K 20 v; moška po-~;žnica v Mariboru i. s. Narodni dom 39 ron, pri Pošti 14 K, pri Rapocu 1 K, skup.
K: G. Pekle, Vič iz   nabiralnikov i. g. ;:i Kržniku 1 K, na Brdu 1 K 70 v. Bol ei-k 2 K, Vrt; čnik 2 K, Pirnat  1 K. Oblak K 40 v. Balija 6 K, RovšeK 30 v. Novak 2 roni. Rus 2 K 60 v, skupaj 20 K:   -i. Piran. Kral. Vinohradv 19 K.
II. Prispevki podružnic: Kranjsko:     Kranj   moška  141: K: Radovljica, moška 100 K 70 v:  MfitUka 0 kron, Pivka 18 K 20 v -f- 118 K 60 v = 136 kron 80 v;  štepanja vas 200 K, Idrija, m.
K 26 v; Ribnica, ženska 101 K; Borovnica 40 K 10 v; Kostanjevica 87 K; Žiri :»0 K 84 v; Velike Li.šče 16 K; škoxi;m 50 kron: Borovnica 41 K 67 v; Trnovo, ženka 147 K 60 v; Mengeš 23 K 63 v; skupaj 1272 K 60 v.
Štajersko:  Sv. Pavel - Prebold 21 kron 50 v; Konjice 10 K; Vransko 15 K; rrrad**e.  žen«ka 32  K:   Gradec  akadem. 32 ;:  Gradec izvenakadem.   32 K: Ptuj, ženska 46 K: Pragersko 38 K: Sv. Lovrenc K: Maribor, moška (n. d.) 21 K: Ponik-75 K;   Maribor, moška 15 K; Slovenji pradec 96 K 32 v; Celje- moška 50 K; sku-
paj
4 K 82 v
Koroško: Beljak 20 K; šteben 12 *ron 35 v; Velikovec 74 K 70 v; Beljak 30 kron; skupaj 137 K 05 v.
Primorsko: Nabrežina 285 K 49 Gorica, moška 200 K; skupaj 845 K *9 vin.
III. Prispevki časopisov:
- '> venski Narod 589 K 78 v -f 180 K — 770 K 36 v.
IV. Za obrambni skiad:
J.Možina, Krčevina 50 K: E. Kristan, t« 10 K; J. Bregant, Maribor 3 K 40 v; M. - Lj. Novak, Gradec 8 K; Efem., Gradec M K; L. Cvetnič, tu 5 K; A. Vahtar, Vo-k*ko 10 K: neimenovan r Radovljici po ' '-zerju 200 K; F. Orehek, Moravče 4 K;
Fetovar,   Ivanjkovci   5   K:   J. Kovačič, B» Vid   2 K;   A.   Šantel,   Gorica   20 K; ^ntfiorjanskf farizeji  v Trstu 50 K; A. *iberna. Trst 5 K;   Ljudska posojilnica v i 200 K: neimenovan, tu 200 K; mo podružnica Kranj 35 K;  občina »Sej *e glih . . .« 201 K 32 v; slovenska tro-aunajske okolice 40 K; R. Makarovič, Spljet 15 K; napredni dijaki, to S K; L Plcek, Novo mesto 40 K;  dr. Josip Malene. Crnome4j 30 K; Andr. Jakil. Rupa 200 neimenovan 200 K;    Fr. Oset, Baj--enburg 20 K;    Janko Bleiweis-Trsteniški 5 K: posojilnica Loaki potok 40 K; A. Ple-sivčnik, Pliberk 20 K; A. Pesek, Velikovec - K; posojilnica   v Konjicah 200 K; po-^niznica v Konjicah 29 K; podmtalca Wa-
ise k: aejaei v ker ls* K; si
Mial ioa k; a i lamini Tat. narodni dubovaIk, ta 10 k; niča in hranilnica, tu Mt K; »Upa«, Zasra* u K; aRi i—ho ocnisje v
Ueljako 25 K; Iv. Godina, »hod—J 14 Al. Hudovernik, tu niča Logatec 200 K* liocatec 200 K; slovenska mladina v Trata,
odbor sa Ciril - Metodov ples 200 K; Jon. Bole, Reka 400 K; Ciril Metodov naadarek, omizje   v   predmestju   SO K; slovensko
omizje v Gradcu 50 K; podružnica Kostanjevica 100 K: učiteljsko drmatfo Setanski okraj 50 K; A. Vahtar. Volosko 10 K; I. Štefan, Zagret 5 K; A. Korbar, Sevnica 40 K; V. Kopitar, tu 50 K.
Razni priapavki:
St. Zadravec, Vurberg, v veaeli družbi 4 K 40 v; dr. I. Furlan, tu tož. poravnava S. — K. 10 K; A. Kuder, Novo mesto, ob slovesu dr. Konečnika 10 K; A. Hinter-lechner, Poljčane, nabrala 3 K; M. Sajovic, Rožni dol, nabrala 3 K: Olga Steindl. Sarajevo 5 K; slov. bralno društvo Železniki 10 K; A. Kozlevčar, Rakek, nabral nar. davka 17 K; dr. švigelj, tu, dobiček pri igri 1 K: St. Ribnikar, Žuženberk, nabrano v veseli družbi 11 K 20 v; K. Dolenc, Mbd-ling 4 K; Sokol v Kamniku 10 K; V. Sfili-goj, Biljana, pri omizju novoporočencev I. Kožlin in E. Kocjančič 17 K; V. Kukec, Kral. Vinogradv, dar češkega tehnika Ludvika Poraka 12 K; M. Umberger, Hrastnik, v veseli družbi nabrala 6 K; dr. Jos. Furlan, tu, kazenska zadeva K. — P. 5 K; A. Gnus, Dol, nabral v gostilni Kazni k 5 K; F. Janežič, Domžale 2 K 63 v; N. Zanier. št. Peter 1 K 75 v: kmečka posojilnica v Ljubljani 400 K: Al. Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 30 K: Franjo Na-tek, Celje 2 K 20 v: Iv. Grašler, Dole od neimenovanega 15 K; L. Kraigher, Postojna, nabrala 5 K: vesela družba v Jeruzalemu 9 K; Jos. Majaron. Borovnica, na svatbi H. švigelj 28 K; I. Perdan, tu, prispevek od družb vžigalic 1500 K: Iv. Rozman, tu, darovani honorar za neko revizijo 30 K; kaplan, tu, povodom Abrahamo-vanja Antona Berceta 5 K; K. Koncilja, Suhorje 30 v: Ivanka Majaron, Borovnica, ob priliki godovanja Iv. Turšiča 0 K 20 v; rodbina Podgorelc in Klofutar, Tržič, nabrano na svatbi 20 K; rodbina Ručigaj, Bočna, mesto venca Dediču 10 K: posojilnica v Postojni 100 K; gostje v salonu pri Levu . tu nabrali o K 40 v V. Jan.uš, Toplice od čveteroperesne deteljice 10 K 20 v: Ela Čerov, Sv. Križ, dar Candolinija za voz 2 K 06 v; posojilnica v Spod. Šiški, mesto venca T. Tušarju 20 K: Juro Na-glav. Trbovlje, nabral za zgubljeno igro pri kegljanju 4 K: Anica Gregel. Bučka 5 kron; M. Marinko, nabrala na svatbi Antona in Ivane Prosenc v Zagorju 3 K 20 v; E. Oman. Begunje, nabrala 22 K: V. Sturm, Poljče 15 K: slovenski dijaki od majnikovega izleta 4 K 40 v; mes+ni dekliški licej, III. b od majnikovega izleta 4 K; čisti dobiček od igre pri špilerju v št. Petru 4 K 40 v: dr. J. Hrašovec, Celje, honorar M. Kosa 20 K.
Poslano.
Za prebivalca mest, uradnika itd.
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „2IEoll-ov BeiSHti prašek." ker vpliva na prebavljanje trajno in urnvnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. HOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na D O" A JU, Tnchlacben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevat: S£ol£-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 29
Priporočamo našim rodbinam
kolinsko cikorijo.
Mnenje ffosp. dr. P. Jonna-Troilija,
zdravnika    »Dobrodelnega dništva Xj. V. kraljice matere«,
Rim.
Gospod J. Sarravallo,
Trst.
Naznanjam Vam, da pripisujem že ver rasa z uspehom Vaše Shirava llovo kina-vi no z železom in po-M'fmo se pra poslužujem pri u nlo-krvnosti otrok, ki *ra jako radi m-ljejo.
Rim, 4. julija 1009.
Dr. Jon na - Troili.
zlati nauki!
Kdor s „FLORIAN-onr se krepča, Zmeraj dober tek ima?
II.
Će želodec godrnja. Pij „ FLORIAN-a*% pa oeba! III.
Ni otožei. ni solai. Ta, ki vihra
aa saaastveai saaiafi je zares -JUJi. -tod. J^Ok       sa jaceaje Usišča is čvrstesje 1as
Ceaa stekleaicc K 2*50. Tajnisji ii irf aesrn.
SemiH dr. in> aUracfc, OIobbvc. Ke-
mično-tehnična preiskava ie izpričala, da ej „lnj4lln" prav  izvrstno uporabna ustna
voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
Proti pranjem, luskinam in izpadanja las
^•uj« na^t^-ie arlBaaaa
ImnM Mm
katera  okrepčuje   laaliče, odstranjuj«
luska in preprečuje Izpadanja laa. 1 arSlfnlca:'. n«>odom 1 kron«*
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh prs'zkuienih zdravil, medic, mil, medicinai. vin, ftp«C4jali-i*t, najfinajših parfumov, kirurgi^kih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna Kiiana Leusteko
i Uubijan) Rslm tista it L
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. maja: Koloman Reiter, pešec, 23 let, Zaloška cesta 29. *
Dne   1.   »unija:   Ana  Cesar, delavčeva :ena, 62 let. Pred prulami 23; Jernej Vrhovnik, bivši delavec, 83 let, Radeckega cesta 11.
Dne 2. junija: Marija Friškovec, delavčeva hči, 15 mesecev, Rožna ulica 8; Ana Kralič, žena vpokj. želez, preglednika voz, 55 let, Sv. Petra nasip 39.
Dne 3. junija: Ivan Klein, 65 let, Ambrožev trg 2; Marjana Bonča, dninarica, 44 let, Radeckega cesta 11; Marija Benčan, žena vpokoj. železn. sprevodnika, 76 let, Sv. Florjana ulica 30.
Dne 4. junija: Josip Mrak, delavec, 66 let, Dolenjska cesta 11; Marija Plevel, mestna uboga, 74 let, Japljeva ulica 2.
neteorolosično poročno.
Vitina C2d merica 306J.
Srcduji zrtffli tUk73t*t
— Čas SfcUnjc g« 1 saae-   « ».
2: metra   e 2
Nebo
7.12. pop. i 733 4 „ t 9.zv. j 734 7
8.   7. aj. I 735-6
23 3 i sr. jzah. sk. oblač. 183 brezvetr. pol oblač.
17 3 si. j vzhod del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 18-7", norm. 16 8 \ Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti, kakor tudi za spremstvo naše nepozabne soproge oziroma matere, gospe
^FeUa^iiScc Orchclc
k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem m znancem presrčno zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo slav. »Gasilnemu društvu« za veličasten nastop in slav. »Moravškemu pevskemu društvu« za tolažilno petje. Iskrena hvala tudi čast. g. Ivanu Lovšinu za tolaži Ine obiske ter Uršuli in Neži Blodnikar za postrežbe pri rajnici.
V Moravčah, 6. junija 1910.
30. maja 1910.
Fran Stupica,
v Ljubljani.
Fodatsaai sesestaikl kopni sae pri f as 3 (gepeijae) vratila sistem L Ž K 1 I mlatiloico ii l slamoreznico.
Postavili smo si stroje sami ii Van moremo danes sporočiti, da delujejo ti dosedaj izborno ia v našo popolno za-dovoljnost, take se Vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo. Ob enem priporočamo vsakemu kmetovalci, da si nabavi tako enostavno vratilo, ki mu je v najtežjih kmetskih delih kakor mlatev, rezanje itd. najboljša in najcenejša pomoč.
S spoštovanjem
Krnkalf lemuseif,    Cvenkel Antom,
Frmproiauk Jožef. 2014
(M
Avtomobil
▼ popolnoma dobrem stanju za dve osebi, >ornice De dion Bonton, SO
ceno proda. — Vpraša se pri Antonu Stiploftok, Zagreb, Kačlćeva nI. 24.
Gostilniška koncesija
s pravico prenočišča se da takoj v najem. 2016
Kje, pove upravo. »Slov. Naroda«.
Pozor!
Dober in malo obrabljen
parni stroj
za 80 konjskih Sil. nov sistem je po
nizki ceni takoj naprodaj.
Naslov pove iz prijaznosti uprav. »Slovenskega Naroda«. 2006
EinaJiopiia ia
% fMtilniikO koncesijo, zraven pripadajočimi gospodarskimi po* £lopji; ledenico, sadnim vrtom,
njivami, sr zaradi družinskih razmer
;dne 19. junija proda
na prostovoljni javni dražbi v Travniku št. 93 (Loški potok).
Hisa je na lepem prostoru, tik poŠte, v bližini dveh tovarn, ob glavni cesti z velikanskim prometom. 2013
4y Krasne
BLUZE
največja  izbera w svili  in drugem modnem blagu tudi po meri.
Vsakovrstna krila, perilo in otročjo oblekco .-.
priporoča pe najnižjih cenah
.  M. KRISTOFIČ
A. por. Mar
Stari ta| it 28.
kljiianki imuik
in ua man i a fifli aa. a
Prodajalka
tiče službe. mi
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«
Spniie a s 15. jiHijem
2012
v trgovino z raznovrstnim blagom. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«!
Proda 80 pod zelo ugodnimi pogoji
•v
z dvoriščem in skladiščem v Celju.2003
Posebno pripravna za obrtnike. — Po-praša se pri I. Grobelniku v Ljubljani.
se nudi osebam, katere rade občujejo s poljedelci in imajo veselje do potovanja. —  Ponudbe pod „S. L.11 na
upravništvo »SI. Naroda«. 2007
oo
CN4
Graščina
sestojeČa iz 240 oralov njiv, travnikov, vinogradov in gozda, vrlo prikladna za parcelacijo, SO proda po prav povoljni ceni iz proste roke. — Natančnejša pojasnila daje Matija Vuk, posjednik i mjernik v Zagrebu, Vlaška nI. 62.
v prekrasni gozdoviti Savinski dolini, s 4 prelepimi sobami, 2 kuhinjama« veliko svetlo kletjo in podstrešjem, vrtom za zelenjavo, sadje in cvetice, ter dvoriščem za perutnino se proda pod najugodnejšimi pogoji. Najcenejša živila, prilika za lov in ribolov.
Ponudbe: Schvvarzmeier, Prebold pri Celju. 200S
Pozor gostilničarji, mesarji In trgovci!
V malem mestecu na Goriškem se zarad!
oddaljenosti proda 2002
•v
z gostilniško koncesijo. Pripravna je tudi za mesarijo in trgovino. K hiši spada tudi nekaj zemljišča. Več pove Alojzij Majcen, naduči« telj pri Sv. Duhu, p. Lučane, via Ehrenhausen, Štajersko.
16.000 kron
rabi    mlad    trgovec   ali penzijonist
za nakup
biše, gospodarskega poslopja in zemljišča, kjer se nahaja gostilna z žgan j e-točem, trgovina mešanega blaga, blizu rudokopa na prometnem kraju na Štajerskem. — Zagotovljena eksistenca?
Ponudbe pod ,^C.M na upravništvo »Slov. Naroda. 2008
Gostilna
s večjimi prostori, tik rudokopa na Spodnjem Štajerskem
se da takoj na račun
pametni, izobraženi, ne premladi osebi. Sprejmo se tudi oženjeni, brez malih otrok, ako je žena dobra kuharica. Ravno tam se da
mala trgovina v najem.
»o«
Priporočamo našim gospodinjam
pridatek iz zao
QVF
8515
MB
B+++2C
3sfc se dru&ia
opeko za ztdaajo.
Plača po dogovoru. Natančno ae izve pri g.
Corkliah prt »rontn.
2017
Ljubljana« Mestni trg 9. Za[o§a prve trste faznife kole: ud 120 K naprej
Potrebščine. Mehaniška delavnica za popravila. Lastna ponikljevalnica. Najnižje cene, 1965       točna, solidna izvršitev.
Gumijevo blago.
Povoščeno platno, kopalne čepice. Cevi za vino, pivo io vodo, vse sveže, brezhibne kakovosti.
Cono so prodajo
v velikosti od 50 do 79 hI in nekaj malih  do 60 litrov,  nadalje dva še skoraj nova
uiiiiiki (tiiteria)
in razne druge
II
10II
Proda so tudi 1 dvoupretna ia 1 eoouprežna na pol krita
v še jako dobrem stanju.
Poizve se pri Janku Popoviču na Bleiweisovi cesti ali pa pri Jebačinu v Rudniku. nsi
Ivan Martelanc
stavbni mojster v Barkovljah it 274 pri Trstu,
ki mu je pred leti kap prebavila prav oslabila, se ima samo želodčni tinkturi lekarnarja Picco-Uja, c. kr. dvornega dobavitelja v Ljubljani zahvaliti, da je želodec zopet spravil v red in jo iz hvaležnosti najtopleje priporoča.
(3=1151
01
nazuoja si. p. t, •Kinsta. fe se ybaja njegova
vrtnarija
na KarlovaU cesti 2,
cvetlični salon
pod Trančo.
I Mritml* to»koT,
Velika zalog«
suhih vencev.
ia larala tali
r.h-i
J. Zamijeti
St prtfOfOb a ftt VSVeflstrate -m      spslaftb Mat
alzitMc prave lefshi h
tcbvslskf OBV^Ca
na Jurčičevem trgu 3
se odda z opravo vred
v najem.
Več se izve v vs tiskarni".
Narodni
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. 1045
Kdor teli imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
tt
UMIH
44
ker te ure so najbolj trpetne in natančne, dobe se
Fr. Cudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani.
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn ..Union** v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljantL
Svetovno mano najfInejše blago po najnižjih conah.
Samskemu svetu
toplo priporočamo
Pilnačkovo posebnost
velefino toaletno milo
LAH
ki tvori in ohranja krasno in svežo polt I
1 tucat za K 8-— pošilja, če se denar vpošlje naprej —
J. Pilnaček,
tovarna za taaletna mila In parfume, za pralna mila, tovarna sa voščene in polvoačene, za stea-rineve in paralinove sveče,
Kral]. Gradec (Češko).
M a debelo In drobno po niskih
oenah priporočam svojo bOffaflO
trjouino
z SfllontcrUsktin ta oseh vrst KrcinflRKiin Dušen s« ta pleteninami,
Dovocionalijo
in tn vrste blago m
Tfiraltti loJontm
Jtnton Skof
član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Spiejema vae v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih larifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentonanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo.
feMi&i Muk
JiVatski ifsr.
UstuiorljMM tete 190V
Dr. Drallaja
brezova
voda za lase
Preiti luskinam mm glavi in ispadanju las.
Učinek neprekosljiv.
Cena K 2-so i« K s-—
Dobiva se po lekaman, drogerijah, parfn-nerijah in brivnican. — Tvorniska zaloga M. ftoffnann 4 Co.. Dečin na L. 1950
I     Edino    I!
I zastopstvo znanke § j
KI NT A j
je v teku in trpežnosti nedosežno * koto sedanjosti.       1053 I
Zaloga Puchovih koles, j
Kolesa sprejema v popravo. Omaj- :
Uranio in ponikljanjo ter j
izposojevanje koles, j
točna, solidna in cena izvršitev, j
Karel Čamernik j
Ijnbljana, Dunajska cesta 9. •
Ceniki zastonj in franko. j
Najbolje sukno i pomodnu robu
nudi tvrdtka
ANT»TOMEC>
izvoz lukna jj Humpoicu
(Češka)
mm
pošta ia telegraf Me-wfthke fsstt kaseH.
' »vajejs Iztvraega enaka te #4 nekdaj aro o* jažaof elezaJtae
§v^^^u^J^ Ze^peVJC* U46nHv£ 0ftT£nna^£av€
take, Jzsvrsa restavracija, nizke cene. rinsikU aaio lasuriki ALOJZU PlASCHaiKCIJEVl DEDKI V KAMNIKU aa Kranjske«. 1944
Koncem
1760
Začetek ob nedeljah in praznikih ob Vi 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer.
Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer.
Vstopnina vsoto} prosta.
pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija.
t kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
1 knpon 12 kron
1 knpon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
KUPON
metrov 3i0 dolg
za popolno moSko obleko
(6UKnja,hiaće,teiQvnikj
stane samo Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana
Zaloga tvornico za sukno
Siegel - Imhof  v Brnu
Vzorci gratis in franko.
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Zaradi obi lega prometa vedno največja izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše najpozorneje in natančno po 601 vzorcu.
imiski Tiitinili
ki je vajen vsega dela, tudi sekanja
se išče.
Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990
v a\pooori|nJd trgovini s pretežno slovenskim občevalnim jezikom v Ljubljani za 14 letnega učenca iz dobre rodbine. Vstop se želi 15. julija. Na željo osebno predstavljenje. Več pove
poifnl ofloijal Pontilli w Celovcu.
1846
Samostojnega
194C
kontorlstn
sprejme tako}
L Domitelj, trgovina z mešanim .lagun
na Rakeku.
Pozor! Pozor!
Najboljši In najcenejši dobavni vir m novo
v slovenskem dela Koroške, Vi
ure od železnične postaje, 5 minut izven večje vasi, tik ceste in gozda, z lastnim vodovodom, obsegajoča 6 lepih sob, 4  kuhinje,  3  shrambe,  se  za ceno
12.000 K takoj proda. isi8
Nadaljoa pojasnila daje posestnik
Janez Vospernik, pošta Podravljo, Koroško.
Za letovišcarje!
V lepem  kraju na deželi sta za poletno dobo oddati
2 lepi stanovanji
popolnoma opravljeni z vsem potrebnim. Na razpolago je lep vrt. Cena nizka.
Več se izve pri gosp. Josipu Širclju v Mokronogu št. 32. 1053
vsob vrst In velikosti Jo Prva hrvatska tovarna za sode v Novski, katera lava svoje lastne hrastovo gozde.
Edino zastopstvo In zaloga za Kranjsko, Koroško in Štajersko
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s
0.
prt tvrdki
JL Kosner & C
v LJubllani,
poleg pivovarne Dnioo. veje Isto.
ConUd na razpolago!
Ceno Posteljno Perje
1 kg sivega skubljenega perja K 2 polbelega K 2*80, belega K 4. fine-ga K S, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega 10. K prsnega puha K 12, od 5 kg nadale poštnine prosto. —■
liffiiaj navtifit bogato napolnjene, iz
injIlfCaT piMiajC zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rmenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x 116cm z2blazinama, velikost80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K IS, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, IS; vzglavnica a X 3*SS. 4. — Pernice 180 x 140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90 x 70 ali 80 x 80 cm K 450, 5, 5-50, Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K IS. IS. razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o zimnicah, odejah prevlekah in vsem dragem posteljnem blagu
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
afabljana, gradišče 7
»Pri kroni.1'
Uvaja vsakojake kot
_ —-----19 nasvete sa njih popravo,
oziroma oskrbi popravo in novouredbe. fcven ^ubljane^se priporoča sa
elekt. uprav za ličil mL
Na razpolago dobro in zanes Ijivo blago.
mm *. sn r m mm
mam
Slađu Mila 1      mik priimek!
5  kg  ržene kave za K 4'— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Unaal VII 3, Lorchealelderstrasse itev. 67. 3847
jVfodni salon
Častita, taman priporoča
: klobuke:
It najfinejšega okusa
3da Žkof-Vanek
z  Po) Jrančo. z
Žalii klobiki veno pri-pravHoL Cake tiM vod s trakovi ii rane cvetlice, z loaa iiaitiiilliBi z
Jiivski dvor.
UatonovJjeso leU 1900.
Sprejema na zalogo lažno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista akla* diSem so na razpolaga — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno »topen v vseh večjih mestih. — Moj aaotoimtk na Donaju je Bori &nvt, špediter, Dunaj L Snhnihnf 6.
40
K3
L4
4249
6927
Prva kranjska Izvozna plvev
arna In tladarm na Vrhniki hrhorno Izdatka*
Naročila sprejema tudi Ljubljanska kreditna  bankn v Ljubljani.
tekoče ostits u Iituk
1329
izdelovalec
Fritz Schulz Jun.
Io Mmf
V pločevinastih ia steklenih posodicah v ramlltelk VfJlkMtta. Dobiva se povsod. — Zahtevajte brezplačne poizkusa.
2E=)(ŠK=3E
U
r
priporoča dvojo vo^ato c-afo^o tnodetnifi in e6u.>nifv :>Camui&ot>
|>o z:c(o   iicjcviiifi   iu   &LJof?on f?utcncitiii ccnafi.
^Dcacočifa i» cc^ctc i^vzhiijem -i- c(?z&tno poŠto. >SM
uJfeii- ii=H5ir=ir- n=ISt-
Škatlica stane K*50. Razpošiljanje po povzetju od 2 škatlic naprej.
Fospešaje prebavo
trpi na želodcu,   na črevih, nima teka, se nagiblje k hujftanju, kogar muči gcrečica, napenjanje in krči
rabi . QV* sir primernim uspehom lekarnarja Schaumanna
i
sol iP. lifii ake lil.
Ptelahko odvaja
Glavna   zaloga:   Lekarna   Jul. Schaamann, Stockerau pri Dunaju.
Dobe se po vseh lekarnah ia drogerijah.
OJštraaja odvečno želod* eno kislino
Prvi goriški
•v«
z^^sja-sh
M
II pil
Lasmi zaprti vozovi različne velikosti. G^e tud. v hribovite kraje! Železen voz za stroje vsake teže .*. in za drugo bUgo. .* Cene zmerne. 1710
Oašpar Hvalic,
špediter v Gorici, Via Viitorio Alfieri št. 5.
Telefon št. 127.
C kr. avstrijske
državne železnice
Gdnod li Lfubliane (i nt. tel.)
zjutraj. Osebni viak v  smeri: 7>žie, Jesenice,   Trbii,   Beljak,   Gorica, Trst,
Celovec.
7'^te zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, St. Janž, Radolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 912 dopoldne. Osebni vJak v smeri: Jese-
cr, z zvezo na brzovlak v Ce'ovec, Dunaj j. k., Line, Prago, L/raidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo,
Kolin.
n.-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica,
Trst
<&2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje,
i 30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice,   Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst,
Celovec.
c 33 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak,
Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, VViesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbiž.
' *o zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje^ Št Janž, Radolfovo, Kočevje.
lO'IO ponoči. Osebni vlak ▼ smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
Odkod Iz LJubljane (driaynl kolodvor).
7 28 zjutraj: Osebni viak v Kamn.k.
205 popoldne: Mešanec v Kamnik. 7 35 jveoer Mešanec v Kamnik.
peneči: Mešanec v Kamnik le ob
12 voznega reda.
ku nsiaajaa »Haod w Llnbiiaae (loiae talasale*).
712© zjutraj i Osebni vlak ix Jesenir. v zvezi na brzovlak iz Berlina/ Drrlda?, fia^e, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča.
S-82 zjutraj: Osebni vHk iz Kočevja, Rudolf o vega, Grosuplj?, Št. Janža.
II-20 dopoldne: Osebni viak \z Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca. Vlisingena, Dus-seldorfa, Kolina, VVicsbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka.
2-09 popoldne: Osebni vlak Straže - Toplic, Kudolfovega, Št. Janža.
4BI7 popoldne: Osebni vlak is lovca, Beljaka, Gorice, Trsta,
O'58 zvečer: Osebni vlak is \ na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pragei Linca, O lovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k
8- 15 zveoer: Osebni vlak is Beljaka, Trbiža. Celovca. Trsta, Gorice, Jesenic, Trtica.
9- 07 zveoer: Osebni viak is Koće v* a. Strafe Toplic, Rodolfovega, Grosuplja. St Janža,
11-22 peneol: Osebni vlak is Trbiža, Celovca
Beljaka, Trsta. Gorice. ' Prihod w Limklfame ( e>40 zjutraj: Mešanec   iz Kamnika.
10-eo dopelde: Mešanec iz Kamnika, eio zveden Mešanec is Kamnika.
loao po nooi: Mešanec ia Kaannika le ob nedeljah in praznikih.
iz Kočevja, Grosuplja.
Trbiža, Ce-Tržiča. v zvez,
deljah in praznikih.
C. kr. diiant-telesaUk* rtnatetjitrt t Trati.
Dol±nost
Heliji1 nfrietP 9MaQ I ssslessV ji
Oril in Ketodoio Oii
(krema)
n čevlje in usnje
katero je priznano
ftkatlJiM »taae M ▼iamrjev.
naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
4306
ae prodaja
1 prid na 1 Orili ii Metoda,
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Ljubljana, Stari trg 9.
Pristni kranjski
lanenooljnati pxnzz
Oljnate barve «
▼ pesedteah po %, 1 kg keaiOT tudi v večjih poeodah,
fasadne barve
za kiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
ii papir za vzorce.
laki
pristni angleški a vozore, za pohištva ta za pode.
Steklarski klej
(Ut) prisaoao ia •trotova« SSSSSSSSS1 aBltolia
Karbolinej a JKUvec (gips)
a noooiarje ia a stavbe.
ČtVa oma
283
ta a nate obrt
v OasfaaL
Častitim damam
epomladaneko sezijo modni salon
F. JUST-MASCHKE
s volane izMro damsku trn otrottdk klobukov
po znano nizkih cenah.
Spnfaaja s nprnlli ia te tečna Izvrše. Žalni klobuki veta 1 žalni. -11                m—inar=
IE
H a pebištvo m dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, cboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba 1128 celih hotelov in kopališč.
i«
Gozdna veselica
na šišenskih francoskih šancah
je preložena vsled slabega nedeljskega vremena na
nedeljo, dne 12. junija.
2001
Ferdo Primožič
mizar, Lfablfasa, Rimska cesta št 16,
Fran Kotnik, Verd-Vrhnika
1482 priporoča
vsake vrste imirnifc io laaviih parkelov, hrastovih ii biAivih deščic.
Cenik na zahtevo brezplačno.
Prevznu polaganje parket ii deščic popravila starin io likanje z voskom
po najnižji ceni — delo solidno.
Iz testirana Franceta Labilne ▼ Trebnjem preda se
zaloga raznovrstnega
manidesktiirnega blaga, železnine, nsnja, specerlJor proda]aliiiška in hišna oprava
f cenilni vrednosti 12.770 E 22 ¥ najboljšemu ponudniku.
Cenilni zapisnik je na vpogled pri todniji in podpisanem upravitelju v Trebnjem.
Zalogo blaga je mogoče ogledati ei 2. de 9. Jaalja 1910 v pre-
Ponudbe je staviti pismeno
do 10. junija 1910
na naslov upravitelja dr. Andreja Kahar]a, e. kr. netarja ▼ Tretajee«
ter priložiti 10% cenilne vrednosti kot vadij v državnih papirjih ali vložnib knjižicah kakega kranjskega hranilnega zavoda ali banke.
Blago in oprava se odda najboljšemu ponudniku, ki ima iskupilo do 27. junija 1910 poravnati v roke dr. Andreja Kuharja s 6% obrestmi od dneva sprejete ponudbe.
Zdražitelj mora do 28. junija 1910 blago in opravo iz prodajalne in stranskih prostorov proč spraviti ali se s posestnikom hiše sporazumeti, poprej pa vse iskupilo poravnati, sicer sapede ves vadij v korist konkurane mase in je aaJntttelj obfcovoicn s svojte ostalim pretnoienjem sa vso škodo ia pri« manjklaj, ki nastane vsled nove dražbe.
Upravitelj tjnrrTTmr s iipntfkim odborom pridrži si pravico de 11. jsjsB> 1910 sprejeti Majvsije poaandbo ali zavrniti.
e. r.
aie
5306
0490
51
44
50
3397
Prvi slovenski pogrebni zavod v UnMjtml, Prešernova nI. 44
Prireja poyr6lw
iiIiii
čirtfts
eeprttk kakor tadl s Metalom uprtili
i lutrtnasto In lepo okraiene lo-utoHIho, to liani urinlun tn peti. Na|nlile cene.
Za atniaj potrebe ae vljudno priporočajo 186
Tnrk In brata Kolina.
751
Jy[odni salon
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača /ifestne hranilnice- Prešernova ulica.
najnovejše in lahke konstrukcije po zmerni ceni priporosa znana
veletrgovina z železnino, motorji in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica v Ljubljani
arije Terezije cesta štev. 1.
Stanovanje
s
»o
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami
stranki brez otrok
sa TriaiU cesti it 13.
mar
sprejme takoj v delo
Siioi Muk. mizarski mojster.
Jeakova ulica št T. \<m
I
■O
i
f
m
cS ji
3
o
i
,wm (C
— c
cd S
C £-
iT o
e
£ X •* je o
e
e
e a.
a
d
e
«o e e t.
n
Oblastveno avtorizirani, preizkušeni in zapriseženi
geometer Josip Lisec
bode
odprl svojo pisarno s 1. avgustom
¥ Ljubljani. Sodnijska ul. 3.
Do takrat stanuje in prevzema naročila v hotelu „Južni kolodvor«, I. nadsfr*.
soba 8. 1030
Rt
^^j—mjKJK^ "™ W^-- w . ii ..... i
H, ii, gospodinje in gospodarji!
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Patra cesta štev. 8
bali svojo zalogo radi preselitve svoje trgcviae zmanjšati io prodaja
perflo. platno, vezenje in sploh vse v te stroko spadajoče predmete
po Izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo, je iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kopiti. "
1918 K obilnemu posetu vljudno vabi
Anton Šare. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8.
L Grobelnik v Ljubljani« Pred škofijo
p
vso zalogo do nenavadno iniiai nh
Sukna za moška oblačila nad 1000 vzorcev v vsih kakovostih. Blago za ženske obleke iz volne, balista, kretona. — Jele in črne svile.
Preproge, zavese, posteljne garniture, odele. Platno In sifoni. Namizno perilo.
PO^OR!
Rute.
•v
Krojačem večje partije sukna in podlog posebno ugodno
1925
795684
GC
01
27
776