ISSN 0351-6407 9 77035 640019 Elizabeta na belem konju prijezdi. Murska Sobota, 16. novembra 2000, leto Lil, št. 46, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit KRONIKA, str. 17 REPORTAŽA, str. 1 6 (IZ)BRANO, str. 8 Zasliševanja na kmečkem dvorišču Pravljica iz vinskega kraljestva | Z lepimi občutki iz Avstralije LUDVIK KOVAČ Obilica dobre volje Lobiranje Če bi Pomurci znali dobro lobirati, bi že imeli krajšo pot do Ljubljane, je svoj nastop v začetku tedna v Murski Soboti slikovito začel Miloš Čirič, za katerega trdijo,, da je najmočnejši slovenski lobist, avtor in soavtor številnih strokovnih člankov in programov s področja lobiranja. Medse so ga povabili člani Kluba menedžerjev in podjetnikov Pomurja, vgn- . dar kaže, da prepozno, saj je regija v preteklosti že izgubila mnoge razvojne priložnosti. Pomurje ima številne danosti in prednosti, ki pa jih ne zna izkoristiti, zato ne preseneča, če še naprej ostaja na repu slovenske razvitosti. Da nam razvoja ne bo nihče podaril in nas tudi ne bo popeljal iz nerazvitosti, smo verjetno že zdavnaj doumeli, vendar premalo storili, da bi stvari premaknili. Če smo se sprijaznili s stanjem, kakršno je, smo na slabi poti; če ne razmišljamo o tem, da želimo biti prvi, ne bomo nikoli drugi, niti tretji... Če stvari le opazujemo, smo na stopnji dinozavrov, za te pa je značilno, da so izumrli. Se bo podobno zgodilo tudi z nami? Žalostno je, da nas morajo o tem podučevati drugi, namesto da bi sami izkoristili sleherno priložnost, ki se nam ponuja. In ena od takšnih priložnosti je tudi zdaj, ko se v državi sklepajo takšne in drugačne koalicije in se oblikuje nova vlada. Pomurci smo v preteklosti tu in tam še imeli srečo, da smo v vladi imeli svojega človeka, v zadnjem času pa tudi te sreče nimamo več. Smo res tako slabi lobisti? Drnovškovi stranki smo zagotovili štiri poslanska mesta, pa tega ne znamo iztržiti. Nas ne mika nobeno ministrsko mesto? Mika že, priznavajo posamezniki, vendar ni primernega kandidata, pravijo. Če to drži, je katastrofa še večja. Mar Pomurci v resnici nimamo znanja in kadrov ali pa jih ne pustimo v ospredje, iz strahu za lastne stolčke pač? Naj bo resnica prva ali druga, dobra ni nobeha in še naprej bomo ostali na repu. Nas bo zadovoljilo zgolj dejstvo, da nas vsaj z repa ne morejo izgubiti? rireditev Zaigrajmo in zapojmo po domače je v petek pritegnila v športno dvorano tretje osnovne šole v Murski Soboti vrsto ljubiteljev zabavne glasbe. Koncert je potekal v organizaciji Murskega vala že enajsto leto in ga je tudi tokrat vodil humorist Geza Farkaš, na odru pa se je zvrstila vrsta popularnih izvajalcev iz Slovenije in Hrvaške; posebni gost večera pa je bil Vladimir Savčič Čobi, pred leti pevec zelo popularne skupine Pro arte, ki je zapel nekaj starih uspešnic. Čobijev nastop je navdušil tako starejše nostalgike, kakor tudi mlajše ljubitelje tovrstne glasbe. Geza je tudi tokrat poskrbel, da se je zvrstilo precej izvajalcev in skupin, ki so zapeli po eno ali dve skladbi v glavnem zabavne in narodnozabavne glasbe. Geza in nekaj drugih nastopajočih pa so poskrbeli za dobro voljo tudi z značilnim ljudskim humorjem. Tako so se med drugim na odru zvrstili Helena Blagne, Werner, Alfi Nipič, Maja Blagdan, Zdravko Škender, Brendi in drugi. Prav množičen obisk ljubiteljev tovrstne glasbe, ki nastopajoče zelo dobro sprejmejo, je razlog, da se je glasbeni izvajalci te prireditve radi udeležujejo. Kljub množičnosti so organizatorji poskrbeli, da so skorajda vsi obiskovalci dobili sedeže, pa tudi tistim nekaj, ki so morali stati na vrhu tribune gotovo to ni bilo težko ob dobrem vzdušju. Organizatorji in sponzorji prireditve so nekaj obiskovalcev tudi nagradili, tako da so se nekateri vračali domov še s sodi, hladilnikom, oblekami, počitniškim paketom... Med nagradami pa so bila tudi potovanja. J. GABOR, foto: N. JUHNOVi Ugasnilo 24. življenje na cestah Pomurja N a dober kilometer dolgi cesti med Orehovci in Črešnjevci se kar vrstijo pro- VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! 'O DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Drago REŽONJA GABERJE 117 9220 LENDAVA metne nesreče. V treh ni bilo hujših telesnih posledic, tragična pa je bila nesreča, ki se je zgodila v ponedeljek, 13. novembra, ob 18.50. Iz orehovske smeri proti domači vasi se je peljal s kolesom z motorjem 17-letni Aleksander Kranjc, dijak gostinske šole Radenci. Kakih sto metrov pred krajevno tablo Čre-špjevci ga je dohitel avtomobilist 23-letni Janez K. iz Radenec in zaradi domnevne vožnje preblizu desnega roba vozišča in neprimerne hitrosti trčil v zadnji del kolesa z motorjem. Nesrečni sedemnajstletnik je zletel v vetrobransko steklo, od katerega se je odbil in padel na bližnjo sveže zorano njivo in na kraju samem umrl. Avtomobilista je smrt tako močno prizadela, da si je še sam nameraval vzeti življenje, a so ga le uspeli rešiti. Pa še beseda dve o sami cesti med Orehovci in Črešnjevci. Je sicer asfaltirana in ravna, toda ozka. Sredina vozišča med Orehovci in Črešnjevci ni označena s talnimi oznakami (bele črte), pač Dodatno pokojnino bomo izplačevali več kot 60.000 ljudem. bajati PRVA POKOJNINSKA DRUŽBA pa so te šele v samem naselju Črešnjevci - od krajevne table naprej. Morda pa je za nesrečo kriva tudi pomanjkljiva prometna šk gnalizacija. Vsekakor bo treba čimprej narisati ustrezne oznake (prekinjeno oziroma neprekinjeno črto), kar je zelo koristno zlasti v jesenskem in zimskem meglenem vremenu. Vsi, prav vsi, pa moramo končno storiti veliko več za prometno varnost. Foto: Š. S. ■ Zakaj je ne bi tudi vam? NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 16. november 2000, VESTNIK V ognjenem peklu železniškega predora Vzrok požara je tudi po več dneh še vedno neznan - Med smrtnimi žrtvami štirje Slovenci - Psihično in fizično naporno reševanje predoru zobate železnice na pobočju 3203 metrov visokega ledenika Kitzsteinhorn se je v soboto dopoldne malo po 9. uri zgodila najhujša katastrofa v zgodovini druge avstrijske republike, v kateri je zgorelo 160 v večini mladih smučarjev, med njimi 4 mladi Slovenci. Smučarji in snovvboarderji, ki so se ob deveti uri vkrcali na vlak v Kaprunu, alpski vasici pod ledenikom, niso nikoli prišli do zgornje postaje železnice. V Kaj se je dogajalo v soboto zjutraj? »Gori kaprunski gorski vlak,« seje glasilo prvo sporočilo iz ledenika Kitzsteinhorn. Nepojmljive razsežnosti velike tragedije so se pokazale šele nekoliko kasneje. Dve minuti čez deveto je ena izmed dveh garnitur gorskih vlakov zapustila spodnjo postajo v priljubljeni turistični vasici Kaprun, zapeljala po pobočju gore in v tunel. Že čez osem minut, po kakšnih 600 metrih od vhoda v tunel, je vlakovodja bazi sporočil, da ena izmed kabin gori. To je bil tudi zadnji znak življenja iz predora, ki se je v trenutku spremenil v ognjeni pekel. Slabih deset minut po katastrofi so že bile alarmirane reševalne ekipe, takoj so zaščitili tudi širše območje okrog Kapruna. Iz peklenskih zubljev se je uspelo rešiti dvanajstim potnikom, za vse ostale zimske športnike pa pomoči ni bilo. Tudi če bi se reševalcem kljub strupenim plinom, ki so uhajali iz zoglenelih ostankov vlaka in kljub nevarnosti, da vlak vsak trenutek zgrmi nazaj v dolino, uspelo prebiti do preostalih potnikov, bi lahko reševali samo do popolnosti zoglenela trupla. Vlak gorel že pred vhodom v tunel? Vodja reševalne ekipe, kriminalistični preiskovalec Franz Lang je povedal, da je njihovo primarno delo rešitev vseh trupel iz predora, šele zatem se bodo preiskovalci lotili raziskovanja vzroka nesreče. Ugibanj je bilo vse od sobote dopoldne veliko: vzrok bi lahko bil kratek stik na električni napeljavi, vnetljiva tekočina v vagonih, nekateri pa so govorili celo o atentatu. Najverjetneje je ogenj povzročilo tlenje v bližini strojevodjeve kabine. V torek dopoldne so preiskovalci na tirih železnice našli sledi vlaka, ki naj bi dokazovale tezo,^ da je vlak gorel, še preden je za-. . f BTill IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: trma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Jutinov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota. Ulicaarh. Novaka 13. tel. št : 531 1998 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15. št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. peljal v tunel. Za popolno gotovost bo treba počakati na kemično analizo, ki bo dokazala, iz katerega dela vlaka naj bi najdeni delčki bili. Po 600 metrih po vhodu v 3,2 kilometra dolgi predor se je vlak ustavil, ogenj pa bliskovito razširil. Zaradi »učinka dimnika« je v strmem gorskem predoru zrak, ki je pritekel v predor s spodnje strani, ogenj še bolj razvnel. Dodatno eksplozijo ognja naj bi povzročil iztek hidravličnega olja iz vlaka, ki je bila to jutro tudi edina visoko vnetljiva tekočina na vlaku, kakor tudi smučarska oblačila potnikov. Dvanajst smučarjev, ki seje iz ognjenega pekla uspelo rešiti, je povedalo, da se vrata vlaka tudi takrat, ko je ustavil, niso odprla. To naj bi tudi povzročilo množič- Ameriške volitve Še nikoli doslej v zgodovini ameriških volitev ni prišlo do takšne zmešnjave, ki še teden dni po volitvah vedno traja. namenja, da bi se lahko kaj zadnjih mesecih kampanje, ričanom pravzaprav ni všeč Z ker se je doslej v zgodovini kljub podobno tesnim volilnim izidom zadeva nekako izšla, ni nihče razmišljal o »podaljških«. Vse skupaj so najprej zakomplicirale ameriške televizijske postaje, ki se v gonji po čim večjem dobičku nenehno prerivajo, kdo bo prvi sporočil novico. Poleg televizijskih gledalcev v ZDA so ameriški »hrami resnice« zmedli ves svet in tudi oba predsedniška kandidata. Bush najprej ni hotel priznati poraza na Floridi in televizije so mu dale prav. Gore seje nato sprijaznil s porazom in Bushu čestital, vendar si je premislil, ko so mu sporočili, da zaostanek na Floridi ni 50.000 glasov, ampak morda le tisoč. »A te pravilno razumem? Čestitko jemlješ nazaj?« je zajecljal v telefonsko slušalko Bush, kije v drugi roki držal že napisan zmagoslavni govor. »Moj brat Jeb mi je dejal, da sem zmagal,« je še dodal Bush, s čimer je mislil na guvernerja Floride. »Tvoj brat glede tega ni nobena avtoriteta,« je odbrusil Gore, Bush pa dodal, no smrt, saj so potniki ostali ujeti v gorečem vlaku. Nadzorni inšpektor gorskih železnic Ernst Kuhschelm ta pričevanja zanika in zatrjuje, daje pristojna služba oba kaprunska vlaka, Gletscher-drachen (Ledeniški zmaj) in Kitz- steingams (Kitzsteinski gams), pregledala septembra letos in da so se vsa vrata vlaka zagotovo odprla. Po njegovem mnenju naj bi med potniki izbruhnila takšna panika, da se niso mogli več rešiti. Oče rešil hčerko in sebe 39-letni Avstrijec, kije nesrečo skupaj s svojo 12-letno hčerko preživel, je za avstrijsko nacionalno televizijo ORF povedal, da sta se z otrokom nahajala v zadnjem vagonu. Ko je izbruhnil ogenj, naj bi bilo slišati kar nekaj manjših eksplozij, ki so se vse bolj bližale zadnjemu delu vlaka. Ker se iz goreče kletke skozi vrata ni bilo mogoče rešiti, sta bila prepričana, da takega zgodilo, so se kazala v ko se je dalo opaziti, da Ame-noben od kandidatov, vendar, da res ni treba biti tako odrezav. Od tega pogovora naprej so se odprla vse karte in začel se je politič-no-pravni dvoboj, ki traja še danes in se bo po petku 17. novembra le še poglobil, ali pa morda vendarle razrešil s priznanjem poraza enega od kandidatov. Pomen elektorjev Velik del Američanov si je do zdaj morda domišljal, da so oni tisti, ki volijo predsednika, vendar so po tesnem izidu med Bushem in Gorom spoznali, da imajo pravzaprav delegatski sistem, kjer strankarski predstavniki v njihovem imenu oddajajo glasove. Kandidat, ki zmaga z večino glasov v posamezni zvezni državi (teh je 50) in okrožju Kolumbija (Washington D.C.), osvoji vse elektorske glasove, katerih število je odvisno od števila prebivalcev te države. Elektorji pa so osebe, ki jih imenujejo politične stranke in ki v primeru zmage njihovega kandidata na določen dan po volitvah še enkrat bosta zgorela tudi onadva. V tistem trenutku pa je oče zagledal, da je nekomu s smučarskimi čevlji uspelo razbiti debelo steklo in se rešiti. Zagrabil je hčerko in jo potisnil skozi odprtino. Ker pa je bila odprtina dokaj majhna, se je hči za gozdila v odprtini. S smučarsko desko mu je slednjič uspelo, dajo je vendarle porinil skozi, nakar se je še sam v zadnjem trenutku uspel rešiti. Po tunelu sta tekla navzdol, kar ju je poleg desetih drugih smučarjev tudi rešilo. Tisti pa, ki so izbrali pot po tunelu navzgor, so zgoreli. Vseh dvanajst, ki se jih je zubljem peklenske smrti uspelo rešiti, so prepeljali v bolnišnico v bližnji Zeli am See. Nihče izmed njih sicer ni bil v smrtni nevarnosti, vsi pa so pod velikim šokom. Slovenske žrtve peklenskega ognja Na vlak smrti so se v soboto zjutraj vkrcali tudi štirje mladi Slovenci, 23-letna Katja Levart iz Slo- oddajo svoje glasove za predsednika. Ustava določa, daje letos to 18. december, ko se bodo ti elektorji zbrali po prestolnicah posameznih držav, oddali glasove, kar potem potrdi guverner in vse skupaj pošlje v Washington, kjer bo kongres 6. januarja svečano pre-štel, kdo je dobil več in razglasil zmagovalca. Za zdaj kaže, da bo več kot dvesto let uveljavljeni politični proces doživel, po pravici povedano, več kot potrebne spremembe. Floridski zakon zahteva, da se glasovi ponovno štejejo, če je razlika med kandidatoma manjša od pol odstotka. Med nekaj več kot 6 milijonov glasovnic s Floride je bila Busheva prednost po prvem štetju okrog 1800 glasov. Po uradnem elektronskem preštevanju se je Busheva prednost skrčila na le nekaj več kot 300 glasov. Natančnih številk nima smisla navajati, ker jih ni, viri ki jih objavljajo, pa so tako ali tako krivi za zmedo 7. novembra, tako, da jim ne gre popolnoma zaupati, dokler ne bo na izidih uradni pečat. Pravna borba * Obe strani sta se torej spustili v pravno-politično nategovanje, pri čemer so se vsaj v začetku za us- venske Bistrice, 26-letni Rastko Ferk iz Zgornje Polskave ter brata 32-letni Rok in 33-letni Primož Galjot iz Zagorice nad Kamnikom, ki se ne bodo nikoli več vrnili domov. Vsi štirje so bili navdušeni smučarji in so tudi letos komaj čakali na prvi sneg. Katja Levart, študentska Pedagoške fakultete v Mariboru, se je malo pred nesrečo zaposlila v vrtcu v Zgornji Polskavi kot pomočnica vzgojiteljice. Njen prijatelj Rastko Ferk, kije sicer pomagal doma pri vzreji nesnic, je kot športni vaditelj veliko otrok naučil prvih smučarskih zavojev. Brata Rok in Primož Galjot pa sta bila oba zaposlena v družinskem podjetju delikatesa Galjot d.o.o., ki je last njunega očeta. Dokler ne bodo na salzburškem sodnomedicinskem inštitutu opravili identifikacije, pa bodo vsi štirje Slovenci - kot tudi druge žrtve nesreče -veljali za pogrešane. Reševalci pod stalnim nadzorom psihologov Prvih 80 reševalcev, vojakov, gasilcev in sodnomedicinskih izvedencev, ki so v noči iz sobote na nedeljo izmensko opravljali prva reševalna dela, so zaradi izjemne psihične obremenitve spremljali psihologi. Razen psihičnih napetosti so reševalno delo oteževale še slabe razmere v predoru: še vedno so uhajali strupeni plini, borili so se z ekstremnim mrazom, v nedeljo dopoldne pa je v predor vdrla tudi voda. Zaradi takšnih razmer se reševalci menjavajo vsakih 90 minut. Reševalci se bojijo hudega v^tra, ki naj bi po vremenski napovedi te dni začel pihati po Kaprunski dolini in fena, ki se bo dvigoval ob pobočju navzgor. Slabe vremenske razmere namreč lahko onemogočijo uporabo helikopterjev, ki služijo za prevoz zoglenelih trupel v Salzburg. pešnejše izkazali demokrati, ki so zahtevali in dosegli tudi ročno preštevanje glasov v štirih volilnih okrožjih, kjer večino v volilnih odborih sestavljajo člani njihove stranke. Vodja Busheve pravniške ekipe na Floridi, nekdanji »očkov« državni sekretar James Baker, je ustrelil kozla in vložil tožbo proti ročnemu preštevanju glasov, ker je nepošteno, nenatančno in izpostavljeno goljufiji, namesto da bi tudi sam zahteval ponovno preštevanje glasov v okrožjih, kjer imajo republikanci večino in morda, ko bi šli demokratski člani odborov na stranišče, nabil dovolj glasov za svojega šefa. Zvezni sodnik, ki je odločal o tožbi republikancev, si je seveda kot Poncij Pilat opral roke in dejal, da se ga to ne tiče, ker gre za stvar zvezne države, ne pa zveznega sodišča. Demokrati so morda računali, da bodo do petka 17. novembra, ko morajo biti preštete glasovnice iz tujine, nabrali dovolj glasov po ročnem štetju, za zmago svojega kandidata. V ponedeljek pa jim je te sanje zameglila državna sekretarka Floride, ki je enostavno ugotovila, da se mora tudi ročno preštevanje glasov končati do torka, 14. novembra. Demokrati so seveda glasove preštevali naprej in vložili tožbo proti državni sekretarki, ki je baje umazana republikanka in dela po naročilu gospodarja, to je guvernerja Floride Jeba Busha, Zabava na račun ZDA Ameriki se medtem smeje ves svet. Neznansko se zabava tudi kubanski diktator Fidel Castro, ki Identifikacija žrtev Prve žrtve nesreče je reševalcem uspelo rešiti šele v ponedeljek. Zoglenele ostanke trupel so nosili v stranske jaške v predoru in jih zatem prepeljali v sodnomedicinski inštitut v Salzburg, kjer jih bodo poskušali identificirati. Zaradi velike vročine, ki se je razvila v času nesreče, pa bo prav to izjemno težaven in dolgotrajen postopek. Identifikacija bo mogoča samo z analizo genskih zapisov (DNK) zoglenelih trupel, saj je »deloma popolnoma neprepoznavno, da gre sploh za človeka«, je povedal eden izmed reševalcev. K popolni zoglenelosti trupel naj bi pripomogel tudi hitro vnetljiv material, iz katerih so izdelani kombinezoni in druga smučarska oblačila. Vodja reševalne ekipe Franz Lang je povedal, da zogleneli ostanki trupel mladih smučarjev ležijo povsod po tunelu. Vprašanje odškodnin Kljub temu da še ni znan vzrok nesreče, je družba gorskih železnic svojcem umrlih ponudila znatno odškodnino. V primeru, da bi se v teku preiskovalnega postopka izkazalo, da je povzročitelj nesreče nekdo drug, bodo gorske železnice seveda denar dobile povrnjen. Podatki o višini odškodnine še niso znani, saj je žrtve potrebno najprej identificirati in ugotoviti, v kolikšni meri gre za že zaposlene in koliko je bilo med njimi otrok. Tiskovni predstavnik gorskih železnic Gregor Kozak je poudaril, da bodo zavarovalnice prav gotovo natančno preverile, kdo nosi odgovornost za najhujšo katastrofo v Avstriji v nekaj desetletjih, saj vlak zagotovo ni začel goreti kar sam od sebe. MARJETKA RAUŠL, foto: REUTERS ■ svojim državljanom zagotavlja, da pa se pri itjih kaj tako sramotnega ne more zgoditi, saj se vedno ve kdo bo zmagal. Uživajo tudi Rusi, katerih predsednik Putin je celo ponudil pomoč pri preštevanju glasov, če slučajno katera od strani še ni dovolj vešča v prirejanju volilnih rezultatov. Manjka samo, da Američanom začne soliti pamet še Slobodan Miloševič. Ves svet se sicer lahko neznansko zabava, da so se tudi Američani, ki jim dolga leta solijo pamet, končno spotaknili ob svojo demokracijo, vendar ostaja dejstvo, da se vsaj do petka sistem spoštuje, kot to določa pravna država. Kljub velikim obtožbam demokratske in republikanske strani, oboji spoštujejo proces in bo najverjetneje po petku eden od kandidatov priznal poraz, če ne zaradi drugega pa zato, da se elegantno umakne štirim letom prepirov v Washingtonu, kjer je kongres razdeljen približno na polovico in ena in druga stranka zmagovalcu ne bosta povsem priznavala legitimnosti. Za Busha ali Gora bi bilo zdaj najpametneje, da priznata poraz, saj bo poraženec imel mnogo večje možnosti za čistejšo zmago po štirih letih, ko bo iz udobne opozicije rušil Clintonovega naslednika v Beli hiši. ROBI POREDOŠI VESTNIK, 16. november 2000 AKTUALNO DOMA Porodnišnica Glosa ZačetdH gradnjam se odmika 2 4' Včasih in nekaterim smo (bili) novinarji nadležni stvor za ovratnikom, ki zna z neprijetnimi vprašanji načenjati živce. Pa so se učakali še kaj hujšega. Do pred kratkim klicani kolega, po druženju ob popoldnevih prijatelj, se je prelevil v pijavko. Zato gospodje direktorji, ne bojte se nadležnosti novinarjev, ki samo sprašujejo, bojte se velikih prija- rinajstega Oktobra je bil izdan sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika za gradnjo murskosoboške porodnišnice. To je bil ljubljanski Gradis s podizvajalcem SGP Pomgrad. Na sklep vladne komisije se je pritožil SCT. Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo odgovor, vendar pritožnik vztraja pri zahtevi po reviziji izbora. __________________________________________;_____________________________________________________- teljev, ki jih mami vonj po denarju. Zaradi njega gredo preko trupel. V času razdeljevanja družbenega premoženja izbranim generacijam in potem lova na certifikate navadnih smrtnikov so nam vohljači denarja zabrenkali na lokalpatriotične strune. S tem so zadeli v polno. Ljudje so jim verjeli in pidi so mogli začeti svoj veliki ples. Na borznem parketu so se zavrtele kupčije. Sklad za razvoj je začel prodajati dele podjetij in direktorji naših domačih »Sedaj čakamo na postopek v proračunu že zagotovljena za gradnjo murskosoboške porodnišnice v letu dva tisoč,« je slabo novico naznanil direktor Splošne bolnišnice M. Sobota Bojan Korošec. V najboljšem primeru naj bi bila odločitev državne komisije znana konec meseca, možna pa sredstev, od 1,1 milijarde tolarjev, kolikor je predračunska vrednost objekta, odmika pa se tudi ne le napovedani začetek gradnje, ampak tudi dokončanje porodnišnice, najavljeno za leto 2002. Če torej še ni mogoče povedati, kdaj bo nova porodnišnica ambulantno zdravljenje, sodobno porodno sobo, v kateri načrtujemo tudi alternativne načine porodov, in prostore za dnevno bolnišnico. Žal pa mi je, da nismo uspeli, da bi ostali v eni hiši, saj se bo ginekološko hospitalni del preselil v stavbo kirurgije. S tem na- državne revizijske komisije. Ker je proračunsko leto skorajda končano, se toliko bolj postavlja vprašanje, ali bo sploh še mo- goče koristiti sredstva, ki so bila sta dva odgovora, in sicer, da se sprejela prve porodnice, pa je po mreč razbijamo stroko in zdrav- potrdi že izbrani izvajalec ali se objavi ponovni razpis. Zaradi zahtevane revizije je torej pod vprašajem koriščenja 235 milijo- nov že odobrenih proračunskih načrtu sodeč že mogoče poveda- stveno osebje,« je na tiskovni ti, kaj bomo z njo dobili. »Dobili bomo sodobno porodnišnico z več prostora. V njej konferenci povedala predstojnica ginekološko porodnega oddelka Eva Koltaj Kocan, dr. med. bo več ambulant, saj je trend MH ■ Dom starejših občanov Ljutomer - direktor v politični kuhinji? Dograjen bo, pa brez življenja rav danes naj bi vlada sprejela ustanovni akt Doma starejših občanov Ljutomer, ki je tudi podlaga za začetek postopka za izbiro direktorja, smo izvedeli na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Na listi možnih kandidatov za direktorsko mesto naj bi bilo kar nekaj imen, o katerih pa iz Ljubljane niso želeli govoriti. P Prav tako je ostalo brez odgovora dodatno vprašanje, zakaj je prišlo do sprejemanja ustanovnega akta tako pozno, ali ravno sedaj, ko je vlada na odhodu. Dejstvo je namreč, da bo zaradi tega dom starejših občanov v Ljutomeru, pri katerem bodo ta mesec zaključili z grobimi gradbenimi delt, čeprav dograjen, še nekaj časa sameval. Drznemo si napovedati, da vsaj pol leta. In to, po neuradnih infotmaCijah, zaradi kadrovske kuhinje. Meseca maja je Boris Šunko, direktor ljutomerskega Centra za socialno delo, pristal na povabilo; da naj bi prevzel vodenje doma v Ljutomeru. Svetniki občine Ljutomer so njegovo kandidaturo na junijski občinski seji soglasno podprli, in to ime je potem kot predlog lokalne skupnosti romalo na ministrstvo. Toda z vrha doslej odgovora ni bilo še nobenega. Toda neuradno se je izvedelo za zakulisje. Boris Šunko naj ne bi imel ustrezne politične barve, zato so domači politiki z oblastjo začeli z iskanjem primernega človeka. Menda so ga našli, ki pa ni imel ustreznega strokovne- Te dni so na magistralni cesti Murska Sobota-Radenci v vasi Petanjci končali z asfaltiranjem oz. obnovo cestišča v dolžini 760 metrov, zdaj pa bodo sledila še dela za ureditev kolesarske steze in pločnika. Vrednost del znaša sto trideset milijonov tolarjev, od tega občina Tišina prispeva pet milijonov tolarjev, ostalo Direkcija RS za ceste. V to pa ni všteta izvedba del za vodovod, ki jih obenem izvajajo. Rok za končanje vseh del je pet mesecev (od avgusta naprej), pri Direkciji pa predvidevajo, da bi letos že končali gradnjo kolesarske steze in pločnikov. - DT; FOTO: JZ Boris Šunko ga znanja s področja socialnega dela. Zato naj bi se na ministrstvu odločili, da zaenkrat s po- stopkom ustanavljanja zavoda in predlogom za imenovanje direktorja počakajo. In to zavlačevanje najverjetneje pomeni, da bodo starostniki čakali na vselitev dlje, kot bi bilo treba. Zagon doma starejših občanov namreč potrebuje svoj čas. Šele takrat, ko je konstituiran zavod in imenovan direktor, slednji lahko začne načrtovati opremljanje doma, najemati posojilo, se dogovarjati z dobavitelji, izbirati kadre, pripravljati organizacijo dela. Sistem namreč mora delovati, preden dom sploh lahko sprejme prve varovance. Gre torej za silno zahtevni projekt, tako s pravnega, finančnega kot organizacijskega vidika. MHi Bojte se, domače je! so nagovarjali domače pide, da jih vzamejo v varstvo. Pa sojih. Točile so se Zdravljice in prirejale spoznavne večerje v prepričanju, da bo tako vse ostalo na domačem dvorišču. Pa so se eni veselili prezgodaj. Direktorjem se še sanjalo ni, koga so si zares spustili pod domačo streho. Potem pa se je začelo. Ko se je po certifikatski evforiji svet ohladil in so lastninsko kapitalska obzorja postala jasnejša, je začelo pod strehami gospodarskih družb, ki so dobila domače lastnike, »glogotati«. Upi, ki so jih direktorji polagali vanje, prepričanje, da bodo odigrali vlogo aktivnega lastnika, ki zna upravljati, z znanjem, vplivom in poznanstvi pa prispevati k dobrim poslom, so bledeli. In spoznanje? Šok, da je moč denarja nad lokalnim čustvom, da se mora firma braniti in boriti za obstoj pred pohlepnim lastnikom. Domači terja denar. Prelevil se je v diktatorja. (Bojte se diktatorjev kapitala in trgal). Nekaterim se je zgodilo za hrbtom, drugi so se začeli pogajati. Z lastnikom, ki si je ta čas na sivem trgu in s preplačili delnic nagrabil večinski delež v podjetju. Prednost je na njegovi strani in zahteva je znana: »Ali denar ali prevzemnika, ki vas bo uničil, ki bo odpustil delavce. Odločitev je vaša.« Izsiljevanje! Podprto z imeni možnih prevzemnikov, ki direktorjem, stisnjenim ob zid, to tudi potrjujejo. (So stisnjeni še sami? Jim je res do tega, da bi nastopili kot sovražni prevzemniki? Nekateri zagotovo tega interesa nimajo, pa so Ubrani'zgolj za figuro v igri:j. Za odkup podjetja praznijo rezerve, najemajo posojila, prodajajo premoženje. Svež denar, kar ga je še po manjših, za kapitalista neatraktivnih podjetjih, polzi v njegovo malho, da se lahko kiti z nadvse uspešnim poslovanjem. S sposobnostmi upravljanja gospodarskih družb se kajpak ne more, saj je tam, kjer se je poizkušal v aktivnem lastništvu, pogorel na celi črti. Domače ni vedno dobro, sedaj ubirajo žalostne prevarani direktorji, ki dokazujejo, da s tem, ko firme ne pustijo kar tako prodati, ne branijo le svojega stolčka. Vedo, da bo družba, potem ko se bo odkupila, osirotela do te mere, da se bo morala dati prevzeti. Ampak zanje je pomembno, od koga. MAJDA HORVATI Na desni (prleški) strani Mure smo srečali delavce Nov most čez Muro edtem ko še ni nič konkretnega, kdaj bodo (upajmo, da bodo!) začeli graditi avtocesto, ki bo povezala Slovenske gorice, Prlekijo in Prekmurje s preostalim delom Slovenije, vodila pa bo tudi na Madžarsko, pa dobro kaže v zvezi z gradnjo murskega avtocestnega mostu, ki bo dober kilometer niže od kroškega broda oziroma (uradno) v avtocestnem kraku med Vučjo vasjo in Beltinci. Te dni so namreč začeli s pripravljalnimi deli. Na desni (prleški) strani Mure smo srečali delavce, ki so na trasi, kjer bo tekla cesta, sekali drevje; na levi (prekmurski) strani so medtem drevje že posekali, gradbeni stroji pa so ruvali štore in ravnali teren. Na tej strani Mure so tudi že postavili nekaj zabojnikov in v enem izmed njih je tudi vodstvo gradbišča. Zvedeli smo, da je glavnina zemljišč, po katerih bo tekla avtocesta, že odku-, pljenih, vsekakor pa svet ob Muri, čez katero bodo delavci Gospodarskega interesnega združenja (GIZ Gradis Ljubljana) in njihovi koope- ranti seveda zgradili 833 metrov dolg most. Vrednost del je 2.694.080.080 tolarjev. Gradnja bo potekala po idejni zasnovi Brod 3, katere avtorje dipl. inž. Viktor Markelj iz firme Ponting, d. o. o., Maribor. Most bodo skušali zgraditi v 36 mesecih, torej do konca leta 2003. Predvidoma proti koncu tega meseca bodo že zabetonirali prvega od nosilnih pilotov. Teh bo, kot izhaja iz tehnične dokumentacije, kar 180 (premer 120 centimetrov) in bodo segali v globino celo do šestnajst metrov. Tako bo skupna dolžina pilotov okrog 3.000 metrov. Na pilote bodo zabetonirali 21 nosilnih stebrov mostu, sama površina mosta pa bo široka deset metrov. Direktor GIZ-ovega avtocestnega programa Željko Petovar nam je še povedal, da skušajo te dni pridobiti še nekatera soglasja, projektanti pa tudi hitijo z izdelavo še preostale izvedbene projektne dokumentacije. Na samem gradbišču pa seveda skušajo izrabiti jesensko nizko gladino Mure, preostala (višinska) dela pa bodo lahko opravljali, četudi bo murska struga bolj polna. Vsekakor pa gre za tehnološko zelo zahtevno naložbo, vendar ji bodo kos, kajti podoben most, le da veliko krajši, so že zgradili čez Ljubljanico na severni ljubljanski obvoznici. Tekst in foto: Š. SOBOČAN ■ LOKALNA SCENA 16. november 2000, wwti Srečanje turističnih društev Še naprej vodilna gospodarska panoga V konferenčni sobi hotela Diana v Murski Soboti je minuli četrtek potekal regijski delovni dogovor in srečanje predstavnikov turističnih društev, ki se ga je udeležil tudi pre- dsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Osnovni namen srečanja je bila ocena delovanja turističnih društev v se- danjih pogojih, medsebojna izmenjava izkušenj in dogovor o bodočih nalogah pri razvoju turizma v krajevnem, mestnem in širšem okolju. Poseben poudarek je bil dan potrebam in možnostim opravljanja pridobitnih dejavnosti v turističnih društvih, spregovorili pa so tudi o izvajanju zakona o pospeševanju turizma. . Ob tem ko slovenska turistična društvena organizacija slavi svojih 95 let, se pri turističnih društvih zavedajo, da bodo v turizmu tretjega tisočletja ostali in delovali kot ena od bistvenih osnov sestavljene turistične dejavnosti, seveda pod pogojem ustreznega dinamičnega in sprotnega prilagajanja'turističnemu razvoju. Iz napovedi svetovne turistične organizacije izhaja, da naj bi turizem v prvih desetletjih novega tisočletja ohranil vodilno pozicijo med gospodarskimi dejavnostmi. Ob tem pa ga bodo spremljali kar številni problemi, ki jih bo treba poznati in reševati. To bo terjalo nove pristope in znanja tudi na strani ponudnikov v turističnih destinacijah, če naj turizem daje pričakovane in možne ekonomske ter socialne učinke. Pričakovanja in načini preživljanja prostega časa osveščenih gostov in popotnikov bodo namreč drugačni od tistih, ki smo jih bili praviloma vajeni doslej. Ne gre pa pozabiti, da so ponekod, še posebej na podeželju, turistična društva osnovni, če ne celo edini, dejavnik turizma v kraju. TKI Štefan Prša ni zadovoljen z Jambrekovim odgovorom »S tem se trenutno stanje samo še poslabšuje« Svetnike pa bolj zanima, zakaj župan že štiri mesece ni sklical seje red kratkim smo že poročali o obisku ministra Jambreka v Veliki Polani, kjer mu je tamkajšnji župan Štefan Prša prenesel pobude domačih prebivalcev, da naj se meja s sosednjo Hrvaško uredi v nekih razumnih, za ljudi ustreznih razmerah. Tako mu je pokazal tudi peticijo, ki jo je podpisalo štiristo občanov. Peter Jambrek je dal delno obljubo, da bd poskrbel za začasni drugačni režim, pred dnevi pa so dobili na občino tudi njegov pisni odgovor, s katerim pa Štefan Prša nikakor ni zadovoljen: »Mislil sem, da minister podpira naš predlog, ampak v tem odgovoru vidim, da ni tako, ker govori v prid ali pa še poslabšuje trenutno stanje. S tem se mi nikakor ne bomo strinjali in bomo še naprej zahtevali, da naj ima naša policija nadzor vzdolž reke Mure na naši strani, na drugi strani pa njihova policija, vse dokler meja ne bo ratificirana.« Na to pa minister ne pristaja. V dopisu je navedel nekaj dejstev glede kriterijev za določanje meje med Hrvaško in Slovenijo. Po njegovem naj bi osnovni kriterij bile meje katastrskih občin, ostali pa: naravna meja po vodotokih in razvodnicah ter zgodovinski, geo- grafski in ekološki kriterij. Kot praktično rešitev pa minister Jambrek navaja, da naj se prebivalcem ob obmejni črti zagotovita neovirano življenje in delo. »Mi se bomo na njegov dopis odzvali in bomo tako dolgo vztrajali pri naših željah, dokler ne bo zadeva rešena,« je odločen Prša. Toda župana čakajo težave z druge strani. Ker namreč že štiri mesece ni sklical seje občinskega sveta, so jo zato namesto njega kar njegovi svetniki, in to 21. novembra. Zanjo predlagajo šest točk, in sicer: Pregled in sprejem zapisnikov prejšnjih sej, Določitev dnevnega reda, Seznanitev z zapisniki z zborov občanov, Občinski samoprispevek, Vprašanja, pobude in odgovori ter Razno. Pod sklic je lastnoročno podpisanih šest svetnikov: Boris Žalik, Ljutomer: Ali krajevna skupnost še živi? So člani sveta sploh še potrebni? O delu KSL se ve bolj malo ali skoraj nič dkar deluje svet Krajevne skupnosti Ljutomer v novi sestavi (od februarja), seje število sej precej zmanjšalo. Z delovanjem krajevne skupnosti člani sveta niso seznanjeni (niti ustno niti pisno), kaj šele da bi njihovo delo poznali prebivalci mesta Ljutomer ter vasi Sp. Ka-menščak, Noršinci in Babinci, ki so vključene v ljutomersko KS. O Seje sveta KS Ljutomer (KSL) sklicuje predsednik in zadnja je bila pred začetkom poletja. Ali to pomeni, da je ves ta čas vse mirovalo? Po zagotovilih predsednika Antona Stajnka so opravili precej del, z njimi nas je tudi seznanil, zanimivo pa je, da o tem ne vedo (vsaj večina) člani sveta prav ničesar, kar nam je priznal tudi predsednik, ko smo ga vprašali, ali seznanja s svojim delom člane sveta. Zakaj torej ni sej, na katerih bi javnost seznanili z delom, ki je vsekakor dobrodo- KRI f Ml fNALU SKUPAJ PROTI ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Slovenski gastroenterologi v Mor, Toplicah O raku trebušne slinavke a jesenskem podiplomskem izobraževanju so se v Moravskih Toplicah srečali slovenski gastroenterologi z namenom, da posodobijo in poenotijo pristop pri obravnavi bolnika z rakom trebušne slinavke. Zdravljenje naj bi torej temeljilo na jasnih doktrinarnih stališčih, enakih po vsej Sloveniji, oblikovali pa bodo tudi stališča do financerja oziroma zdravstvene zavarovalnice. »V Pomurski regiji zaradi načina prehrane gastroenterološka obolenja vodijo, alkoholizem je v sedemdesetih odstotkih povzročitelj kronič- nega pankreatitisa, večje pa je tudi tveganje za nastanek raka trebušne slinavke. Smrtnost je tu zelo visoka in preživetje zelo kratko, zato želimo izboljšati kakovost življenja obolelih,« je povedala gastroenterologinja Tatjana Puc Kous dr. med.. Organizator srečanja je bila gastroenterološka sekcija v okviru slovenskega zdravniškega združenja, udeležilo se gaje oseminosemdeset zdravnikov, tako internistov kot kirurgov. So namreč edina sekcija, v kateri tesno sodelujejo zdravniki obeh strok. M H ■ šlo in najverjetneje tudi dobronamerno (ali pa le v interesu nekaterih)? Stajnko nam je na to odgovoril, daje proti takšnim sejam, ki so bile v prejšnjem mandatu, ko so bile le-te sicer zelo pogoste, vendar pa rezultatov ni bilo, kajti takrat so seje minevale v znamenju večnih prepirov. Pravi, da ga tovrstne (politične) zd- Jesenski večer v Markovcih Najbolj urejene domačije Prizadevanje za razvoj turizma V dvorani vaško-gasilsega doma v Markovcih so v petek pripravili prireditev Jesenski večer. Ob nastopih domačih in kulturnih skupin iz drugih krajev so na prireditvi predstavili tudi kraje šalovske občine in razglasili najbolj urejene domačije, vse skupaj pa so dopolnili z do- mačo hrano in pijačo. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Milan Zrinski, so se v Markovcih najprej predstavili Marki, in sicer je nastopila Mala beltinska banda, sledil pa rahe ne zanimajo, to namreč delo samo zavira, zato raje uresničuje posamezne konkretne naloge (dela). V kratkem pa namerava sklicati sestanek, kjer naj bi člane sveta s tem tudi seznanil (sestanek naj bi bil v ponedeljek). Pa vendar, ali niso za delo pomembni sklepi sveta, do katerih pa lahko pride samo na sejah? Predsednik pravi, da pri izvajanju del zelo dobro sodeluje z županom, saj gre izključno za sredstva občinskega proračuna, kajti samoprispevka ni več. Prepričan je, da je pri svojem delu zelo uspešen, vprašanje pa je, ali ob vsem tem sploh še potrebuje člane sveta je nastop skupine Pristavske ščuke in članov domačega Kultur-no-umetniškega društva Šalovci, ki so zapeli in zaigrali ljudske pesmi s tega območja. KSL. In nenazadnje, če se dela res opravljajo v takšni meri in toliko bolj uspešno kot v prejšnji sestavi sveta, zakaj na seje (vsaj tiste, kolikor jih je) nismo vabljeni tudi mediji? Predsednik nam je celo očital, da vedno pridemo po naročilu nekoga drugega, ampak zakaj kljub obljubam tajnika ne pošilja vabil tudi nam, kakor je to običaj drugod? Ko smo o sejah in delu KSL povprašali podpredsednika Franca Makoterja, je bil njegov edini odgovor le, da ni z ničemer seznanjen. Kot vodja odbora kabelske televizije je skušal sklicati sejo odbora, vendar so mu to na Člani KUD Šalovci med qastopom V uvodnem govoru je šalo- vski župan Aleksander Abraham poudaril, da je akcija razglasitve najbolj urejenega kraja in domačije v občini Šalovci potrdila, da se krajani prizadevajo, da bi bili njihovi kraji lepši in tako tudi bolj zanimivi za obiskovalce. V prizadevanju za razvoj turizma bo tudi v teh krajih potrebno še bolj poskrbeti, da bodo obiskovalcem lahko kaj več ponudili in da bodo prišli v prijetno okolje, turistični razvoj pa KSL zadržali; drugače pa pravi, da znotraj sveta KSL ni nobenih stikov ali kakršnih koli informacij. Poudarja, da v takšni obliki ne potrebujejo KSL in da bi bilo bolje, da se razpusti. Podobnega mnenja je član sveta Gregor Žižek, ki pravi, da je nad takšnim delom razočaran, saj je pričakoval večjo pomoč glede reševanja problematike, ki zadeva občane. Občutek ima, da predsednik in tajnik KSL člane sveta ne jemljeta resno, še manj pa mlade; moti ga tudi, ker nima vpogleda v delovanje KSL, ker ne ve, kaj se sploh dogaja. D.TIBAOT! tem pričakujejo večjo pomoč države. . Komisija |j je ogledala vseh šest vasi v občini in ocenila, da so najbolj urejen kraj v občini Markovci, najbolj urejena šola je osnovna šola Šalovci, najlepše cvetlično okno so našli pri družini Krajcer-v Dolini, za najlepšo domačijo pa so proglasili domačijo v Budincih, katere lastnik je Vendel Žido. J. GABOR! Jože Horvat, Jože Balažič, Alojz Prša, Boris Ostre (podžupan) in Alojz Denša. V prilogi so zapisali, da je od zadnje seje minilo že več kot štiri mesece ter da sami in občani ocenjujejo, da delo občinskega sveta ni plodno. Zato so nekateri prebivalci prepričani, da so za nedelo krivi člani občinskega sveta. Tako so že 25. oktobra županu poslali zahtevo za sklic seje, kjer so predlagali tri točke: Pregled in sprejem zapisnikov prejšnjih sej, Seznanitev z zapisniki in zbori občanov ter Občinski samoprispevek, Ker župan v petnajstih dneh ni sklical seje, so jo pač za torek zvečer sklicali svetniki. O tem, ali seje bo župan udeležil ali ne, bomo prav gotovo poročali, svetniki pa so v sklicu poudarili, da so seje javne in da so povabili nanjo vsa domača sredstva javnega obveščanja. T0M0K0LEŠ1 Radioamaterstvo S Pomurcem do svetovnega rekorda P omurski radioamaterji sodijo že dalj časa med najuspešnejše v državi in tudi na svetu, saj na velikih svetovnih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih. Na letošnjem svetovnem radioamaterskem ekipnem prvenstvu, ki je bilo na Bledu, so člani bavarskega radio kluba iz Miin-chna povabili Stanka Harija iz Murske Sobote, kije sicer član Radio kluba Pomurje, da sodeluje v njihovi ekipi na največjem svetovnem tekmovanju CQWW. Ekipa, ki jo je poleg Harija sestavljalo še 17 nemških radioamaterjev, si je zadala cilj, da na tem tekmovanju osvoji nov svetovni rekord, in to ji je tudi uspelo. Za mesto tekmovanja, kjer so postavili svojo opremo, so izbrali kraj nedaleč od Rabata v Maroku; lokacija, od koder so dobri pogoji za vzpostavljanje zvez z Evropo in Ameriko, pa se je pokazala kot idealna. Rezultat ni izostal in ekipa je dosegla 82 milijonov točk, dosegla nov svetovni rekord in za 28 milijonov točk prehitela drugouvrščeno ekipo. Naj zapišemo, da je največjo anteno, ki so jo uporabljali na tem tekmovanju, izdelal prav Stanko Hari. L. KOVAČ ■ nSIlllK. 16. november 2000 LOKALNA SCENA 5 Občinska seja prleške metropole Ljutomer obrnjen na glavo? Proračun za leto 2001 - Bo medobčinski Sklad za razvoj postal občinski? K Ljutomeru so imeli v razmiku le petih dneh dve redni seji občinskega sveta, ki pa sta bili na trenutke, kot je to v Ljutomeru že običajno, vse prej podobni kaotičnemu »diplomatiziranju« kot pa konstruktivnemu delovanju; dokazovanje v smislu kdo ima prav, pa je bilo tokrat nekoliko bolj prikrito. Občasna zmeda je dala slutiti, da marsikdo med prisotnimi niti ne ve, za kaj in o čem glasuje in da je velikokrat dvig rok le posledica (koalicijskega) enoumja. Začelo se je že z nejasnim umikom treh točk dnevnega reda, in sicer na predlog svetnika Pečnika (v imenu koalicije), pri čemer je svetnico Rebernikovo motilo, da umika niso obrazložili, kar pa Pečnik kljub temu ni storil. Županje po sprejetju dnevnega reda svetnike seznanil, da umika sklep, ki gaje podpisal za zgraditev ceste Cven-Prista-va, sledil naj bi disciplinski postopek, vendar podrobnejše razlage, za kaj gre in s kakšnim raz logom, ni bilo. Zatem je svetnik Gošnjak ugotavljal, da občinska uprava ne zmore opravljati svo jega dela, saj še vedno ni prejel odgovorov na vprašanja, ki jih je postavljal na prejšnjih sejah. Po poslovniku bi namreč moral prejeti odgovore v petnajstih dneh, nakar ga je občinski tajnik Novak seznanil, da odgovore pripravljajo, v kratkem naj bi jih vsi svetniki dobili. Svetnik Pavličič je zahteval od občinske uprave, da mu čim prej pripravijo obrazložitev, kako so pripravili dokumentacijo o stanju OŠ Stročja vas, saj je Ministrstvo za šolstvo Slomškova 33, tel.: 536 15 60 Pričenjamo PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA Še nekaj prostih mest! Pridružite se nam! 55 oohodnikov na Suhi Vrh ...“I b martinovem so Občinska športna zveza, | Turistično-informativni center in Turistično * društvo Občine Moravske Toplice pripravili L Martinov pohod na Suhi Vrh, ki se ga je udeležilo 55 pohodnikov. Začetek pohoda je bil pred banko v zdravilišču, kmalu pa so se popotniki ustavili pri Stanku Cigutu, ki je letos osvojil naslov najlepše domačije v občini. Kasneje so pohodniki spoznali še del Vinsko-turistične ceste Goričko, ponudnike dobrega vina in domačih dobrot. Cilj štiri kilometrskega oz. Pri Nadi, Jani Erniša, Lipič - Passero, Erniša in Goran ter medičarstvo Celec, kjer so prodajali mošt oz. vino, buteljčno vino, domače žganje in prigrizke, bučno olje in medičarske izdelke. Vsak pohodnik se je lahko poleg vina okrepčal še s pečenimi kostanji in si sam pripravil »pajani kruj« na žerjavici. Za dobro vzdušje sta poskrbela harmonikar in g. Krunič s svojim fijakerjem. Predsednik občinske športne zveze Branko Recek napoveduje, da bo pohod postal tradicionalen, drugo leto pa bo zato že dosti hitrejša in večja obveščenost v me- enournega pohoda je bil na Jelovškovem bregu na Suhem Vrhu, kjer so se predstavili vinotoči Sever, dijih, kof je bila ob tokratnem prvem poskusu. BESEDILO IN FOTO: TKI in šport izdalo prioritetno listo vlaganj v šolske stavbe, kjer je omenjena šola kljub izredno slabemu stanju na zadnjem mestu. Pri prvi obravnavi proračuna za leto 2001, ki naj bi prinašal petindvajset milijonov tolarjev primanjkljaja, se je Gošnjak spraševal, ali je v Ljutomeru res vse obrnjeno na glavo, saj med drugim ugotavlja, da kljub tretjemu letu mandata stvari ostajajo enake - ni vlaganj v kulturo, ne v komunalo -, poleg tega pa se odbori Referenduma niso podprli Barantanje z denarjem Kdo bo obogatel na račun odprtja gramoznice v Babincih? - Vaščani potegnili kratko? a zadnjih dveh sejah v minulem tednu so ljutomerski svetniki med drugim imeli pred sabo tudi drugo branje predloga o širitvi gramoznice v Babincih. Svetnik Štrakl je načeloma bil za sprejem predloga, vendar pa gaje motilo, da nimajo pripravljenih kakršnih koli poročil o postopku, prav tako pa tudi ne predloga sklepa, ki bi bili zavezujoč za občino in druge akterje v igri. Sedanje obljube je treba držati, kar bi zagotovili s podpisi, je menil Štrakl, saj drugače ne bo prišlo do realizacije. Temu mnenju sta se pridružila še Pavličič in Gošnjak; slednji je občinski upravi izrekel nezaupnico, ker niso pripravili nobenih poročil. Tajnik je nato obrazložil, da gre v tem primeru le za prostorski akt, ki pa še ni izvedbeni v smislu sklepanja pogodb, ob čemer je Štrakl vztrajal, da se s ukvarjajo s področji, ki niso v njihovi domeni. Podžupanja Marija Gjerkeš Dugonik je menila, da morajo denar najprej zagotoviti za projektno dokumentacijo, saj bodo le tako lahko izpeljali projekte. Rebernikova pa je ugotavljala, kako porabniško naravnan je proračun. Ker razprava ni bila preveč produktivna, so točko prestavili na ponedeljek, ko so proračun z dopolnitvami v prvem branju sprejeli, pred drugim branjem pa bodo morali obravnavati še plan investicij. Ob sklepanju za predlog o sofinanciranju pilotnega programa Tisoč novih možnosti pa je spet zavladala zmeda. Ob nejasni opredeljenosti svetnikov in čudnem glasovanju, ki ni bilo podprto s takim načinom dela nikakor ne strinja in še dodal, da bo ob začetku kopanja za takšne razprave že prepozno. Po dolgi razpravi vendarle niso bili nič bliže rešitvi, zato so točko prestavili na ponedeljek, ko se je začela razprava sukati v smeri razdelitve sredstev. Kar nekaj svetnikov se ni strinjalo, da bi kar sedemdeset odstotkov sredstev (od petdesetih odstotkov, ki jih dobi občina) pripadalo vasi Babinci, tride- kakšnim sklepom, seje oglasil tajnik, ki je navzoče vendarle opomnil, da je treba sprejeti nek sklep. Odločili so se, da programa v takšni obliki ne podprejo. Pri predlogu o ustanovitvi medobčinskega sklada za razvoj so si bili svetniki enotni, vsaj tisti, ki so se v razpravo vključili, da ustanovijo takšen sklad samo za občino Ljutomer, saj tudi iz prakse vedo, da lahko že samo ena občina blokira delo celotnega sklada. Čeprav je v delitveni bilanci določen skupni razvojni sklad, bi si v Ljutomeru želeli svojega, vendar pa bodo počakali na odločitev ostalih občin, obenem pa naj bi potekal postopek o razveljavitvi sklada glede na delitveno bilanco. D. TIBAOTi set pa občini. Gošnjak je nato poudaril, da gre za županovo obljubo, ki jo je dal vaščanom na javni razpravi oz. zboru krajanov (?), torej bi morali to tudi upoštevati. Razprava bi v tej smeri verjetno še potekala nekaj časa, če se ne bi nekdo spomnil, da to sploh ni stvar današnje de- Pred pomembno odločitvijo V nedeljo referendum v Bukovcih Z zbranim denarjem do številnih komunalnih objektov in drugih potreb v krajevni skupnosti - Dosedanji rezultati so dokaj spodbudni nedeljo, 19. novembra, bo v Krajevni skupnosti Bakovci referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih (od L januarja 2001 do 31. decembra 2005). Če bo uspel, bodo zbrana sredstva s samoprispevkom porabili za izvajanje začrtanega programa. V ospredju so sofinanciranje gradnje vodovodnega omrežja, pločnikov in cest, ki jih bo treba tudi sanirati. Poleg tega načrtujejo ureditev zelenic in vzdrževanje vaških javnih poti, dograditev ulične razsvetljave ter druga vzdrževalna dela na objektih in opremi. Sem so vštete tudi druge potrebe v krajevni skupnosti. V Sicer pa so pridobitve zadnjega referendumskega programa KS Bakovci, sprejetega na zboru občanov, dokaj spodbud ne. V iztekajočem se referendumskem obdobju so denar vložili v sofinanciranje gradnje kanalizacije, ureditev pločnikov in odvajanje meteornih voda (Soboška, Poljska, Partizanska in Panonska ulica delno), nakup zem- Strokovni dosežki kirurgov murskosoboške bolnišnice irurgi murskosoboške bolnišnice so v sklopu Zdravniškega društva Pomurja in ob sodelovanju bolnišnice pripravili javno predstavitev strokovnega dela in dosežkov v letošnjem letu. Slušateljem so predstavili devet predavanj, s kate- rimi so aktivno nastopili na različnih kongresih, od tega s tremi na mednarodnih. Na kongresu endoskopske kirurgije Hrvaške v Šibeniku je o zdravljenju kronične bolečine v trebuhu predaval Borislav Vrbanec, dr. med. Na drugem centralno evropskem vaskular-nem forumu v Rimu sta Jelko Čopi, dr. med., in Dražen Popovič, dr. med., predstavila kirurško terapijo krčnih žil na nogah. Kirurgi murskosoboške bolnišnice so namreč prvi v Sloveniji ' začeli opravljati operacije krčnih žil z endoskopom. Na srednjeevropskem mediteranskem koloproktološkem kongresu v Izraelu pa je mag. Suzana Koltaj, dr. med., predstavila operacijo tumorja debelega črevesja po novi metodi z ultrazvočnim skalpelom. Suzana Koltaj je bila povabljena tudi na osme kirurške delavnice z udeležbo tujih profesorjev kot učna, demonstracijska operaterka za pilonidalni sinusa po metodi »Z« plastike. Mag. Suzana Koltaj, kirurginja z murskosoboške bolnišnice in predsednica strokovne komisije pri Zdravniškem društvu Pomurja, je ob tem dejala; »Na oddelku že načrtujemo projekte s področja travmatologije, žilne ter abdominalne kirurgije in upam, da bomo naslednjo jesen spet lahko poročali o novostih, ki jih opravljamo v bolnišnici.« MH ■ bate oz. odločanja. Svetnik Mlinarič je nato ponovil predlog, ki ga je podal že v začetku, da se o širitvi gramoznice izvede referendum, saj je to po njegovem mnenju edina rešitev ob kopici odprtih vptašanj. Pavličič je nato predal županu listino z 82-imi podpisi vaščanov, ki so proti po- Ijišča za parkirni prostor pri vežici in kolesarsko stezo. Zbrani denar so namenili tudi za ureditev parkirišč (rekreacijski center, pri pokopališču in ob vaškem domu), obnovo kritine na mrtvaški vežici, notranje in zunanje pleskanje vežice ter ureditev okolice. Bakovčani so prav tako ponosni na ulično razsvetljavo (Ribiška ulica delno in Nova uli novnemu izkopu gramoza v Ba-bincih, kar je bilo v vednost poslano na sedež stranke SDS. Listino naj bi podpisani vaščani poslali tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Večina svetnikov z županom na čelu pa se za omenjene podpise ni zmenila, kakor tudi ne za prvotnih skoraj sto petdesetih podpisov. Prepričani so namreč, da so se vaščani na javni razpravi že odločili (ZA izkop gramoznice). Ponovno se je oglasil Mlinarič, kije spomnil navzoče, da je referendum instrument demokracije, kjer naj se ljudje odločijo in da gre za dolgoročni poseg, ki ga ni mogoče nikoli več popraviti, zato mu ni bilo jasno, kako lahko že v tej fazi barantajo z denarjem. Pri glasovanju o referendumskem odločanju je bilo pričakovati, da bo predlog podprl samo Mlinarič. In predlog sklepa o širitvi gramoznice (s stališči) je bil zatem sprejet, čeprav je ob koncu vendarle nekaj več svetnikov menilo, da bi lahko v poznejši fazi izpeljali referendum. Debata se je z Mlinaričevim vprašanjem, če sploh vedo, kaj glasujejo, tudi končala; menil je namreč, da pri tem ne gre za sklepe zbora občanov. D. TIBAOTi ca delno ter Panonska ulica), razširitev mostov v Miizgah in na Pašniku, asfaltiranje in gramo-zenje vaških cest in poti s ponikalnicami za meteorne vode. Ob tem pa ne pozabljajo tudi na ureditev avtobusnega postajališča, sanacijo in vzdrževanje vaškega doma, ureditev cestnoprometne signalizacije, prispevek pri nakupu gasilskega vozila ter sofinanciranje delovanja društev in klubov ter drugih dejavnosti. Vsi ti dosežki jih spodbujajo in upajo, da bo nedeljski referendum za nadaljevanje krajevnega samoprispevka uspel, saj bo od tega v marsičem odvisna nadaljnja usoda razvoja vasi. MILAN JERŠEi 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 16. november 2000, TOTHI Temeljni kamen za novo hladilnico Goričkega sada Za 3.700 ton sadja Vrednost naložbe je 587 milijonov tolarjev, pretežni del sredstev pa bodo prispevali sadjarji o propadu Panonkinega zadružnega podjetja Sadjarstvo Puconci so gorički sadjarji ustanovili specializirano sadjarsko zadrugo Gorički sad, ki naj bi postala nosilec razvoja sadjarstva na tem območju. Razvojna študija o mož- nostih razvoja sadjarstva na Goričkem, ki so jo v osemdesetih letih pripravili v takratnem sozdu ABC Pomurka, je do leta 2000 na tem območju predvidevala zasaditev tisoč hektarjev sodobnih nasadov, med njimi pa naj bi prevladovali predvsem ja-blanovi. Dinamika obnove sodobnih plantažnih nasadov, za katere so na Goričkem izredne naravne danosti, sicer ni nikoli zaživela v načrtovanem obsegu, večje obnove pa smo beležili v obdobju od druge polovice osemdesetih do polo-Ivice devetdesetih let. V čas pred devetdeseta leta sodi tudi gradnja hladilnice v Puconcih, saj so sredstva, ki naj bi jih po katastrofalni toči dobili sadjarji, namenili za hladilnico. Odločitev, da brez hladilnice ni nadaljnjega razvoja sadjarstva, je naletela na razumevanje med sadjarji, žal pa so poznejša dogajanja pokazala, da je hladilnica najmanj služila prav tistim, katerim je bila namenjena. Zmogljivosti hladilnice v Puconcih, ki je zdaj v lasti specializirane sadjarske zadruge, znašajo le kakšnih 500 ton, to pa je zdaleč premalo že za sedanje potrebe. Gorički sadjarji zdaj že pridelujejo sadje v 130 hektarjih nasadov in letos so kljub suši, ki je najbolj prizadela prav sadjarstvo, pridelali 2.500 ton jabolk. Nekaj so jih izvozili v Nemčijo, 500 ton so jih skladiščili v puconski hladilnici, 300 ton jih imajo v hladilnici posavske sadjarske zadruge, preostala jabolka pa čakajo kupce. Nekaj jih sproti prodajajo na bosansko tržišče, zaradi toplega vremena pa imajo težave z jabolki, ki niso primerno skladiščena. Razširitev hladilniških zmogljivosti je nujna, pravijo v Goričkem sadu, zato so se odločili za gradnjo nove hladil-Inice, v kateri bodo lahko skladiščili 3.700 ton jabolk. Zalogaj ni majhen, saj je vrednost naložbe skupaj s pripadajočo opremo ocenjena na 587 milijonov tolarjev. Po programu sofinanciranja gradnje hladilniških zmogljivosti bo ministrstvo za kmetijstvo primaknilo 24 odstotkov nepovratnih sredstev, preostalo pa bo morala zagotoviti zadruga. Njeni I člani so jo pripravljeni dokapitalizirati in za to nameniti del sredstev od prodaje pridelka ter tako vračati kredit, ki bo potreben za izvedbo naložbe. Temeljni kamen za novo hladilnico, ki bo ob prostorih obstoječe hladilnice v Puconcih, so položili na včerajšnji priložnostni slovesnosti, gradbena dela bo izvajal SGP Pomgrad, hladilnico pa bo opremilo podjetje EHO iz Laškega. Hladilnica bo dograjena do prihodnje sezone, ko bodo v njej že skladiščili pridelek iz goričkih nasadov. LUDVIK KOVAČI Gostinsko turistični zbor v Kranjski Gori Majdi Šmid zlata plaketa Priznaje za dolgoletno aktivnosti v gostinstu in turizmu »ttisaan^t Majda Šmid z odličji z gostinsko-turističnega zbora. Precejšnja vlaganja soboškega Telekoma Kmalu povsod digitalni sistem Zadovoljstvo nad doseženim - Do konca leta zamenjane vse stare telefonske centrale - Uresničevanje plana v letu 2001 bo v marsičem odvisno od države omembno je, da smo pred kratkim v Murski Soboti zamenjali staro Crosbarjevo glavno telefonsko centralo z najsodobnejšo digitalno centralo. Podobnega posega smo se lotili tudi v Radencih, čaka pa nas še tovrstno delo pri telefonski centrali v Lendavi, ki jo bomo decembra priključili na novo omrežje. Novembra sta na vrsti najprej Hotiza in Gaberje, zadnji letošnji mesec pa še drugi kraji na lendavskem območju. Tako bo na območju celotne poslovne enote Telekoma demontiran analogni sistem, to pa bo omogočilo nemoteno delovanje digitalnih telefonskih central,« pravi direktor poslovne enote Telekoma v Murski Soboti Jožef Kavaš. Prav tako jih ni našel nepripravljene nov sistem oštevilčenja. »Te zadeve smo imeli pripravljene že nekoliko prej; ravno zaradi omenjenih zamenjav starih telefonskih central. S tem smo sklenili investicijo zgraditve telefonskega omrežja v Murski Soboti, vredno 300 milijonov tolarjev. Tako smo napeljali v zahodnem delu Murske Sobote nove kable. Poteka tudi gradnja telefonskega omrežja med Lendavo in Hotizo, ki naj bi jo predvidoma končali letošnjega decembra. Vrednost te naložbe je okrog 250 milijonov SIT. Pred tem pa smo dokončali telefonsko omrežje na relaciji Moravske Toplice-Sebeborci-Andrejci in imeli nekaj manjših investicij.« V bistvu gre za popolnih prehod na digitalizacijski telefonski sistem, ki bo omogočal najsodobnejše telefonske povezave v pokrajini ob Muri. S tem je navsezadnje povezana tudi odprava telefonskih dvojčkov. »Tako je v Murski Soboti že odpravljena večina dvojčkov, ki naj jih po novem letu ne bi bilo več. Poleg tega dvojčkov ni več v Radencih, Lendavi, po novem letu pa bodo ostali dvojčki še v centrali v Kri- ževcih pri Ljutomeru. Zaradi rebalansa smo tamkajšnjo posodobitev preložili na začetek leta 2001.« Kako pa ste nasploh zadovoljni s trenutno pokritostjo telefonskega omrežja spričo dosedanjega zaostanka za slovenskim povprečjem? »Moram reči, da smo v zadnjih letih na tem er je stroka, bodimo konkretni, doktorji veterinarske medicine S. Švenda, E. Šinko, I. Ternar in J. Črnko z dolgoletnimi izkušnjami, torej tista stroka, ki naj bi stala za pisanjem avtorja - bodimo znova konkretni, J. Votka, tudi z dolgoletnimi izkušnjami, »brezprizivno« obsojena na dilantizem in nestrokovnost, je kljub temu da se bo reagiranje stroke razumelo kot nov prispevek k prekmurski kmetijski hiralnici, ki se zdaj že s svetlobno hitrostjo spreminja v blaznico, potrebno reagirati. Zakaj? Zaradi vesti in etike je potrebno dvigniti glas v Blatnem dolu, kjer mladi nimajo prihodnosti, starejši pa crkavamo v mrtvi svetlobi mrtvega dne. In vendar, stroka nima formalne moči, zato lahko samo opozarja, posebej, ker ima zaradi znanja in konkretnih izkušenj širše obzorje in vidi dalj kot novodobni kapitalisti, ki imajo moč in denar. a nedavnem 47. gostinsko-turističnem zboru v Kranjski Gori je zasebna gostinka - lastnica restavracije M v Gornji Radgoni - Majda Šmid prejela priznanje z zlato plaketo za kakovost gostinske ponudbe. Je edina iz pomurske regije, ki je tokrat prejela odličje. Majda Šmid opravlja zasebno gostinsko obrt kot samostojna podjetnica od leta 1988; prej je (polnih 25 let) delala v gostinsko-turistični dejavnosti Radenske, v letih 1980-’88 pa je bila direktorica hotela Grozd Gornja Radgona. Sedanji lokal vodi od 1992. leta. Zaposlenih ima pet natakarjev in pet kuharjev, njena desna roka pa je sin Danijel. Notranjost lokala je izjemno razgibana: z manjšimi saloni v pritličju ter sodobno jedilnico v etaži. Lokal ima 150 sedežev, v letno-zimskem vrtu pa je prostora za 50 gostov. Majda Šmid se udeležuje gostinsko-turistič-nih prireditev doma in v tujini, pri predstavitvah kulinarične ponudbe Pomurja sodeluje s pomursko turistično zvezo, skrbi za izobraževanje in napredek zaposlenih delavcev, je aktivna v organih območne obrtne zbornice, je predsednica sekcije za gostinstvo... N. ŠOŠTARIČ ■ In o tem govori zgodba, o kateri piše J. Votek. Če je kot »back ground« uporabil v svojem članku mnenje stroke izpred let, ki je opozarjala na predvidljive sosledje dogodkov, je to profesionalizem par exce-llance. Pa smo tam! J. Votek ni razbijal z mnenjem stroke po glavah bralcev kar tako ali pa, ker bi bila stroka nepismena in bi rabila človeka, ki je sicer pismen, v njegovi glavi pa vztrajno odzvanja prazen odzven. Hvala bogu, da ima ta stroka jajca. Zna sama napisati in podpisati. V Blatnem dolu sta kapital znanja in izkušenj breztežna kategorija, zato sta, tako kot se za Blatni dol spodobi, povaljana v blatu neznanja in ponižana v podlo zavračanje. Neprofesionalno in neetično, da ne govorimo o drži intelektualca, bi bilo biti tiho takrat, ko se brez milosti uničuje nacionalno bogastvo Prekmurja, ker je gotovo govedo simentalske pasme in njegovo zdravje. To pa ni zgolj stvar Pomurskih mlekarn in mlečne zadruge, to je stvar vseh Prekmurcev. Za Ljubljano smo ravno zato, ker smo brez drže in hrbtenice, zanikana provinca, ki se jo da kupiti celo brez denarja, zgolj s spretnim obračanjem papirjev in lumparijami ljudi, ki jim ni do ničesar, razen do koristi. Tak modus vi-vendi producira na eni strani strašno revščino, na drugi pa silno bogastvo. V neznanju je moč! Tista moč, ki nam znižuje ceno. Pomurske mlekarne in mlečna zadruga sta brez strokovnega »su-porta« dosti premajhna, da bi reševali probleme prekmurske govedo- Jožef Kavaš, direktor poslovne enote Telekoma v Murski Soboti področju izredno napredovali, to pa je posledica velikih investicijskih vlaganj. Zaostanek po številu telefonskih priključkov na sto prebivalcev sicer je, toda ne bi smeli gledati le na ta kazalec. Ravno tu bomo vedno zaostajali, ker so v Pomurju večje družine v primerjavi s preostalo Slovenijo. Torej imamo manj družin na število prebivalcev, nimamo pa dovolj razvite industrije, kot ljubljansko in kranjsko območje, kjer je precej tovarn. Vse to pa gostoto telefonskih priključkov močno zviša. Pri primerjavi števila gospodinjstev pa namreč po telefonskih priključkih ne zaostajamo. Pohvalimo pa se lahko, da nimamo velikega števila čakajočih na telefonski priključek, ki je problem drugje po Sloveniji.« Ali že snujete investicijske načrte za leto 2001? »Imamo že pripravljen plan, toda v Telekomu Slovenije še ni dokončno sprejet plan, zato je pričakovati nekatere spremembe. Marsikaj bo odvisno od države, ki je večinski lastnik Telekoma. Menim pa, da bo naša poslovna enota tudi v prihodnjem letu relativno dobro vlagala v nadaljnji razvoj in posodobitev telefonskega omrežja na celotnem območju,« je z optimizmom napovedal prvi mož pomurskega Telekoma. MILAN JERŠEi Daleč je sonce - potrditev resnice O tebi zgodba govori! reje ali če hočete kmetijstva. Še manj je vse skupaj stvar svobodne odločitve nekega kmeta. Svoboda ni to, da napraviš, kar se ti tisti trenutek zahoče. Kot kaže, je vse pomešano. Če se glas stroke zreducira na vpitje »monade«, ki vpije v mrtvo svetlobo mrtvega dne, potem je to t Prejeli smo definitivni konec prekmurskega kmetijstva. O tem ni potrebno dvomiti. Omenjati stroko z namenom, da z njo ne boš vodil dialoga, je, kot da bi v nemar omenjal božje ime. V mlečni zadrugi srži pisanja J. Votka niste razumeli. Temu primeren je tudi odgovor. Pomešali ste krompirje in hruške in jabolka. Množice se ne seštevajo, ampak združujejo. Zato naše reagiranje ni odgovor na laične, da ne rečemo za lase prevlečene trditve v odgovoru mlečne zadruge. Pomemben je širši kontekst, ki ga pisanje mlečne zadruge nujno implicira. Pametnim zadosti! S. ŠVENDA, dr. vet. med, E. ŠINKO, dr. vet. med., I. TERNAR, dr. vet. med., J. ČRNKO, dr. vet. med. ■ Radenska: Mor. Toplice irektor Moravskih Toplic si lahko misli o Radenski, kar hoče. Te pravice mu ne mislim kratiti, zato tudi tega pisma naj ne razume kot moj poskus, da bi njegova stališča spreminjal. Reagiram zaradi bralcev Vestnika. Ni prvič, da gospod Bencik v javnosti komentira dogodke v Radenski in daje vrednostne sodbe o ljudeh iz Radenske. To je v celoti skregano z elementarnimi principi korektnosti in kolegialnosti v poslovnem svetu in tudi s principi minimalno pričakovane higiene vsakega posameznika. Toliko bolj, ker je Radenska največji posamični lastnik Moravskih Toplic in ker smo prepričani, da so Moravske Toplice to, kar so tudi zaradi Radenske (pa naj si gospod Bencik misli, kar si hoče). V zadnjih sedmih letih je Radenska vložila v razvoj pomurskega turizma ca. 50 mio DEM; del tega denarja tudi v Moravske Toplice. V argumentiranje našega sodelovanja pri gradnji Term 3000 sem vložil nemalo svojega truda in svoje verodostojnosti, v poskuse, da bi z Moravskimi Toplicami našli področja skupnega sodelovanja, pa nemalo časa. Slednje na žalost neproduktivno. Gospod Bencik sam najbolje ve, kakšne izgube beležimo zaradi naših naložb v Moravskih Toplicah. »Pomurski turistični gigant« (po gospodu Votku) je torej močno prisoten v turizmu severovzhodne Slovenije in bo tudi naprej. Tudi zato nadaljujemo z našimi investicijami v turizem: Diana, Terme Lendava, golf igrišče v Radencih; in nič ni narobe, če zatrjujemo, daje nadaljnji razvoj turizma in zdraviliško turistične ponudbe Radenske v Pomurju odvisen izključno od ekonomskih temeljev, rentabilnega poslovanja in doseganja dobička. Naše poteze bodo tudi v primeru Moravskih Toplic odvisne zgolj od teh kriterijev. ALOJZ BEHEK, generalni direktor Radenska, d. d., Radenci ■ 16. november 2000 GOSPODARSTVO 7 Za deset milijonov koncesijskih dajatev _______ £........................—————...- , ' Prihodki višji za 14 odstotkov - Največ povečanja pri kremenčevih peskih - Posodabljanje proizvodnje z robotizacijo etos ponovno beležimo ugodne rezultate, in to kljub dejstvu, da smo do 1. julija praktično poslovali po cenah iz leta 1999. Zaradi precejšnje konkurence na tržišču, predvsem z nastopom novih tujih firm, si pač nismo mogli dovoliti, da bi cene dvignili. Šele z julijem smo prodajne cene dvignili za 5 odstotkov. Mogoče nas je še bolj presenetilo drugo polletje, ker je inflacija večja od pričakovanj, poslovanje pa je iz dneva v dan težje. Ne samo, da se dvigujejo domače cene, ampak tudi dobavitelji surovin iz tujine, ki sp pri proizvodnji vezani na naftne derivate, prihajajo z novimi predlogi za povišanje cen,« razkriva trenutno stanje direktor že vrsto let uveljavljenega podjetja Kerna iz Pu-conec Branko Drvarič. »V letošnjih devetih mesecih smo v primerjavi z lani prihodke presegli za 14 odstotkov. To nam daje upanje, da bomo konec poslovnega leta uspešno zaključili. Pri gradbenih materialih beležimo 9-odstotno povečanje, kremenčevih peskih 43-odstotno, v trgovini pa 16-odstotno. Ker so bili v'tem obdobju stroški višji za 17 odstotkov, bomo morali veliko pozornost nameniti njihovemu zmanjšanju, če želimo doseči načrtovano. To pa je čisti dobiček, s katerim bi dosegli približno 8-odstotno donosnost na kapital,« še dodaja Branko Drvarič. Vnovič se odpira jugoslovanski trg »V letu 2000 smo močno okrepili tudi našo dejavnost na Hrvaškem, kjer se kaže po zamenjavi oblasti zelo lepa prihodnost. V igri je namreč kar nekaj velikih objektov, kjer naj bi dobili ugoden posel, zato lahko že v naslednjem letu pričakujemo dinamično poslovanje v tej sosednji državi, ravno tako v Bosni in Hercegovini. Zanimivo pa je, da je prišlo že deset dni po spremembah v Jugoslaviji kar nekaj pisem naših partnerjev, ki so nas povabili k obnovi sodelovanja. V Valjevu bomo angažirani z našim industrijskim podom. O tem je bilo še pred mesecem dni nemogoče razmišljati. Obnovili smo našo dejavnost na Češkem, predvsem s sanacijskimi materiali za saniranje vlage in Slovaškem, kjer smo zamenjali partnerja in tako praktično začenjamo znova. • Pozitivno lahko ocenjujemo tudi gibanje na Madžarskem, kjer nameravamo še okrepiti sodelovanje. Skupaj z Avstrijo, kjer smo ravno zdaj v dogovorih glede stalne dobave za dva ali tri nove partnerje.« Kot pravi direktor Kerne, so v svojem nastopanju v tujini spremenili strategijo. Temeljito so ocenili stroške in obdelali tržišče. Zanje pomeni prihodnost sodelovanje s soseščino. Če bi na teh tržiščih uspeli plasirati od 30 do 40 odstotkov celotne proizvodnje gradbenih materialov, bi se lahko nadejali dolgoročne ga uspešnega poslovanja, ne glede na to, kaj bi se dogajalo na domačem tržišču. Korak naprej tudi doma »Obenem pa smo dali letos z našo investicijo, ki smo jo končali julija, na tržišče novo emba Robot, ki je nadomestil skupino ljudi in povečal produktivnost dela. Foto: M. JERŠE lažo za pakiranje peska. To je bila očitno zelo dobra poteza. Ne samo zato, ker smo dobili nova tržišča in nove kupce v Sloveniji, ampak smo dobili naročilo za okrog 2.000 ton iz Avstrije. V naše poslovanje pa smo uvedli tudi prvega robota, ki je skupaj s pakirnim strojem nadomestil kar osem delavcev. Produktivnost pa Branko Drvarič, direktor puconske Kerne Močno pa jih bremenijo koncesijske dajatve za izkoriščanje kamnin in rudnin. Glede izvajanja zakona o koncesijah bi morali letno plačati okrog 10 milijonov tolarjev (pol tega zneska dobi puconska občina). Ker s proizvodnjo peska ne ustvarijo toliko dobička, so se pritožili na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, enako so storila tudi druga podjetja s tega področja. Ob skorajšnji menjavi vlade vsa zadeva zaenkrat miruje. se je povečala kar za desetkrat. Sedaj lahko v osmih urah spaki-ramo približno 80 palet, medtem ko smo prej le 20 palet s štirimi delavci. Zdaj le en delavec nadzira celoten proces.« Pogled naprej »Čez zimo predvidevamo drugo fazo posodobitve sušilnice peskov, kjer bi predvsem racionalizirali porabo goriva, s čimer ne bi bilo več nobenih izpustov prahu in dima v okolico. Preusmerili se bomo verjetno na plin. V letu 2001 načrtujemo od 5- do 10-odstotno realno povišanje poslovanja. To velja tako za proizvodnjo peskov in gradbenih materialov kot trgovinsko dejavnost. MILAN JERŠE ■ Podjetje Vabaco za sodelovanje z Madžari Več stičnih točk Decembra je predviden podpis sporazuma red kratkim je bil na obisku v podjetju Vabaco varovanje, d. o. o., Murska Sobota generalni direktor podjetja s podobno dejavnostjo v madžarskem mestu Sarvar (Sarvarski varnostni servis) Ferenc Sods s sodelavci. Vse kaže, da bosta podjetji še letos podpisali sporazum o sodelovanju. Medtem ko ima sarvarski varnostni servis ima okrog 500 zaposlenih, jih dela pri Vabacu zaenkrat 50. Dogovorili so se, da se bodo predstavniki obeh podjetij decembra srečali v Sarvarju in takrat naj bi tudi podpisali sporazum o sodelovanju. JG ■ ZANUSSI do 25. 11. 2000 oziroma do odprodaje zalog! 00 >sn Kot sta nam povedala prokurist podjetja Vabaco Bela Banfi in direktor Robert Graj, so ugotovili, da imata obe podjetji več stičnih točk in da bi bilo koristno, če bi se dogovorili o medsebojnem sodelovanju v prostoru Alpe - Jadran. Za oba partnerja bi bilo predvsem koristno so- delovanje pri izobraževanju in usposabljanju kadrov, pri varovanju oz. spremljanju ljudi ali vozil z določenimi tovori (Vabaco ima tehnična sredstva za satelitsko spremljanje vozil), pri opremljanju svojih varnostnih • centrov (v obeh podjetjih uporabljajo kanadsko tehnologijo) idr. Pomurska založba Strateškega partnerja ni ivimo in prepričan sem, da bomo še živeli,« je za Vestnik izjavil Franc Gazvoda, od septembra direktor Pomurske založbe. Zaradi ukrepov racionalizacije se je poslovanje popravilo do te mere, da se je firma odlepila od grozečega dna, med zaposlene pa naj bi se, po navedbah prvega moža družbe, spet vrnila ustvarjalna klima in ugodna v odnosu do poslovnih partnerjev. Pomurska založba ima optimalno število zaposlenih, kar pomeni, da presežnih delavcev v večjem številu ne bodo ugotavljali. Usoda založništva je še vedno negotova in odvisna od tega, ali jo bodo uspeli ponovno zagnati na novih, racionalnih temeljih. Ta mesec bodo izdali novo edicijo, ideje in možnosti za nove pa iščejo tudi za prihodnje leto. Založništvo bo torej ostalo, vendar v obsegu poslovne uspešnosti. O strateškem partnerju, ki naj bi kmalu prišel v Pomursko založbo in ji zagotovil preživetje, pa še ni novic. Dogovori z možnim partnerjem torej še potekajo, hitenje pa naj ne bi prispevalo k njegovi kakovosti. »Nam ne gre za to, da naredimo šov ali dogodek, ampak je posredi križanje interesov,« je odgovoril sobesednik. MHi CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 5211800 Konus Ljutomer Mesoreznica BOSCH MSW 1501 - močan 450-vatni motor - nastavek za mesoreznico št. 5 s hitrim varnostnim zapornim spojem - visoka zmogljivost: do 1,5 kg/min. - integriran sistem za shranjevanje pribora , . . ..Ulleei -zaradi višine 140 mm lahko podstavimo vege posode Pralni stroj ZANUSSI . pribor: velika posoda za polnjenje TL 803 CV in priročno tlačilo, nadomestni polž RACCM - zmogljivost 5 kg - kad iz carborana - nastavitev temperature - nastavitev števila vrtljajev centrifuge - program za polovično količino - max. število vrtljajev centrifuge 850 obr./min. J - mere: (š/v/g) 40 / 85 / 60 cm S tremi kupci ovi lastnik ljutomerske us-njarne naj bi bil znan šele jutri. Komisija je osmega novembra odprla in pregledala tri prispele vloge na razpis za prodajo podjetja Konus iz Ljutomera, toda upravni odbor Slovenske razvojne družbe je izbiro preložil na sedemnajsti november. Odločil se bo šele potem, ko bo pravna služba opravila presojo postopka. Imena ponudnikov še niso znana, neuradno pa se je izvedelo, da so vse tri ponudbe resne in da gre za kupce iz slovenskih logov. MHB 5 S - aqua stop 00 , SIT gorenje Vgradni pomivalni stroj GORENJE GVI 682 - notranjost iz nerjaveče pločevine - 8 programov pomivanja -kapaciteta 12 pogrinjkov - nastavljiva zgornja košara - samodejno doziranje sredstva za mehčanje vode - informacijski prikazovalnik, 3 * X g o o Praznujte z nami še do 18.11 Čakajo vas posebna akcijska ponudba ter darila in darilca.. S Kartico Kovinotehna, za gotovino, tudi do 5% ceneje! Sušilnistroj KENMORE - art. 68090 - senzorski - elektronska kontrola, dinamično sušenje, brez mečkanja, senzorji - kapaciteta 5 kg -1121 (celotna vsebina pralnega stroja - čas sušenja LE 60 min. - vrata se odpirajo pod kotom 180° - 7 programov - moč sušenja 2520 W nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Prodajni center v Murski Soboti Plese i, tel: 02/530-26-30 8 (IZ)BRANO 16. november 2000, fBWI Pogovor s paraolimpijcem, ki nas je že drugič zastopal na paraolimpiadi Iz Avstralije z lepimi občutki Kaj vse lahko dosežeš, storiš in doživiš, četudi si skoraj popolnoma slep? omurci smo na letošnjih paraolompijskih igrah v Sydneyu imeli svojega predstavnika. Boštjan Vogrinčič iz Murske Sobote je namreč že nekaj let eden izmed članov državne reprezentance v igri z zvenečo žogo ali »goalballu«, kot tej igri pravijo najrajši tekmovalci sami. Povabilo za državno reprezentanco je dobil tudi letos, ko se je ekipa odpravljal na olimpijske igre. Boštjan je sodeloval v slovenski paraolimpijski odpravi, kije štela sedemnajst članov, zato ker je dober igralec goalballa in je slaboviden. Njegov vid se mu je ohranil le za en odstotek, kar pomeni, da vidi le toliko, kot bi videli tisti z brezhibnim vidom v zelo gosti megli, to je obrise večjih predmetov pa tudi obrise ljudi, ki pa jih ne more prepoznati. Uradno, kot pravi sam, je slep, saj se slepost definira pod pet odstotki ostanka vida. Kljub temu pa trenutno piše diplomo na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Tudi srednjo izobrazbo si je pridobil na Srednji ekonomski šoli v M. Soboti. Slabovidnosti, ki ga spremlja že od rojstva, se je s posebnim programom prilagajal le v osnovni šoli v Ljubljani na Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Seveda je moral za izobraževanje v obi čajnih šolah in na fakulteti storiti nekaj več kot ostali, ker literature in zapiskov predavanj ne moreš dobiti v Brailovi pisavi, zato si je moral gradivo za učenje »pretvoriti« s pomočjo prijateljev, ki so mu narekovali, v pisavo, ki jo lahko bere. Igra za preživljanje prostega časa Goalball je igra z žogo, v kateri so zvončki, tako da jo lahko s sluhom zaznamo, kot razlaga Boštjan. Ekipa je sestavljena iz treh igralcev, kateri na prostoru velikem kot odbojkarsko igrišče branijo svoj in poskušajo zadeti nasprotnikov gol, ki ga predstavlja v bistvu cela zadnja stena v širini igrišča (devet metrov). Čista igra traja dvakrat po sedem minut, rezultat pa je ponavadi podoben nogometnemu. Boštjan seje s to igro začel spoznavati pred osmimi leti, ko je po naključju izvedel, da imajo tudi v Murski Soboti ekipo za goalball in ker se mu je igra zdela zanimiva, se je z njo začel ukvarjati nekoliko bolj resno. Tako že ves čas nastopa za soboško ekipo, čeprav zadnje čase trenira v Ljubljani. Treningi potekajo dvakrat tedensko, če pa se pripravljajo na kakšno tekmovanje, so treningi vsak dan. Prvič pa je za reprezentanco začel nastopati pred petimi leti. Od takrat naprej je vedno v reprezentanci in nastopa na raznih turnirjih, kot na primer v Budimpešti in Pragi, na evropskih prvenstvih, na svetovnih prvenstvih, bil pa je tudi že na paraolimpiadi v Atlanti pred štirimi leti. Z reprezentanco je bil že tudi evropski in svetovni prvak lansko leto v Madridu. Ravno ta naslov svetovnega prvaka ga je skupaj s kolegi pripeljal na igre v Sydney, ki so trajale od osemnajstega do devetindvajsetega oktobra. Avstralski občutki Boštjan pravi, da se je v Avstraliji počutil izvrstno. Še preden so se začele olimpijske igre, so imeli vrsto različnih obiskov in srečanj z izseljenci v Avstraliji, ki so bili zelo prijazni. Tudi Avstralci sami so se pokazali kot zelo gostoljubni. Presenetilo ga je tudi zelo veliko zanimanje za same paraolimpijske igre, saj so bila skoraj vsa športna prizorišča zelo dobro obiskana. Pa tudi ljudje na ulici in v trgovinah so jih spraševali o rezultatih in nastopih. Urejenost same olimpijske vasi je bila presenetljiva, saj so imeli veliko stvari za sprostitev in zabavo, kot na primer fliperje, biljarde in tudi igre za slepe. Manjkalo pa ni trgovin, bank, imeli so tudi pošto in celo cvetličarno. Seveda pa mu bo v spominu najbolj ostal olimpijski mimohod na stadionu, kjer je tekmovalce pozdravilo več kot deset tisoč gledalcev. Pravi, da kaj takšnega še ni doživel, čeprav je bil že na igrah v Atlanti in na mnogih drugih prvenstvih. S sa- mimi rezultati na igrah ni najbolj zadovoljen, bili so namreč šesti od dvanajstih reprezentanc, ki so tam nastopale, glede na to, da so tja odpotovali kot svetovni prvaki v goalballu. Trenutno pravi, da si želi malo spočiti od tega potovanja, po tem se bo lotil diplome, nato pa pa se želi zaposliti. Kot športnik pa bo še nekaj časa nadaljeval, dokler bo imel voljo za igro, ki mu je tako dodatno popestrila življenje. C. KOSEDNAR FOTO: J. ZAUNEKER ■ Komentar Statistični dnevi 2000 v Radencih Končno je padla ena velika riba - državni sekretar v Ministrstvu za gospodarstvo dr. Boris Šuštar. Gre za državnega sekretarja liberalne »prominence«, ki je nastopil že za časa ministrovanja Metoda Dragonje, toda, zanimivo, obdržal se je tudi v času »prehodne oblasti«. Kot kaže, gre za izredno močno osebo z velikim vplivom in močjo, ki jo je, kot se zdi, spretno kapitaliziral za svoj privatni žep z izsiljevanji in prejemanjem podkupnin. Včeraj pa je padla še ena, kot kaže, naša domača riba iz samega vojaškega vrha A. Steiner, ki naj bi si obračunaval ločeno življenje, čeprav ga je službeni šofer dnevno vozil iz Celja, kjer je služboval, domov v Mursko Soboto. O tem primeru je malo manj znanega, ker se ministrstvo za obrambo in vojaški vrh nista poenotila o vsebini sporočila za javnost. Pajkove mreže Ob teh razkritjih se seveda zastavlja vprašanje, ali bosta omenjena primera korupcije dočakala svoj epilog ali pa se bodo oblastni interesi prepletli in spravili aferi pod preprogo. Če se bo zgodilo to, potem ni mogoče realno pričakovati, da bi lahko prišle na vrsto manjše oblastne ribe. Tildi teh je kar nekaj. Če se boljši poznavalec spusti v analizo nekaterih podjetniških povezav, ki so dostopne javnosti, se lahko samo prime za glavo, ko se prebija po pajkovih mrežah kapitalsko povezanih podjetij. To v današnjem času kapitalističnega gospodarstva, ki omogoča različne oblike organiziranosti, ni nič spornega, sporno pa je, ko take pajkove mreže segajo tudi do javnih podjetij, v katerih se prepleta kapital iz teh mrež. Nadalje, davčni inšpektorji so ugotovili in tudi v zapisnik jasno zapisali, da je javni in voljeni funkcionar, konkretno lendavski župan, dobil in mu je bila vgrajena na račun že propadlega O približevanju slovenske statistike statistiki EU Mednarodno posvetovanje je privabilo skoraj dvesto udeležencev Gidosa klima naprava, ki bi jo moral prijaviti v svoji osebni davčni napovedi, pa je ni. Računsko sodišče je ugotovilo sporno obračunavanje plače, oziroma nekaterih dodatkov -nekaj podobnega, kot je to počel visok vojaški častnik -, pa nič. Ali res te, četudi male »po-dkupninice«, niso enako nevarne kot velike ribe. Žal tudi odnos javnosti do korupcije, ko gre za majhne lokalne ribe, ni primeren, saj se zadovoljijo z odgovori, da pač ne bi imeli tega in tega, če se ne bi vozilo malo po ovinkih, namesto po členih zakona. Skratka, z minimiziranjem problemov se bo tonilo le še globlje. Žal nobena oblast ni imuna na tovrstne packarije, ki se preprosto slabo vidijo, ker iz njih ne teče kri. JVi Na pošti »petega reda« v Spodnjih Ivanjcih se je zgodilo... Končno dostava na dom Zadovoljnih štiristo enainosemdeset gospodinjstev v trinajstih krajih oz. zaselkih etos so na Pošti Spodnji Ivanjci zaposlili še enega poštarja, tako da zdaj za dostavo poštnih pošiljk skrbijo trije. Prej so bili na več lokacijah predalčniko, h katerim so krajani sami prihajali iskat pošto. Vsaka družina je imela svoj predalčnik; še pred sedmimi leti pa je več družin dobivalo pošto v skupen predalčnik. Tačas pa Ivan Veberič dostavlja pošto na Ivanjski Vrh, Negovo, Kunovo, v Lukavce, Radven-ce, Gornje Ivanjce in ob tem vsak dan ob 14,40 odpelje še nanovo oddane pošiljke na pošto v Sveti Jurij (Videm ob Ščavnici). Dnevno prevozi s poštnim renaultom 80 kilometrov. Posebej težko mu Radencih je ta teden potekalo že deseto posvetovanje Statistični Inevi 2000 z naslovom Statistična omrežna sodelovanja za bolj-o evropsko usklajenost in kakovostnejše delovanje, ki sta ga organizirala Statistično društvo Slovenije in Statistični urad RS. V okviru tega posvetovanja je potekala tudi tiskovna konferenca, kjer so nam udeleženci tega mednarodnega srečanja dali nekaj informacij o V statistiki nasploh. Na kratko samo nekaj o Statističnem uradu RS. Omenjeni urad namreč operira z različnimi podatki o različnih življenjskih področjih, ki jih potem predstavi v svojih rednih mesečnih ali letnih statističnih publikacijah ali na spletnih straneh Urada. Najbolj znana letna publikacija je Statistični letopis RS, ki izide vsako leto in zajema podatke o ozemlju, podnebju, prebivalstvu, cenah, zdravstvu, kulturi, športu, trgovini, turizmu, izobraževanju itn. Izdajajo pa tudi specifične bo, ko bo na strme in ozke ceste zapadel sneg. Veliko lažje bi mu bilo, če bi imel terensko vozilo, kakršna imajo poštarji na Pohorju. Nanovo zaposleni poštar Ivan Pučko razvaža pošto po širši okolici Spodnjih Ivanjec s kolesom. Pošiljke dostavlja na Starešinski Vrh in Ivanjšev Vrh. 80-im publikacije za vsako področje posebej, ki poleg slovenskih podatkov zajema tudi statistične podatke nekaterih evropskih držav. ' Na tokratnem posvetovanju pa je beseda tekla o približevanju držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji, med katerimi je tudi Slovenija. Pogovarjali in posvetovali so se predvsem o položaju državnih statistik kandidatk, ki jih morajo s sodobnimi pristopi omrežnih sodelovanj uskladiti s članicami EU. Pri tem mora gospodinjstvom v Spodnjih Ivanjcih, bližnji okolici in Očeslavcih pa pošto med 10. in 12. uro raznaša simpatična upravnica, ki med 8. in 10. uro in od 12. do 14. ure, v času ko je pošta odprta, dela na poštnem okencu. Na pošti opravlja vsa poštna opravila vključno s plačilnim prometom, drugega blaga pa ivanjska pošta ne prodaja. Gabrijela Domanjko je upravnica pošte nekaj mapj kot 10 let, na pošti pa dela že 20 let. Med obiskom sem ugotovil, daje Slovenija več investirati v informacijsko komunikacijsko tehnologijo in se spustiti v razumevanje eksplozivnega razvoja elektronskega poslovanja s podatki, kar bo v prihodnje postalo neizogibno za statistično sodelovanje v EU. Zato so na posvetovanju sodelovali tudi predavatelji članic EU, ki so posredovali nekaj dodatnih znanj in izmenjali izkušnje s članicami, ki se danes približujejo uniji. Ti predavatelji so tudi na tiskovni konferenci sodelovali z novinarji in presenetljivo pohvalili trenutno stanje naše državne statistike. Tako je Niko-laus Wurm, v Eurostatu zadolžen za sodelovanje z državami, vključenimi v program Phare, dejal, da ima Slovenija dobro razvito statistično omrežje in da sodi v vodil pošta zelo »frekventna«. Velik promet je potrjevalo veliko število strank, ki so se izmenjavale pred okencem. Da bi lahko bralcem bolje predstavil, kakšna pridobitev je dostava pošte na dom za ljudi, ki živijo v raztresenih naseljih, sem se del poti, ki jo Igor Veberič dnevno prevozi, zapeljal za njim. Pri gospodinji Alojziji Močnik pa sva se ustavila oba in jo povprašala, kaj ji pomeni dostava pošte na dom. Gospa Alojzija je no skupino na tem področju v Evropi. Ob približevanju uniji pa bo potrebno slediti vsem novostim, kijih le-ta pripravlja. Tudi Wouter Keller, namestnik direktorja nizozemskega statističnega urada, je pohvalil Slovenijo in dejal, da Slovenija že sedaj, ko so izdali nekaj skupnih publikacij, ni med tistimi, ki bi zamujala v zbiranju podatkov, kar je zelo vzpodbudno. Na posvetovanju pa so letos uvajali tudi nov način predstavitve referatov, kijih udeleženci tokrat niso brali, ampak si je vsak že pred odhodom na srečanje prebral zbornik referatov, tako da so lahko na samem posvetovanju takoj prešli na razpravo in reševanje problemov. C. KOSEDNAR ■ povedala: »Zelo sem hvaležna pošti, da je tudi nam, ki živimo v razseljenih in hribovitih zaselkih, uredila dostavo na dom. Imam velik vrt, njive in gorice, kar vse zahteva veliko dela. Mož se vozi v službo in mi zato nima časa ves dan pomagati pri obsežnem delu na njivah in v goricah. Zato mi zdaj še kako prav pride čas, ki sem ga dnevno porabila, ko sem šla iskat pošto. Res je, da vsak dan ne dobimo pošte, vendar se nikoli ne ve, kdaj jo boš dobil in tako sem hodila do poštnega predalčnika vsak dan. To pa je še posebej naporne v času slabega vremena in pozimi. Dostave pošte na dom pa so najbolj veseli starejši krajani.« B. HEGEDUŠI 1«, 16. november 2000 (IZ)BRANO Srečanje z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem Več samozavesti, potrpežljivosti in razumevanja prostorih Zavarovalnice Triglav je bil v četrtek pogovor z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem. Odzval se je vabilu Združenja seniorjev - območnega združenja za Pomurje. Predstavil je svoje poglede na bivanje sodobnega človeka, predvsem Slovencev, in svoj razgovor apliciral na trenutno dogajanje pri nas. Pomurci pa niso mogli brez vprašanj, ki se tičejo te pokrajine. Pogovor je bil vezan tudi na izdajo najnovejše Grmičeve knjige Izzivi in odgovori. Človek: bitje v nastajanju Človek je nedovršeno bitje, ki se stalno razvija, napreduje in je v nastajanju. Človek neprenehoma išče. Resnica ni nekaj, kar bi človek našel, je samo iskalec. Poleg tega pa se je potrebno zavedati, da človek ni sam, ampak je družbeno bitje, povezan z okoljem. Človek vedno presega spoznanja, do katerega je prišel, in gre naprej. Poudaril je tudi ravnanje človeka po vesti. Vest je Bog v človeku. Vsaka odločitev, vsaka stvar bi morala iti skozi sito vesti. Če se bo človek ravnal po svoji vesti, se bo ravnal po božjem glasu. Dodal je tudi, da Boga lahko samo doživiš, ne moreš pa pove- redila za človeka, da bi se stanje izboljšalo. Dr. Grmič ji je odgovoril, da bi morala Cerkev ljudi povezovati, ne pa razdvajati. Pri vsem pa si prizadevati, da bi bilo čim več dobrih ljudi na površju. Vrednote v krizi Rudi Cipot, direktor Zavarovalnice Triglav, območne enote Murska Sobota, seje dotaknil vrednot, ki so zašle v krizo, in povprašal, katere vrednote bi morala razvijati družba, ki živi na obrobju, da bi jo pripeljalo v lepo prihodnost. Dr. Grmič mu je od- govoril, da so to samozavest, potrpežljivost in razumevanje drugih, kar bi lahko drugače imenovali vživljanje v drugega človeka. Milko Kranjec pa se je navezal na Cipotovo vprašanje o krizi te pokrajine. »Zakaj vera sili v ponižnost, ostali pa nas lahko pri tem izkoriščajo?« Senior Evangeličanske cerkve Geza Erniša je odgovoril, da je cesarju pač potrebno dati, kar je cesarjevega. Res pa je, da v tej pokrajini damo preveč in da so taki, ki bi morali dati, pa ne dajo. Naslovni škof je bil kritičen tudi do sinode Katoliške cerkve, ki naj bi po njegovem mnenju dajala prevelik poudarek instituciji in sredstvom, kijih bodo pri tem uporabljala, premalo pa seje posvečala vsebini. Omenil je tudi, da komunizem niti ni bil tako slab za Cerkev, saj ji je omogočil, da se je obnašala krščansko. Danes pa stoji Cerkev kot močna institucija in je zato slabša kot moralna sila. Cerkev se mora po njegovem mnenju stalno reformirati, odgovarjati na probleme časa, in na tak način ljudem približati evangelij. A. NANA RITUPER RODEŽI Lastniki grobov v Salamencih nezadovoljni z novo podobo Anketa Še več takih razstav N a veliki razstavi ptic, ki je bila konec tedna v telovadnici Srednje ekonomske šole Murska Sobota, so si obiskovalci lahko ogledali okrog 220 primerkov sobnih ptic. V tekmovalni konkurenci jih je bilo približno 150, razvrščenih v šest skupin. Med barvnimi in postavnimi kanarčki je zmagal gojitelj Ignac Koren, med eksoti Janez Vučkič, najboljšo papigo skobčevko je imel Karel Gjergjek, malo papigo Jože Lipaj in srednjo papigo Bojan Štuhec. Slednjemu je pripadel tudi laskavi naslov šampion razstave. Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota so bili zelo zadovoljni z obiskom, predvsem predšolske in šolske mladine v spremstvu staršev. Razstavo si je ogledalo tudi nekaj skupin iz srednjih šol. Karel Gjergjek, organizator razstave iz Polane: »Moram izraziti veliko zadovoljstvo glede tega, da nam vodstvo soboške ekonomske šole gre na roko in nam da na voljo svoje prostore, kjer lahko že vrsto let organiziramo razstavo in tekmovanje sobnih ptic. Zelo nam koristi tudi lokacija šole v središču mesta. Posebno veselje je, s kakim zadovoljstvom in pozornostjo si mladi ogledujejo raz- stavo ptic. Spričo zaostrenih gospodarskih razmer smo eno od redkih slovenskih društev, ki sploh organizira take razstave, saj je zelo težko dobiti kakega sponzorja in denar, s katerimi dati ali izreči, kdo je Bog. Boga pa tudi ni mogoče dokazati. Lahko ga doživiš samo v sebi. Nasilje pri vzgoji Dr. Grmičje tudi absolutno proti vzgoji otrok z nasiljem; kajti nasilje se usede v dušo otroka in pride nekoč na dan kot njegovo nasilje. Nasilje človeka ponižuje. Najvišje ponižanje je, če se otroka tepe po obrazu. Človek, kije krščen, ne bi smel uporabljati nasilja. Dodal je tudi, da so včasih govorili drugače in so zagovarjali »šibo«, kar pa danes ni sprejemljivo v nobenem primeru. Nasilje je lahko tudi verbalno, saj deluje, kot bi nekoga neprestano tolkel po glavi. In z nasiljem lahko delaš samo nasilje, ničesar drugega. Otroka je potrebno vzgajati na vzgledih. Evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar pa je postavila trditev, da je morala tudi Cerkev narediti napako, kar se izraža pri vedenju otrok. Posledica tega je, da je danes veliko hudega, veliko je nesrečnih ljudi. Obenem pa je vprašala, kaj bi lahko Cerkev na- Etična prizadetost pokopališča e dni se s specifičnimi etičnimi težavami ubada okrog deset družin v Salamencih. Domači vaški odbor je namreč nekje pred prvim novembrom naročil obnovo del na pokopališču, ki naj bi ga izvajali delavci gradbenega podjetja Gomboc. Le-ti so se po naročilu tudi lotili dela, a rezultati za omenjene svojce niso bili niti malo »navdušujoči«. Po njihovem mnenju so stezo preveč razširili in dvignili, čeprav to sploh ne bi bilo potrebno. Sedaj ležijo grobovi nižje od nivoja steze, ki je zelo strma in ne poteka v enotni liniji, poleg tega pa betonski okviri steze segajo skoraj mo da je grdo na pogled, pravijo prizadeti, za sabo naj delavci ne bi niti primerno uredili in počistili. Nekateri domačini so že med de- do robov nekaterih grobov. Ne sa- lom opozarjali izvajalce del na neu- Tudi z našega posnetka je razvidno, da robovi steze in grobov niso v skladnem razmerju, oziroma takšnem, kot pravijo prizadeti svojci, »ki ne bi bilo grdo za oko« in dodajajo: »Problem ni vsebina, ampak oblika.« Foto: TK Velika humanitarna akcija S Sonček zbral onček je društvo, ki združuje osebe s cerebralno paralizo in drugimi možganskimi poškodbami ter njihove svojce, prijatelje in strokovne delavce. Da bi ljudi seznanili z delom v društvu in hkrati poskušali zbrati čim več denarnih prispevkov za nakup pripomočkov in opreme v Varstveno-delovnem centru »Sonček«, je društvo ptnjsko-ormoške regije že lani organiziralo veliko humanitarno akcijo pod sloganom Novčič za sončni jutri. V akciji so zbirali kovance slovenskih tolarjev in tujih valut, ki jih ljudje imajo doma. Idejni vodja tega projekta, menjalnica Luna, je skupaj z Novo ljubljansko banko poskrbela, da so bili kovanci tujih valut zamenjani v tolarje. Lanskoletni izvrstni rezultati akcije, ko so zbrali eno tono in 62 kilogramov kovancev oz. 1,3 milijona tolarjev, so društvo pripeljali do odločitve za izvedbo tudi letošnje akcije. Trajala je od 12. avgusta milijon in pol do 3. novembra, ko so rezultate objavili na velikem četrtem tradicionalnem koncertu na Ptuju. Zbranih je bilo 876 kilogramov kovancev, kar je v sredstvih pomenilo več kot 1,5 milijona tolarjev. Denar bodo namenili za nakup didaktično terapevtskih pripomočkov, ki jih bodo v obliki izposoje ponujali tudi vsem drugim pomoči potrebnim. Identične posode za zbiranje kovancev so bile postavljene na šestdesetih različnih lokacijah severovzhodne Slovenije, med njimi tudi v Murski Soboti, Lendavi, Čren-šovcih, Ljutomeru in Gornji Radgoni. K akciji so poleg Lune pristopile izbrane trgovine Mercatorja, otroške trgovine Pikapolonica, športne trgovine Belvi, poslovalnice bank, pošt, lekarne, trgovine Spar, Tuš, Petlja in veliko osnovnih šol. V društvu napovedujejo in si želijo, da bo akcija Novčič za sončni jutri postala tradicionalna. TK, DC ■ strežne rešitve, a le-ti niso upoštevali njihovih pripomb, večina prebivalcev Šalamenec pa medtem sploh ni vedela, kaj se dogaja. Ko so bila dela končana, je bilo že prepozno. Sedaj se svojci sorodnikov, ki so pokopani ob robu steze, počutijo etično prizadeti in želijo, da se napake popravijo. Kakor npr. tudi ta, da je odtok steze narejen tako, da meteorna voda s celotne površine priteče na spodnji del pokopališča in se naprej prosto razliva po grobovih. Da vse res ni v redu narejeno, je na sestanku s prizadetimi vaščani in predsednikom krajevne skupnosti potrdil tudi občinski redar, ki pa sam lahko daje samo nasvete in mišljenja, saj je problem nastal le na relaciji vaški odbor-izvajalec del-prebivalci, je pa obljubil, da se bo pogovoril z izvajalcem del. Poleg tega pa kakšnega zakona, ki bi govoril o tem, kako naj bodo urejena pokopališča, pri nas ni, oziroma obstaja le prastari iz rajnke Jugoslavije. Predsednik KS Dušan Domjan je na sestanku pojasnil, da zaradi lege pokopališča ni bilo možno pri vsakem grobu upoštevati lege z višino steze in je zato prišlo do tega, da so nekateri grobovi ostali nekoliko nižje, kot je nivo steze. Zato se je izvajalec del prilagajal terenu, kolikor seje le dalo, podobni primeri pa naj bi bili tudi na drugih pokopališčih, ki so neravna. Seveda je to slaba tolažba za lastnike grobov, ki so osebno prizadeti, zato vztrajajo pri tem, da se naj grobovi dvignejo na primerno višino in se izenačijo z višino steze. Stroški dvigovanja po predračunu za posamezni grob znašajo okrog 200 tisoč tolarjev in naj bi bremenili izvajalca oz. naročnika del. Kolikor seje dalo razbrati pred zapisom tega članka, je rešitev že blizu, saj naj bi eden od omenjenih bil pripravljen kriti te stroške. Naredil pa se bo tudi takšen odtok steze, kjer bo meteorna voda odtekala tako, da ne bo prizadela grobov. Vsem je jasno, da se vse ne bo dalo spremeniti, se pa lahko omilijo napake in najdejo takšne rešitve, ki bodo najustreznejše za vse strani. TOMO KOLEŠ ■ bi krili stroške.« Iztok Cilenšek, predsednik Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije: »Sem tudi sodnik za barvne kanarčke. Sicer sem doma v Zagorju ob Savi. Spremljam delovanje 30 društev, kolikor jih je včlanjenih v našo zvezo. Zato dokaj dobro poznam aktivnosti posameznih društev. Soboško društvo je lahko vsekakor za vzor marsikateremu društvu v Slove- niji - tako po kakovosti vzgoje kot po drugih aktivnostih, s ka- terimi našo dejavnost predstavijo širšemu krogu ljudi. S tem, kar so pripravili v Murski Soboti, sem izredno zadovoljen. To pomeni nadaljevanje dolgoletne tradicije in ohranjanje stanja za boljše čase.« Aleksandra Gerendaj, delavka iz Rakičana: »Na razstavo sem prišla zato, ker sta moja otroka v vrtcu dobila vstopnici in so toplo priporočali ogled te razstave. Zdi se mi v redu, ker si je možno ogledati raznovrstne ptice, ki jih drugače ne vidiš. Pomembno je, da se z njimi seznanijo otroci. Zato menim, da bi podobno razstavo lahko organizirali večkrat letno, saj se človek ob ogledu ptic lahko marsikaj nauči. Sicer pa so me ptice zanimale že od nek- daj. Nekoč sem imela kot deklica dva ptiča, zdaj pa sem ju ku- pila tudi sinovoma.« Damjan Meolic, dipl. kmet, inženir iz Ižakovec: »Sem ljubitelj ptic in jih tudi sam gojim. Zato sem se s posebnim zadovoljstvom ogledal to razstavo. Videl sem veliko zanimivih in lepih primerkov ptic. Po mojem je bila razstava primerno organizirana. Želim si še več podobnih razstav, ki gotovo pritegnejo mlade in tudi starejše obiskovalce. Vse čestitke pa veljajo tudi organi- zatorjem te razstave, saj so pripravili zanimive primerke sobnih ptic. Možno pa je bilo tudi kupiti kletke in drugo opremo.« Jože Slavic, dipl, organizator dela iz Turnišča: »Sem tudi gojitelj in ljubitelj ptic. Pravkar se pripravljam za pripravniški izpit za sodnika standardnih papig. Doma imam približno 70 ptic, predvsem standardnih papig, ki so mi najbolj pri srcu. Je precej kakovostna in pestra razstava, predvsem bogata s številnimi primerki papig in kanarčkov. Zato sem prepričan, da se je splačalo ogledati to razstavo.« MILAN JERŠEI 1O INTERVJU 16. november 2000, VESIIIK »Pred desetimi leti je bila slovenska nogometna liga četrti razred v nekdanji Jugoslaviji. Imeli smo sicer nekatere klube, ki so igrali v prvi, drugi in tretji ligi. To sta bila predvsem Olimpija in Maribor, občasno pa tudi druga moštva. V tem smislu je našo ligo ocenjeval tudi selektor Srečko Katanec, pa je bil napačno razumljen. Po nekaj letih naše samostojnosti pa se želimo primerjati z vrhunskimi evropskimi ligami. Če objektivno ocenjujemo najboljše lige v Evropi, so to angleška, italijanska, španska in francoska. V drugem razredu so Nizozemska, Portugalska, Belgija, Grčija, v tretji pa Avstrija, Češka, Madžarska. To pa ne pomeni, da naša liga ni doživela vzpona. Gotovo pa je treba še marsikaj postoriti, saj gre za kompleksno vprašanje. S kakovostno ligo je tesno povezano dobro delo z mladimi igralci in ekipami, s strokovnim kadrom, objekti in ekonomsko močjo. Skratka, realno je treba ocenjevati prehojeno pot od leta 1991 do danes in biti strpen, to pa ne pomeni, da bi bili zadovoljni z doseženim.« Slovenija ni dovolj bogata, zlasti pa ne Pomurje, da bi lahko imeli čiste profesionalce, saj ni enostavno vzdrževati nogometašev in ekipe. Kakšno je vaše mnenje? prva liga štela 16 članov. Nekateri nogometni delavci se tudi zavzemajo za to, da bi bila druga liga deljena, to pa bi zmanjšalo velike stroške. Ali načrtujejo spremembe v tekmovalnem sistemu? »Zaenkrat o tem ne razmišljamo, saj sedanje tekmovanje dobro poteka. Zlasti so se uveljavile štiri tretje lige, . katerih pobudniki so nogometni delavci iz vaše pokrajine. Mislim, da je prav vaša tretja liga najbolj uspela, saj tekmovanje poteka vzorno, klubi so dobro organizirani in imajo lepe objekte. To je za slovenski nogomet nadpovprečna organiziranost, problem je le, da vam zmanjkuje populacije za tekmovanje v nižjih kategorijah, saj ni toliko otrok, da bi lahko zagotavljali sistem piramid, to pomeni, da imajo klubi poleg članskega moštva še mladinsko, kadetsko in pionirsko.« S sojenjem na nogometnih tekmah gledalci pogosto niso zadovoljni. Slabemu sojenju smo bili večkrat priča tudi v Murski Soboti. Kakšno je vaše mnenje o tem? »Sodniki so v nogometu bolj podvrženi kritiki kot trenerji in igralci, saj je veliko pripomb na njihovo sojenje. Tudi mi opažamo, daje premalo dobrih sodnikov, zlasti v Pomurju. Mi- »Mi si prizadevamo, da nogometu zagotovimo razvojne možnosti po mednarodnih standardih, saj je to odgovornost NZS, zato se z združenjem li-gašev pogovarjamo o razdelitvi dela. Ugotavljamo pa, da je zadeve lažje reševati z ljudmi, ki niso klubski funkcionarji. To je tudi dilema ob prenosu pristojnosti na združenje ligašev. Sicer pa mislim, da bo do tega bržčas kmalu prišlo.« Večina članskih reprezentančnih tekem se igra ir Ljubljani. Zakaj teh tekem ni več ir drugih krajih Slovenije, na primer ir Murski Soboti? »To ni samo problem Murske Sobote, temveč vseh stadionov v Sloveniji. Običajno sicer je, da se igrajo članske reprezentančne tekme v glavnem mestu države, to pa ne izključuje možnosti, da tekme igrajo tudi v drugih krajih, če imajo primerne objekte. Prenovljen in pokrit stadion Mure v Fazaneriji je zato primeren, in ko bodo postavljeni reflektorji, bo v bližnji prihodnosti reprezentančna tekma lahko v Murski Soboti.« Kdo bo letošnji slovenski prvak? »To je težko napovedati. Kot kaže, se bosta za to do zadnjega trenutka borila Olimpija in Maribor, saj druga moštva že zaostajajo.« FERI MAUČEC« Pogovor z Rudijem Zavrlom, predsednikom NZS Sanjsko leto za slovenski nogomet Prelomno leto 2000 je bilo za slovenski nogomet izjemno uspešno, saj ga je zaznamovalo s prvim sodelovanjem Maribora v Ligi šampionov in slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu. To je vsekakor podvig, ki bo v zgodovini slovenskega športa zapisan z zlatimi črkami. Kaj ta dosežek pomeni za afirmacijo Slovenije v širšem evropskem prostoru, kakšne učinke lahko ima za nadaljnji razvoj nogometa pri nas in kakšno je trenutno stanje v slovenskem in pomurskem nogometu - o vseh teh vprašanjih smo se pogovarjali s prvim človekom, predsednikom Nogometne zveze Slovenije Rudijem Zavrlom p—------------------------ Prvi nastop Maribora v Ligi šampionov in slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu sta gotovo najlepše zaznamovala visoki jubilej NZS, ki praznuje 80-letnico organiziranega delovanja. Kako vi ocenjujete ta izjemen uspeh? »Mislim, da gre pri tem za splet okoliščin. Nogometaši, ki igrajo v uglednih klubih v tujini, so dozoreli, selektor Srečko Katanec je prinesel veliko novosti, pozitivno energijo, razmišljanje in izkušnje, ki jih je pridobil kot vrhunski nogometaš. Potreben pa je bil tudi kanček športne sreče. Že v lanskem letu je kontinuiteta tekem nakazovala, da smo lahko presenečenje, tako da smo se po znameniti tekmi v Kijevu kar malo stresli in ugotovili, daje to res, kar se je zgodilo. Pomembno je, da sije nogomet tako pri nas kot v Evropi in dobršnem delu sveta pridobil mesto, ki mu gre. Za ta uspeh smo dobili številna priznanja z vseh strani in najvišjih nogometnih funkcionarjev.« Začele so se kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Nekateri so napovedovali, da smo že postali nogometna velesila in da bomo v prvih treh tekmah zmagali. To se ni zgodilo. Kakšni so vaši pogledi na to? »Objektivno je treba presoditi situacijo in trdno stati na zemlji. Mi smo v skupini, kjer sta absolutna favorita Jugoslavija in Rusija. Tudi Švica je že DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. večkrat igrala na evropskih in svetovnih prvenstvih. Mi smo bili enkrat na evropskem prvenstvu in odigrali nekaj dobrih tekem, vendar si ne smemo delati iluzij. Realno menimo, da je naša reprezentanca dozorela, da lahko igra dobro. Zgodi pa se lahko marsikaj, kot se nam je zgodilo na tekmi na Fernskih otokih. Po drugi strani pa smo s Švico odigrali vrhunsko tekmo. Z igralcem manj smo dvakrat lovili vodstvo Švice, vendar ob fantastičnih gledalcih in resnem pristopu igralcev smo dosegli uspeh, za kar je treba našim fantom čestitati. Pri nastopih reprezentance ne gre za precenjevanje naših sposobnosti niti podcenjevanje fantov.« Kot kaže, je v reprezentanci nekaj igralcev, ki počasi odhajajo in jih bodo morali nadomestiti mlajši? »Mislim, da ni mogoče govoriti o sistematičnem pomlajevanju ali zamenjavi generacije. Zakon narave je tak, da prihaja do osipa. Nekateri igralci so poškodovani, nekateri v letih. Mislim, da je sedanja reprezentanca sposobna odigrati ta ciklus kvalifikacij, za njo pa že prihaja generacija mlajših igralcev, kot so Vugdalič, Pavlovič, Ačimovič, S. Gajser in drugi.« Končuje se jesenski del prvenstva v nogometni ligi Si. mobil. Kaže, da v najboljši slovenski ligi ne dohajamo reprezentančnih uspehov. Kakšna je vaša ocena? »Vprašanje je, ali so vsi ti nogometaši profesionalci v pravem pomenu besede. Nekateri so to postali, ker so bili brezposelni, ali so se preselili v naše kraje, ali so pustili šolanje. Od teh se vedno več zahteva, saj je treba tudi vedno več trenirati. Perspektiva nogometa v Sloveniji najbrž ni v tem, da bi imeli stoodstotno profesionalno ligo, temveč bodo najbrž nekateri klubi profesionalni, drugi pa polprofesionalni in bodo nogometaši tudi zaposleni ali bodo hodili v šolo. Mislim, da se bodo stvari razvijale v to smer.« Kdo bo o tem odločil - NZS ali pa bo to prepuščeno času, da se klubi sami odločijo? »Nogometna zveza Slovenije tega ne more narediti, lahko pa na to neposredno vpliva s preoblikovanjem lig in tekmovalnim sistemom. Če bo v perspektivi prišlo do tega, da bo prva liga štela 16 članov, to pa po mojem bo, bi bila to nekakšna polprofesionalna liga. Klubi pa bi morali biti tudi organizacijsko tako močni in stabilni, da v primeru izpada iz prve lige za eno ali dve sezoni ne bi propadli, tako kot seje to doslej večkrat zgodilo. Težko je gledati, da imajo nekateri klubi, ki so bili v preteklosti kakovostni, na primer v Beltincih, sedaj težave. Je pa tudi dejstvo, da je amaterskih delavcev vedno manj.« Dejali ste, da naj bi v prihodnosti slim pa, da se stvari premikajo na bolje, saj je pred nedavnim vaš sodnik Tratnjek vodil prvenstvo tekmo med Mariborom in Koprom v Ljudskem vrtu. To je gotovo spodbuda, da bodo v prihodnje še bolje delali in da bo tudi več sodnikov z vašega območja, ki bodo vodili tekme prve, druge in tretje lige. Moram povedati, da sojenje pri nas nič ne zaostaja za nivojem nogometa. Seveda pa je sodnikom treba priznati, da imajo tudi oni pravico do napake. Upam, da te niso namerne, temveč sestavni del nogometne igre. Tudi sodniška kadrovska politika je usmerjana tako, da tekme vodijo čim boljši sodniki, zato smo tudi zamenjali ogromno starejših sodnikov, tako da jih je ostalo le še štiri ali pet. To pa ne pomeni, da so sodniki povezani s kakšnimi nečednostmi. Vseeno mislim, da se sojenje nogometnih tekem pri nas iz leta v leto izboljšuje.« Med ljubitelji nogometa, zlasti privrženci Mure, je bilo nekaj nejevolje, ker trener Djurič ni dobil licence za vodenje soboškega prvoligaša, licenco pa je dobil trener Maribora Kek. Zakaj tako? »Trenerji morajo izpolnjevati določene pogoje. Eden od teh je ustrezna izobrazba. Kot je meni znano, Djurič ne izpolnjuje teh pogojev in tudi ni možnosti, da bi jih lahko izpolnil. S Kekom je bila zadeva nekoliko drugačna. Kek, ki je po poklicu pedagog, končuje trenersko šolo in naj bi jo končal do konca tekmovalen sezone, zato se v takih primerih lahko naredijo tudi izjeme in dajo začasne licence. Sicer pa daje licence Zveza nogometnih trenerjev Slovenije.« Vse glasneje se sliši, da bo ligaško tekmovanje, ki ga sedaj vodi NZS, prevzelo združenje ligašev, kot je to drugod. Kako daleč ste prišli? Kako kot predsednik NZS gledate na krizo, ki jo doživlja soboška Mura? »Mura se je res znašla v neki manjši krizi, to pa se dogaja vsakemu klubu. Mura, ki je pojem za to območje z dolgoletno tradicijo, se je pač oprla na svoje mlade igralce, ki bodo najbrž v določenem času dozoreli in od njih lahko pričakujemo tudi uspehe. Mislim, da pri Muri z mladimi dobro delajo, saj so njihovi kadeti in mladinci že nekaj let v slovenskem vrhu. Veliko mladih igralcev pa dajejo tudi za reprezentanco. Najbrž pa je tudi res, da imajo soboški gledalci visoke kriterije in da zahtevajo kakovosten nogomet in rezultate, to pa potrjujejo s svojo navzočnostjo na tekmah. Spomnim se, da seje, ko so bili dobri rezultati, na stadionu v Fazaneriji zbralo po tri do štiri tisoč gledalcev, danes jih je seveda manj. Želim si, da bi Mura čimprej prebrodila krizo in zopet postala eden od vodilnih klubov v Sloveniji.« VESTNIK 16. november 2000 KULTURA Separatio Poziv k večji akciji četrtek je bila v predprostoru grajske dvorane v Murski Soboti predstavitev revije Separatio. »Revija želi ohranjati poslanstvo izpred desetih let,« je povedal urednik Robert Titan Felix ter poudaril, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali slediti zastavljenemu poslanstvu - biti in ostati intelektualno vozlišče in stikališče ustvarjalnih energij. Ob deseti obletnici izhajanja pa želi revijo povezati z začetkom. Revijo sta izdala in založila ZKD Murska Sobota in M. 1. K. K. Ko je pred desetimi leti nastajala prva številka, je bilo prisotno dejstvo, da pomurski razu-mniški potencial nenehno izraža nezadovoljstvo s kakovostjo kulturnega in javnega življenja v regiji. Že takrat so pozivali h kakovostni spremembi kulturne politike v pokrajini. Takrat je tudi šlo za kulturni poziv k prevrednotenju pokrajinskega mita in posledic, ki jih prinašajo stereotipne interpretacije v družbeno razsežnost človeka v Pomurju. V vseh teh letih, kot da se je vse to razvodenelo, ostalo pa je le pri posameznih akcijah, za katere ne moremo reči, da so prispevale h kakšnemu večjemu preobratu na bolje. Prej nasprotno. »Prekmurska provinca navznoter ne premore zadosti kohezivnih sil, ki bi jo znotraj države zvezale v neko (samo) razvidno celoto in s tem zagotovile trden regionalni status, iz katerega bi se posledično črpale razvojne.« Zato seje Robert Titan Felix odločil in v uvodu revije Separatio pozval k večji akciji, bralstvo pa poskuša opozoriti, da o določenih rečeh, ki so za pokrajino določenega vitalnega pomena, zadnje čase razmišljamo vse preveč nonšalantno in površno. Pohvaliti je potrebno tudi idejo, da so se pri reviji Separatio odločili, da bodo objavljali povzetke diplomskih nalog prekmurskih študentov, verjetno tudi drugih, ki bodo pisali na temo tega prostora. Ta obsežna dela in njihova odkritja, ki so pogosto zahtevala trdo delo in raziskovanje, se vse preveč rada končajo v predalih. Seveda pa ne gre brez poezije in proze. S svojo poezijo so sodelovali Lučka Zorko s ciklusom Reciklaža kosti, Katy Kocet Vrnitev na Itako, Silva Trstenjak Pesmi, Alenka Dujanovič ter Katja Eman Pesmi. S svojo prozo sodelujejo Feri Lainšček (odlomek iz romana o stepski melanholiji Trik z vrvjo), Milivoj M. Roš (Alojzij in Brina), Robert Titan Felix (odlomek Graditelj stolpov). V reviji je tudi kratka predstavitev dejavnosti Mladinskega informativnega kulturnega kluba in podrobnejša predstavitev literarne delavnice, ki jo je vodil Titan. V poglavju Izročilo pa si lahko preberete tekst Barbara Zelko Cerkvena uprava ter ponatis teksta Štefana Smeja Prekmurstvo kot srednje-evropejstvo, na koncu pa je še strip T. Lenna: Podobe življenja ali Podoba podobe. Revijo Separatio lahko kupite v knjigarni in papirnici Dobra knjiga v Murski Soboti. A. NANA RITUPER RODEŽI Mirko Rajnar iz Murske Sobote je prejel nagrado za svoje delo Tišina ob reki, diptih, 1998, olje, platno. Zraven nagrajenega je še delo Zimsko pričakovanje iz leta 1999. Razstava I. bienala v Ljutomeru Priznanje tudi Mirku Rajnarju galeriji Anteja Trstenjaka so minuli petek zvečer odprli razstavo 1. bienala slik malega formata Ljutomer. Bienale je nekakšno nadaljevanje slikarskega Ex Tempore, ki pa kljub količin- skemu porastu kakovostno ni naraščal. Tako je ljutomerski Zavod za kulturo in izobraževanje, organizacijska enota Galerija, na osnovi razpisa neposredno in preko strokovnih likovnih združenj povabil likovne umetnike ne glede na stil slikanja, tema pa je bila prosta. Edini pogoj je bil, da dela niso presegla dimenzije 80 centimetrov in da niso bila manjša od 10 centimetrov, ustvarjena pa so bila v tehnikah olje, akril oziroma mešana tehnika. Avtorji so lahko sodelovali z največ dvema deloma, ki niso bila starejša Dr. Theodor Hari: Zgodovina evangeličanske cerkve v Murski Soboti Za trojni jubilej letu 2000 praznujejo evangeličani Murske Sobote tri jubileje: 110. obletnico prve molilnice, 100-letnico evangeličanske občine in 90. obletnico zgraditve evangeličanske cerkve. Vse tri pomembne dogodke so počastili z izdajo knjige Zgodovina evangeličanske cerkve v Murski Soboti. Avtor, dr. Theodor Hari, ki ga poznamo že po lanskoletni knjigi Johannes Kepler in začetki reformacije v Prekmurju, je s svojim delom zadovoljen, čeprav meni, da je bilo, kot vedno, premalo časa za zbiranje ustreznega gradiva. Pomagal sije z arhivom starega očeta, seniorja Evangeličanske cerkve Leopolda Harija, s kroniko duhovnika Štefana Kovača, iz katere se da zvedeti marsikaj zanimivega o življenju te verske skupnosti y času avstroogrskf monarhije. Popisane so takratne konfirmacije, krsti, poroke, mešane poroke, škofijske vizitacije. V lokalnem časniku Muraszombat es videke pa je bilo moč najti podatke o posvetitvi evangeličanske cerkve 17. septembra 1910. Praznovali so jo na moč slovesno, prisotnost tujih gostov ter katoliških duhovnikov in židovskega rabina pa je pokazala lepe medkon-fesionalne odnose. Kot zanimivost velja omeniti še, pravi dr. Hari, da so pri gradnji cerkve v začetku naleteli na hudo nasprotovanje grofov Szaparyjev, ki niso hoteli odstopiti zemljišča, saj je bil pogled iz grajskega vhoda usmerjen naravnost v cerkev. Pozneje pa se je tudi to uredilo in grof je daroval evangeličanski cerkvi za spravo. Knjiga je namenjena različnim plastem bralcev: vernikom, zgodovinarjem, predvsem pa vsem tistim, ki jih zanima preteklost Murske Sobote. Opremljena je tudi s številnimi zanimivimi fotografijami iz polpretekle dobe. B. B. L. I od dveh let. Odziv je bil zelo velik, saj se je na razpis prijavilo 152 avtorjev z 251 likovnimi deli. Likovna žirija v sestavi Simona Vidmar, dr. Lev Menaše in Robert Inhof je za razstavo izbrala 36 del, podelila pa naslednje nagrade in plakete: veliko nagrado bienala je prejel Dušan Fišer s Ptuja za delo Nekdo gre in pomoli hodijo mimo; malo nagrado je dobila Apolonija Simon iz Brežic za delo Par, plakete bienala pa so bile podeljene Mirku Rajnarju iz Murske Sobote za delo Tišina ob reki, Žarku Vrezcu iz Ljubljane za delo Brez naslova in Janku Kastelicu iz Pivke za delo Vas s cipresami. Ostali avtorji, ki imajo svoja razstavljena dela, so še: Andrej Božič, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan, Zdravko Jerkovič, Anka Krašna, Dušan Lipovec, Luka Popič, Andrej Pavlič, Dejan Prša, Anton Repnik, Vlado Stjepič, Karen Soklič, Irena Špendl, Vinko Železnikar in Stojan Grauf. Razstvljena dela prvega ljutomerskega bienala bodo na ogled do 2. decembra. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor Orfej. TKI Krpanka Dorojevičeve Krpanka Ženska v ljubezni, ki se je uvrstila med petdeset najboljših. Med petdeset najlepših na svetu vetka Dorojevič Hojnik, oblikovalka tekstilij in oblačil, se je v teh dneh vrnila iz Svetovne razstave krpank, ki je potekalo v Houstonu v Ameriki. Njena krpanka Ženska v ljubezni se je uvrstila med petdeset najlepših na svetu. Sama pravi, da je uspeh že to, da se je uvrstila med najlepše, saj je na razstavo prišlo veliko lepih krpank, in to iz držav, kjer je izdelovanje krpank veliko bolj tradicionalno. Razstava v Houstonu je ena izmed treh največjih specialnih razstav v Ameriki, ostali potekata še v Athensu in v Centuckyju. Ko pa se je razstave udeležila, je ugotovila, da je čudež, da je sploh prišla med najboljše. Razstavljena dela se namreč razprostirajo na območju, kjer bi lahko stalo osem nogometnih igrišč. Hojnikova je povedala, da je velika razlika med evropskimi in ameriškimi krpankami, predv- Gostje iz Budimpešte v Pokrajinski in študijski knjižnici prejšnjem tednu so se v Murski Soboti zadrževali strokovni sodelavci Državne nacionalne knjižnice Szechenyi iz Budimpešte. Mogočno stavbo, v kateri hranijo okoli tri milijone knjig in rokopisov, ki zadevajo predvsem madžarsko nacionalno književnost skozi stoletja, je narodu daroval leta 1802 pokrovitelj grof Ferenc Szechenyi. Po besedah vodje odprave Zoltana Nagya, ki skrbi za mikrofilmski oddelek omenjene knjižnice, se ukvarjajo s hungariko in poskušajo zbrati vse gradivo, ki ga v knjižnici še pogrešajo. Posebno pozornost posvečajo zamejskim področjem, v katerih živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti - v Sloveniji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški in Vojvodini -, saj je povsod mogoče najti pomembne dokumente. Zbiranje pa ni namenjeno le bogatitvi madžarske nacionalne knjižnice, ampak je mišljeno tudi kot pomoč, oziroma možnost posredovanja tega, kar manjka pokrajinskim knjižnicam. To jim omogoča bogata dvojezična zbirka. Delo opravlja od konca sedemdesetih let, posebno v Vojvodini se je izkazalo za dragoceno, saj so na svojih obiskih rešili na mikrofilme knjižno dediščino frančiškanov iz 17. in 18. stoletja v samostanih, ki so bili pozneje porušeni in požgani. Njihov obisk v Murski Soboti ni prvi, saj s Pokrajinsko in študijsko knjižnico sodelujejo periodično, predvsem s hungari-stom Jozsefom Pappom, ki jim pripravlja bibliografijo manjkajočih dokumentov, in z ravnateljem Jožetom Vugrincem. S takšnim vzajemnim sodelovanjem so na primer dopolnili časnika Muraszombat es videke ter Alsolendvai hirado; zanimiva najdba je bila zanje tudi dvojezična Morszka krajina, saj je po-mebna tako za hungariko kot za sloveniko. Spomladi pričakujejo obisk predstavnikov soboške knjižnice v Budimpešti, s seboj naj bi prinesli mikrofilme s posnetki prekmurske književnosti. Kot poudarja Zoltan Nagy, imamo skupno zgodovino, ki bi jo bilo nesmiselno zanikati, lahko jo pa izpopolnimo in nadaljujemo s sedanjostjo. Kdor ne spoštuje svoje preteklosti, si sedanjosti ne zasluži, pravi stari madžasrki pregovor. Zato je treba vsakršno sodelovanje med obema državama le spodbujati. Madžarski knjižničarji so bili v Soboti teden dni, posneli so vsega skupaj 9100 strani gradiva, jasno pa je, poudarjajo, da tako delo zahteva skrbno vnaprejšnjo pripravo. Ugotovili so tudi, da bi lahko marsikaj posredovali slovenskim knjižnicam na Madžarskem, posebno pohvale vredno pa se jim zdi, da hodi soboški bibliobus tudi čez mejo - v Monošter. Na tovrstne možnosti, pravi Nagy, bo opozoril tudi v Budimpešti. B. B. L. I sem v dizajnu in ideji. Evropske so bolj abstraktne, v Ameriki pa delajo bolj realistične, izdelavo pa dodelajo do maksimuma. Njena krpanka pa je bila razstavljena v skupini raziskovanja in novitete. Razstava bo trajala pet let, čez dve leti pa se bo preselila v Ev- ropo, v Barcelono, kjer bo razstavljena na Quilt Expo 8. Hojnikova je organizatorjem podarila knjigo Mesto na razglednicah v letih 1898-1945, avtogev Galiča, Szunyogha in Tomke. Nad Slovenijo so bili tako navdušeni, da so obljubili, da bodo morda razstavo prenesli tudi v Slovenijo. Dežela krpank je Amerika, krpanke ali prešite odeje pa so jih začeli delati Amiši. Zanimivo pa je to, da je danes kar 99 odstotkov izdelovalcev krpank žensk in le en odstotek pride na moške. ANRRI 12 AKCIJE 16. november 2000, VBT1IK Podelili nov zlatnik zvestobe Mati in sin Nova ves -ulica vdov M arija in zdaj žal že pokojni mož Franc Maroša iz Melinec 160 sta imela dve hčerki in štiri sinove. Hčerki in en sin so si ustvarili družine v Nemčiji; dva sinova, ki sta tudi odšla v tujino, sta se tam »izgubila« in se že trideset let nista oglasila (vprašanje je, ali sta sploh živa), tako da je doma pri materi ostal le sin Anton, po domače Tunč. Anton Maroša, star 45 let, je zaposlen kot viličarist pri Potrošniku v Murski Soboti, trenutno pa je na bolniškem dopustu, saj okreva po hudi bolezni. Ni poročen in živi v skupnem gospodinjstvu s svojo 81-letno materjo. V ponedeljek, ko sem ju obiskal, da bi Tunču izročil zlatnik, sem ju našel v topli kuhinji, kjer sta maloprej povečerjala, potem pa sta obsedela za mizo in se pogovarjala. Na klopi sem opazil več številk Vestnikov. »Na Vestnik smo naročeni že od 1973. leta,« je povedal Tunč. Seveda nisem spraševal, ali ga z materjo bereta, saj je to logično, ker drugače ga ne bi imela. Časa za branje jima ne manjka, kajti nimata kakega večjega posestva, ampak le 35-arsko njivo. Tudi živine ni pri hiši, pač pa imata le mačko in psa. Glede na to, da je Tunč zaposlen in da Marija dobiva sicer skromno kmečko starostno pen-zijo, se nekako še kar prebijata iz meseca v mesec. Imata manjšo novejšo hišico, garažo, na asfaltiranem dvorišču pa je stal golf. Na vprašanje, ali je Tunč samo doma pri materi, ali pa se morda kam dlje zapelje (ne le v službo), je odgovorila mati Marija: »Večkrat se odpelje k sorodnikom v Izolo, KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: Lepe želje, čestitke in pozdravi Minilo je 50 let, odkar prišla si na svet, draga hčerka in sestra Cecilija. Ob srečanju z Abrahamom ti iskreno čestitamo in želimo zdravja ter sreče - oče in mama ter sestre in brat. Adriani Gašpar iz Markovec želim ob njenem 13. rojstnem dnevu veliko sreče in zdravja ter vsega drugega, kar si sama najbolj želi - Tanja. Moja najdražja prijateljica Ines Bodač iz Tomšičeve ulice v Murski Soboti! Ob tvojem rojstnem dnevu iskrene čestitke, veliko zdravja, sreče, nežnosti, prijaznosti, lepih skrivnosti, sanj, prijateljev in ljubezni. Naj se ti vse to izpolni in naj najino prijateljstvo nikoli ne mine - sošolka in prijateljica Aleksandra ter družina Gumilar. Šesti rojstni dan bo praznoval ljubi sin in vnuk Uroš Bokan iz Sebeborec. Vse najboljše, veliko zdravja, srečnih in veselih tenutkov v šoli in doma -mamica, ati, dedi in stara mama. Darku Belecu želimo vse najboljše za rojstni dan ter veliko zdravja in ljubezni - člani Športnega društva Šulinci. Dragi hčerki in sestri Katarini Lopert jz Murske Sobote čestitke in vse najboljše za rojstni dan in god, dosti zdravja in sreče v ljubezni - mama in sestra Suzana z družino. Najdražji tetici Mojci Grah iz Čikečke vasi ob praznovanju rojstnega dne vse najboljše z željo, da bi nas s svojim vedrim in toplim nasmehom pričakovala še vrsto let - nečaki Matej, Aleksandra in Ane-mari; brat Janez z ženo Suzano pa ji kličeta: še na mnoga srečna leta! torej na morje. Enkrat sem bila tam tudi jaz. Najrajši pa sem doma. Podnevi pridejo k meni so-vaščanke, popijemo kavico ali kozarček domačega amerikanca, se kaj pogovarjamo in dan mine.« Anton Maroša, po domače Tunč, je trenutno na bolniškem dopustu, zato ima zdaj več časa za branje. Tudi mati Marija rada prelista Vestnik. - Foto: Š. S. Tako je zdaj v melinški ulici Nova ves, v kateri pa ni vdova le Marija, ampak še več kot dvajset drugih žensk. Nekoč so si ženske krajšale zimski čas s česanjem perja, moški pa z »lupa-njem« bučnega semena, pa z žganjekuho in drugimi prijetnimi opravili, zdaj pa glavnina ljudi bulji v televizijo, ki pa le ni tako zasužnjila ljudi, da ne.bi brali časopisov. V Melincih imamo lepo število naročnikov in bralcev, zato je bil žreb pravičen, da je vsaj enemu podaril zlatnik. Š. S. ■ 080 1234 in TOM BMZPLAČCN KUC - VSAK DAN OD 12* DO 20* Dragi babici Mariji Svetec vse najboljše za rojstni dan, obilo zdravja, sreče ter vsega drugega, kar si sama najbolj želi - vnuka Damir in Nuša z domačimi iz Čepinec. Te dni je praznovala rojstni dan ljubljena mama Marija Krpic iz Sotine. Ob prazniku ji želi vse najboljše in najlepše - nekdo, ki jo ima zelo rad. 22. novembra praznuje 22. rojstni dan Dejan Celec iz Malih Bakovec. Dejan, iskrene čestitke in naj se ti izpolnijo vse skrite želje - tvoja Monika. Danijelu Žaliku iz Turnišča prisrčno čestitam ob praznovanju rojstnega dneva; želim, da se mu izpolnijo vse želje in da bi najina ljubezen trajala večno -njegova Nina. Rojstni dan bo praznoval Franc Barber iz Šulinec. Iskrene čestitke in vse naj.... posebno pa srče in ljubezni - ŠD Šulinci. Spoštovanemu gospodu Marjanu Koblarju iz Maribora želimo ob njegovem srečanju z Abrahamom še veliko zdravih in srečnih let in da bi bil še naprej tako dobre volje - družina Lipič iz Maribora. Tadeji Tratnjek iz Lipovec iskreno čestitam za opravljeno diplomo. Bodi še naprej tako plemenita. Pogrešam te! - Damir. Dragemu možu Jožetu iz Velike Polane iskrena zahvala za izkazovano mi ljubezen ter cartanje - ljubeča žena. Mariji od Male Nedelje iskrene čestitke za bližajoči se god, hvala za ves trud, ki ga vlaga za uspešen zakon, ter želja, da bi tako ostalo vse dotlej, dokler naju smrt ne loči - hvaležen mož. Dedki in babice - vnuki in vnukinje (3 Oma in njenih devet vnukov Vsakdanje druženje s Saro in Melisso abica oziroma oma Albina Grosman s Turjanskega Vrha pri Kapeli je letos praznovala 63. rojstni dan in voščit ji je prišlo hkrati vseh njenih devet vukov, kar jo je ganilo do srca. Dokaz, da je imela oma obisk vseh vnukov in vnukinj, je tudi skupinska fotografija. večeri, ko vse tri ležimo na kavču; pojemo, pripovedujem jima pravljice ...,Drugi’ vnuki pa me obiščejo (ponavadi s starši) ob nedeljah. Tu in tam mi tudi prinesejo kako darilce. Izkazali pa so se ob mojem rojstnem dnevu, ko so mi dali rože in servis kozarcev.« Tako mi je pripovedovala o svo- »Z možem Vinkom, ki pa je na žalost že umrl, imava hčerke Cvetko, Sonjo in Olgo ter sina Vinka. Cvetka, ki je po poklicu trgovka, si je ustvarila družino v Gornji Radgoni in z možem Benom imata tri otroke: 24-letnega Bena, ki dela na bencinski črpalki, 20-letnega Gorana, ki se uči za natakarja, in petletnega Vojka. Sonja, po poklicu kuharica, se je poročila z Marjanom in živita v Oseku ter imata tri otroke: 19-letno Petro, ki je frizerka, 13-letnega Albina in 12-letno Manco, ki pa sta še osnovnošolca. Olga je trgovka in je vzela za moža Milana in živita skupaj z menoj na Turjanskem Vrhu. Imata osemletno Saro, ki obiskuje drugi razred osnovne šole, ter tri in pol leta staro Melisso. Sin Vinko, poročen s Karmen, živi v Segovcih, imata pa desetletnega sina Sergeja, ki je osnovnošolec.« Tako je povedala Albina, jaz pa sem si zapisal v beležko. Potem sem ji zapise prebral in vse je »šti-malo«, zato upam, da je tudi zdaj vse v redu. Na že omenjenem praznovanju ominega rojstnega dne pa ni bilo le pet vnukov in štirih vnukinj, ampak tudi vsi štirje Albinini otroci in njihovi zakonci, torej trije zetje in snaha. Oboji so prinesli darila in čestitali, kajti vsi imajo radi orno Albino. »Odkar so se moje hčerke in sin poročili in imajo vnuke, me prav vsi ogovarjajo z oma. Moram priznati, da mi to tudi godi, kajti srečna sem, ker imam tako pridne otroke, zete, snaho in seveda moje ljubljene vnuke in vnukinje. Vse imam resnično rada, moram pa priznati, da se vnu- Oma in njeni vnuki. V prvi vrsti od leve proti desni: Sergej, Manca, Sara, Vojko; v drugi vrsti: Albin, oma Albina, Melisa; v zadnji vrsti: Petra, Beno in Goran. kom posvečam skoraj več, kot sem se nekoč lastnim hčerkam in sinu. Z možem sva pač morala trdo delati. On je delal v Komunali kot gradbeni delovodja, jaz pa sem v sezonah delala v polnilnici mineralne vode v Radenski. Pozneje sva dobila grunt in sem ostala doma. Tudi otrokom se je bilo treba posvetiti. No, zdaj so moji že odrasli, tudi trije vnuki so že polnoletni, zato so zdaj moja glavna skrb najmlajši vnuki. Največ se sicer družim s Saro in Melisso, ki živita v domači hiši, saj sem jaz ves dan doma, starša pa sta v službi in se večkrat pozno vrneta. Sari pomagam pri domačih nalogah, Melissa, ki pa hodi v vrtec, pa se zazdaj predvsem rada igra. Nepozabni so naši jih vnukih oma Albina in to ji je bilo v veliko veselje. Ker pa so tudi drugod dobri vnuki in vnukinje ter dedki in babice, se nam kar oglasite in pridemo na obisk še k vam, da nam kaj lepega poveste. Š. SOBOČAN ■ Šopek za tretje življenjsko obdobje ospa Estera Pleša , Estika, kot jo kličejo prijatelji, je že 10 let upokojenka. Večji del življenja je preživela doma v Murski Soboti, pred upokojitvijo pa je bila poročena v Ljubljani s prekmurskim novinarjem Bogdanom Plešo. Vso delovno dobo je bila zaposlena v finančni službi, med drugim tudi na RTV-ju v Ljubljani. Poleg rednega dela pa vedno najde še čas za svojo dušo. Sodeluje v pevskih zborih že vse od osnovne šole skozi gimnazijo. Pozneje je začela peti pri pevskem zboru Štefana Kovača (sedanji pevski zbor Vladimirja Moča-na). Je tudi tajnica društva upokojencev in predsednica pevskega zbora. Rada potuje, spoznava nove kraje in ljudi. Pravi, da so zadnja tri leta hitro minila, hitreje kot tista, ko je bila mlajša. Ob tem pa še skromno pove, daje »posodila« glas igralki Mileni Muhič v filmu »Strici so mi povedali«, saj je prekmurščina za marsikoga pretežka. Šopek za tretje življenjsko obdobje je bil okrogel, povzdignjen in jesensko obarvan ter obogaten s plodovi: orehi in straži. Mini oranžne gerbere v skupini so s svojo močno barvo dajale svežino v gnezdu iz šibja, maha in šipka. V šopku so bile še oranžne dalije, drobne bele marjetice, listi bergenije in aspidistre. Gospa Zdenka Matuš iz cvetličarne Cvet na tržnici je izkoristila še zadnje cvetje iz narave. Gospa Estika ima veliko Gospa Estera s šopkom, ki ga je izdelala ga. Zdenka Matuš, cvetličarna Cvet (na tržnici). cvetja in zelenja v hiši in zunaj. Šopka je bila zelo vesela, enako tudi njena druščina. Gospa Estika, še na mnoga vitalna leta v imenu cvetličarne Cvet in Vestnika! OLGA VARGA I Prebrano na vse štiri strani. Bobu bob v Moskvi, Nevv Yorku, Ljubljani ali Murski Soboti. Štiri strani aktualnih dogodkov iz vaše regije so le še štirje dodatni argumenti več, da Pokličite nas na tel.: (02) 23 53 500 se pridružite našim bralcem. Bobu bob v Pomurju. /wmz/rvAzVECER VESTNIK 16. november 2000 KMETIJSTVO 13 Za kletarje Zadravčevi in Erjavčevi dnevi 2000 S Čistila v vinu amočiščenje ali bistrenje mladega vina je po končanem alkoholnem vrenju včasih zelo počasno in za prakso pogosto prepočasno. Zato je potrebno, da si pomagamo z dodatkom različnih čistilnih sredstev, saj s tem dosežemo hitrejše bistrenje, lažje filtriranje ter izboljšanje okusa, vonja in barve vina. Čiščenje vina je zapleten fizikalni proces. V vinu so številni razpršeni delci koloidne velikosti, ki so pozitivno ali negativno naelektreni, zato jim moramo dodati snov z nasprotnim električnim nabojem, da pride do sesedanja motnih delcev ali bistrenja. Koloidi v vinu se tako vežejo s čistilom in se zaradi teže sesedajo na dno posode. Motnost vina povzročajo številne snovi, največkrat so to beljakovine, ki imajo pozitiven naboj. Za odstranitev toplotno občutljivih beljakovin dodamo že moštu ali pa kasneje vinu bentonit, ki ima negativen naboj. Negativen električni naboj imajo še kvasovke, tanin, kremenčev pesek in različni bentoniti. Pozitiven naboj pa imajo: želatina, kazein, ribji mehur, jajčni beljak in aktivno oglje. V praksi vinogradniki največ uporabljajo različne bentonite (bentonit special, bentogran, wyoming bentonit, pentagel, microcel, aktiv bentonit), raztopino kremenčeve kisline (neosol, tokosil, baykisol, xiles, kieselsol, blankasit, klarsol) in želatino, ki je v obliki raztopine (gelsol, instant gel, gelita klar) ali pa v obliki prahu in granul. Da bi čiščenje vina optimalno uspelo, je dobro, če opravimo poskus v malem ter tako določimo ustrezno količino in koncentracijo dodanega sredstva. Na vsakem čistilu je v navodilu napisana ustrezna količina, ki naj bi ga dodali, da ne bi prišlo do negativnega vpliva na kakovost vina. Za predoziranje je najobčutljivejša želatina, medtem ko pri bentonitu dodamo najmanjši učinkovit odmerek. Pomembno je, da odvzamemo vzorec iz sredine soda. Učinek sesedanja je odvisen tudi od temperature vina, ki naj bo vsaj 10 stopinj Celzija. Pri temperaturi pod 8 stopinj Celzija je čiščenje vina počasno. Čistilno sredstvo moramo v vinu čimbolj enakomerno porazdeliti, zato takoj po dodatku mešamo vino vsaj nekaj minut in po nekaj urah ponovno premešamo. Čistila pustimo delovati v vinu od teden do dva tedna in ga nato pretočimo ali prefiltriramo. Glede časa dodajanja je več možnosti in kom-, binacij. Bentonit Najboljši bentoniti za vino so montmorillonitne gline (zemlje) vulkanskega izvora, ki so sestavljene iz silikatov aluminija, kalcija, natrija, magnezija in nekaj železa. Imajo zelo veliko sposobnost nabrekanja in vezave beljakovin. Delci imajo negativen naboj in vežejo beljakovine, ki so pozitivnega naboja ter se sesedajo na dno soda. Vina, ki so motna zaradi beljakovin, se čistijo s 50 do 150 g/hl, zelo motna pa s 100 do 200 g/hl. Bentoniti so različne sestave, nekateri so očiščeni, da vsebujejo zelo malo železa. Bentonite pripravimo za dodajanje k vinu, da jih predhodno nekaj ur namakamo v 10-kratni količini vode in nato v vinu dobro premešamo. Kremenčevo čistilo Je 15 do 30 %-vodna raztopina koloidne kremenčeve kisline. Uveljavila se je po letu 1940 kot nadomestilo za tanin. V vinu rahlo veže beljakovine in čreslovinaste, trpke snovi (polifenole) ter neželene priokuse. Lepša vonj in okus. Je mlečno bele barve, brez vonja in okusa. Skladiščimo jo lahko nekaj let, le zmrzniti ne sme, ker pride do izločanja silicijevega dioksida - peska in takšna je neaktivna. Čiščenje temelji na reakciji med pozitivnim nabojem želatinske beljakovine in negativnim nabojem koloidne kremenčeve kisline. Kremenčevo čistilo zato uporabljamo v kombinaciji z želatino, saj je učinek bistrenja zelo dober. Kremenčevo čistilo naj bi v vino dodali pred želatino, ker sicer, če je v vinu veliko čreslovin, le-ta prej izloča želatino kot pa druge snovi. Na delovanje kombinacije kremenčeve kisline in želatine temperatura ne vpliva veliko, saj do vezave z želatino vedno pride - tako pri nizkih kot pri normalnih temperaturah. Obe čistili dodajamo v vino vedno ločeno, vlijemo ju neposredno v vino in dobro premešamo. Odmerki 30 % kremenčeve kisline so od 25 do 100 ml/hl, tekoče želatine pa 2 do 20 ml/hl(razmerje 1: 5-20). Če vinu dodajamo še bentonit, potem ga dodamo kot prvega, nato pa ostala dva. Kremenčeva kislina v vinu zelo izboljša filtracijsko sposobnost, celo za 5-8-krat. Ločimo jo po 8 do 14 dneh, lahko tudi preko filtra. Ker je usedlina kremenčeve kisline in želatine zelo sluzasta, moramo paziti, da ne dvignemo motnih delcev, ker lahko ti hitro zamašijo filtrirne slojni-ce. Kremenčeva kislina je zdravju popolnoma neškodljiva. Želatina Je že dolgo znano in pogosto rabljeno čistilo. Dobijo jo s kuhanjem kosti ter govejih in svinjskih kož, je beljakovina z veliko gluta-mina. Najdemo jo v obliki prahu, granul, trakov ali vodne raztopine. Najprej so jo uporabljali za lepšanje rdečih vin, danes pa tudi za bela vina. Želatina pri segrevanju začne želirati, kar s pridom izkoriščamo za bistrenje vina. Pri segrevanju se razcepijo velike koloidne molekule in tako stabilizirajo sposobnost želiranja, ki jo označujejo s stopnjo po Bloomu (60-180). Želatine z nizkim Bloomovim številom bolje in hitreje vežejo čreslovinaste in motr|e delce ter tvorijo kompaktnejšo use-. dlino. Trdna želatina je rumeno-rjave barve, ima pozitiven naboj, zato izloča čreslovine, grenke in trpke snovi ter vpliva na barvo in okus vina. Za večji dohodek slovenskih kmetij I kongresni dvorani hotela Radin v Radencih je bilo 9. in 10. novembra že tradicionalno 9. posvetovanje o prehra-_____I ni domačih živali, katerega organizatorja sta bila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Uprava republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva in Živinorejsko veterinar- ski zavod za Pomurje. Posvetovanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in znanja strokovnjakov s področja prehrane domačih živali in sorodne problematike, kot je proizvodnja kakovostne krme in krmnih mešanic. Vodilna tema tokratnega srečanja je veljala smislu in učinkovitost svetovanja v prehrani domačih živali, z referati pa se je predstavilo šestindvajset priznanih tujih in domačih avtorjev. Da so si ti dnevi utrdili ugled v slovenski kmetijski stroki, potrjuje tudi udeležba, saj je bilo prisotnih okoli dvesto udeležencev, poseben pomen na posvetovanju ima tudi prisotnost tujih predavateljev, ki strokovno obogatijo in dopolnjujejo predstavljene referate. Posvet je bil namenjen izmenjavi strokovnih informacij in prenosu novih raziskovalnih dosežkov v prakso, saj je nujno, da novo znanje pride do uporabnikov. Krma predstavlja največji strošek pri reji domačih živali, zato mora pridelovalec poznati najprimernejše in najbolj ekonomične postopke pridelave, spravila in konzerviranja krme ter optimalno sestavo osnovnega krmnega obroka in krmnih mešanic. Znanje, ki so ga kmetijski Predstavitev žganjekuhe Od sadja do žganja Mlade zanima predelovanje sadja ....I a vinotoču Smodiš v Otovcih je bilo ta konec tedna vse v I znamenju starega običaja - kuhanja žganja in domače I kulinarike. Dopoldne so se s to dejavnostjo najprej seznanjali dijaki drugih in tretjih letnikov srednje kmetijske šole iz Rakičana, ki so od strokovnjakov in gostitelja Vlada Smodiša izvedeli veliko o celotnem poteku proizvodnje žganja, ki ima v tem okolju že dolgoletno tradicijo. Zvečer so se s tem seznanili še drugi gostje iz Pomurja in od drugod; v znamenju žganjekuhe in seveda tudi poskušanja domačega žganja pa se je nadaljeva- lo tudi v soboto in nedeljo. Na Smodiševem vinotoču obiskovalce seznanjajo z žganjekuho in sploh s sadjarstvom in z mnogimi V pomoč nam je pri gnilem grozdju, pri okusu po zmrzali, pri oksidiranih vinih. Tekočo želatino vlivamo k vinu v curku in energično mešamo. Če dodamo v vino preveč želatine, ga lahko odstranimo z bentonitom. Medtem ko kremenčeva kislina nima negativnega vpliva na kakovost, pa želatina lahko ima rahel negativen vpliv. V bolj kislih vinih je odmerek želatine lahko nižji, kakor tudi v vinih z več čreslovin, saj je tu boljše sesedanje motnih delcev. ANDREJ KARBA, UNIV. DIPL. INŽ. KMET., KZ RADGONA ■ Pomembno za kmetovalce Dopolnitev vlog za dodelitev kmetijskih subvencij Mnogim kmetovalcem, ki so vlagali Obrazec za dodelitev subvencije, le-te vračajo s pripombo, da niso pravilno izpolnjeni. Vlagatelji morajo obrazce dopolniti, saj drugače kompletna kmetija ne bo upravičena do subvencij in kmetovalec ne bo dobil nobenega plačila. Pozivamo kmete, da popravljene kopije čimprej vrnejo v Ljubljano. Jasno mora biti označeno, kaj je popravljeno in dodajte klicaje (da bo bolj viden popravek). V primeru, da ne znate popraviti, se obrnite na tiste, ki so vam obrazce pomagali izpolnjevati oz. katerim ste podpisali pooblastilo. V primeru, da še vedno ne veste pravilno rešiti, se čimprej obrnite na vašega svetovalca. Sami skušajte najti, kaj imate narobe in že priti z rešitvami do svetovalcev, ker je nemogoče, da bi naša služba v roku 8 dni lahko rešila popolnoma vse nepravilno izpolnjene vloge. Tudi če ne najde področju doslej nismo izkoristili, saj krave v Sloveniji v povprečju ne dosegajo mlečnosti, ki jim ga nudi njihov genetski potencial. Če se povprečna mlečnost krav na slovenskih kmetijah od leta 1981 do 1990 ni povečala in je znašala 3.792 kilogramov, je v letu 1999 zabeležen napredek, saj so rejci pri kravah v kontroli proizvodnosti dosegli v standardni.laktaciji že 4.943 kilogramov mleka, kar je Množična udeležba na posvetu potrjuje, da si je ta utrdil ugled >. Foto: L. KOVAČ gotovo rezultat boljšega strokovnega dela na kmetijah, k temu pa prispevajo tudi tovrstni posveti. . Kot smo lahko slišali na posvetovanju v Radencih, pa samo povečanje proizvodnosti ne sme ostati osnovni cilj rejcev, strokovnih služb in znanosti. Več pozornosti bo treba nameniti zmanjševanju stroškov, saj raziskave in strokovno delo dokazujejo, da lahko s pravilno prehrano dohodek na povprečni slovenski kmetiji povečamo tudi do 30 od- med slovensko kmetijsko stroko svetovalci pridobili na tem posvetu, bodo morali prenesti med kmete, saj bodo tako poleg pridelave zdrave hrane prispevali tudi k povečanju kmetovih prihodkov. V Sloveniji predstavlja govedoreja skoraj 40 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje, gospodarnost prireje mesa in mleka pa je v največji meri odvisna prav od strokovnega dela rejcev in svetovalne službe, le-to pa mora temeljiti na rezultatih znanstveno-raziskoval-nega dela. Vseh možnosti na tem stotkov. I. BABIČI štvom. Obiskovalci so si tudi ta konec tedna lahko ogledali še deset hektarjev Smodiševih sadovnjakov, sadike, pridelavo sadnih sokov, sadni kis, sušenje sadja ... Lahko so sadje in vse pridelke iz njega tudi poskusili. V sadovnjaku imajo tudi sadni vrt s starimi vrstami jablan. Smodiš je povedal, da je čez leto precej zanimanja šol za ogled njihove dejavnosti iz Slovenije, prihajajo pa tudi z Madžarske. V vinotoču Smodiš tako načrtujejo še nekaj naložb, da bi ponudbo obiskovalcem in trgu še povečali. Tako med drugim razmišlja o naložbi v proizvodnjo sadnih sokov, tako da bi ljudje pripeljali sadje, odpeljali pa sok iz tega sadja. J. GABOR ■ Vlado Smodiš med predstavitvijo žganjekuhe aktivnostmi povezanimi s to dejavnostjo že šest let, pri tem pa sodelujejo z goričkim sadjarskim dru- te nobene napake, napišite »Ne najdem napake« in pošljite nazaj, drugače ne bodo rešili niti tistega, kar je pravilno. Priskrbite si nov posestni list, ker ravno pri starih posestnih listih prihaja do največjih napak. Upoštevajte rok 8 dni za vrnjene dopolnitve! Prvi dan se šteje tisti, ko ste prejeli pošiljko oz. ko ste podpisali prevzem, osmi dan pa datum, ko ste s priporočeno pošto vrnili popravljeno nazaj v Ljubljano na MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana s pripisom »DOPOLNITEV VLOGE št. št.vlagatelja__za KMG-MID:Kmetijska svetoval- na^služba bo dostopna vsak dan od 9.00 do 14.00 ure in vam bo skušala pomagati. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE ■ Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov KZ Lendava, prodajalna Lendava tovarniško ime______________pakiranje mpc / k; pu-starter 10/1 86,40 bek 1 40/1 55,30 bek 2 40/1 53,00 super bek 35 10/1 93,40 bro-štarter 10/1 85,80 ns-k (za nesnice) 10/1 72,40 krmilo za kunce 10/1 68,70 vitaredin 2/1 269,48 kostomin 2/1 218,8 kostovit 2/1 306,20 sojine tropine 40/1 90,00 SKZ Kmetovalec, Ljutomer tovarniško ime pakiranje mpc / ks pu-predstarter 10/1 145,00 pu-starter 10/1 85,00 pu starter 40/1 76,65 s-doj 40/1 54,70 bek 1 40/1 55,90 bek-k 40/1 53.25 super bek 35 10/1 88,90 super bek 35 40/1 84,97 tl-štarter 10/1 69,50 tl-pit 1 40/1 49,05 bro-štarter 10/1 81,00 bro-štarter 25/1 76,00 bro-starter 40/1 73,25 bro finišer 25/1 72,00 ns-k (za nesnice) 10/1 73,00 krmilo za kunce 10/1 70,50 supermix 3% prfarmski 30/1 188,00 vitaredin 2/1 225,00 kostomin 2/1 225,00 kravimin 3 bio Zn 5/1 209,00 kravimin 6 bio Zn 5/1 144,00 pravimin 2 5/1 200,00 pravimin 2 25/1 188,00 pravimin puj 25/1 263,60 pravimin pit 25/1 206,84 krmilna moka 40/1 24,00 mesna moka 25/1 78,00 sojine tropine 50/1 72,00 sojine tropine rinfuza 70,00 bučne poqače 50/1 57,60 rženi otrobi 35/1 23,68 mlečni nadomestki: prelak 25/1 164,20 inntaler 1 25/1 301,60 inntaler 2 25/1 272,00 KZ Turnišče, prodajalna Turnišče tovarniško Ime pakiranje mpc / k; pu-starter 10/1 86,00 pu starter___________________40/1 81,52 bek 1________________________40/1 , 57,21 bek 2________________________40/1 54,90 super bek 35_________________10/1 87,79 super bek 35_________________40/1 92,27 tl-štarter 10/1 73,20 tl-štarter 40/1 68,73 tl-pit 1 40/1 50,42 tl-pit 2 40/1 48,76 kz 40/1 55,41 bro-štarter 10/1 82,55 bro tinišer 25/1 76,02 ns-k (za nesnice) 10/1 71,28 krmilo za kunce 10/1 70,39 sončične tropine 50/1 46,76 sojine tropine 50/1 74,89 V našem uredništvu se je pred dnevi oglasil Arpad Banfi iz Kup-šinec, ki ga zanima, kdo mora skrbeti za čiščenje površin ob javnih poteh. Te marsikje zarašča grmovje, saj delavci javnih del, ki delajo v njihovi krajevni skupnosti, skrbijo le za urejanje igrišča in javnih površin v vasi, ob njivskih površinah pa tega ne počnejo, zato ptiči, ki imajo idealno skrivališče v tem grmovju, povzročajo škodo na nekaterih posevkih. Letos so mu povsem uničili pridelek prosa. Na problem opozarja že dalj časa, vendar med odgovornimi ni odziva. Se bodo končno zganili? 14 IZ NAŠIH KRAJEV 16. november 2000, fiSTIII Na kratko Trnovska vas V tej slovenskogoriški občini so odkrili ob praznovanju drugega občinskega praznika pred cerkvijo doprsni kip dr. Jožeta Muršeca. Gre za narodnega buditelja, ki je umrl pred 105 leti. Po Valentinu Vodniku je napisal 1847. leta prvo slovensko slovnico, sodeloval pri Kozlarjevem zemljevidu in se v svojem času nasploh udejstvoval. Ob občinskem prazniku so izdali glasilo Trnovski zvon. (F. Br.) Črenšovci Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu črenšo-vske občine bo pripravil več akcij za večjo varnost v prometu, zlasti kolesarjev in pešcev, pri tem pa bodo pomagali tudi policisti policijske postaje Lendava. Predstavniki občine in policije bodo obiskali šole in vrtce ter razna društva in jih opozorili na pravilno opremljenost koles in vidnost pešcev. Podarili bodo tudi kresničke. Z namenskimi izdelki se vključujejo v akcijo tudi učenci OŠ Črenšovci in Bistrica. Njihovi likovni izdelki bodo razstavljeni na najbolj prometnih mestih posameznih vasi, tudi v vaških zbiralnicah mleka. (J. Ž.) Kapela, ki to ni bila, mlin, ki ni mlel... In zakaj so vsi videli Marijino prikazovanje M arsikaj zveš, ko prideš med naše prebivalstvo. Ob nedavnem obisku Brezovec sem besedoval s tamkajšnjim predsednikom vaškega odbora Štefanom Bertalaničem in še s kom tudi o do- kaj neobičajnih stvareh. Začelo se je s tamkajšnjo vaško kapelo. Ivan Dražnik se je rodil 1929. leta v Celju, kot policist pa je služboval v Prekmurju. Tu je tudi spoznal Marijo, rojeno 1932. let a v Odrancih, in 1950. leta sta se poročila. Nekaj časa je bila v službi tudi ona, potem pa se posvetila gospodinjstvu in seveda njunim otrokom. Življenje sta dala petim, žal pa sta dva že umrla, drugi pa so si ustvarili družine, zato imata-Dražnikova osem vnukov in tri pravnuke. Imata pa tudi dva domova: hišo v Odrancih, kjer živita spomladi in poleti ter deloma jeseni; pozimi pa sta v toplem stanovanju v bloku v Celju. Ob petdesetletnici zakonskega stanu je bila slovesnost v poročni dvorani v Odrancih, kjer jima je čestital župan Ivan Markoja in izročil zlatoporočno listino ter sliko, nato pa je bila skoraj prava gostija v Bogdanovem gostišču, kamor sta povabila 45 svojih gostov. Zlatoporočenca Dražnik sta se poročila mlada, saj je bila Marija tedaj stara 18, Ivan pa 21 let, zato sta zdaj tudi mlada - zlatoporočenca. - Š. S. Ob vaško-gasilskem domu stoji kapela, ki je krajevna posebnost. Poslopje je čas že precej načel in ga vaščani nameravajo obnoviti. Lahko bi tudi zapisal, da je to vaški zvonik. V poslopju namreč ni oltarja, nobene upodobitve Boga oziroma ni svetih podob. In na zidovih ni fresk ali drugega za kapelo običajnega okrasja. Zdaj je prostor prazen, včasih pa je bil tu spravljen vaški mrliški voz. In potem je beseda nanesla na Carjev mlin v Pozna-novcih, ki nikoli ni mlel. To ve- Na kratko liko in še za današnje čase sodobno poslopje sta pozidala Viljem in Gizela Car, ki sta imela prej mlin na drugem koncu. Takrat so bili nemirni vojni in nepredvidljivi povojni časi. Mlin nikoli ni mlel. Delala je le oljarna. In zdaj je v poslopju »mir« vse od leta 1956. Vnuk Boštjan že zdavnaj pokojnega dedka Viljema se je izučil za mlinarja in mogoče bo tukajšnji mlin le kdaj mlel. Gospod Štefan Bertalanič iz Brezovec se zaradi svoje poklicne servisne dejavnosti vsakodne- Beltinci, Veržej V tej občini so razglasili naj... domačijo in na ... kmetijo. Naj... domačija je domačija Žalike in Srečka Horvata iz Sončne ulice v Dokležovju, naj... kmetija pa sto let stara kmetija Helene in Alojza Zorka iz Ižakovec 14. Nagrade je podelil župan Jože Kavaš, kulturniki pa so pripravili bogat program. Kulturno društvo Slavka Osterca iz Vereja je kupilo ob pomoči občine in ministrstva za kulturo nov koncertni klavir. Na slovesnosti ob 120-letnici prosvetnega delovanja v Veržeju je govoril župan Drago Legen. Sicer pa bo velika pridobitev za vas tudi obnova kulturnega doma, zlasti ostrešja, s katero začenjajo te dni. (J. Ž.) Vaška kapelica v Brezovcih, ki ne rabi svojemu pravemu namenu. Načel jo je zob časa in jo bodo obnovili, ker lepša podobo kraja. Foto: F. Š. vno srečuje s Prekmurci iz različnih krajev. Bil je tudi v Rad-možancih, kjer naj bi se po drugi svetovni vojni v bližnjem Črnem logu prikazovala Marija. Starejšega znanca je vprašal, ali je tudi on videl Marijino prikazovanje. Pritrdil mu je. In na vprašanje, kakšna je bila Marijina podoba, mu je odgovoril, da ne ve. Pojasnil je, da v resnici ni videl ničesar, a je nekaj moral videti. Tistega, ki je rekel, da ničesar ne vidi, je zbrana, s čustvi prepojena množica zaznamovala. Obsodila ga je, da je velik grešnik, če trdi, da ničesar ne vidi... F. Š.« V preteklosti so graščaki varovali pred vsiljivci svoje trdnjave in gradove ž vodnimi jarki. Negovski grad so obkrožili celo z ribniki. Tehnologoija grajske gospode Ob pogledu na posnetek lahko trikrat ugibate, kaj predstavlja (pol)otok, ki smo ga s ptičje perspektive posneli v Hrastju - Moti pri Radencih. Ne, to ni parcela, ki bi si jo urejal kak prihodnji graščak, pač pa odlagališče komunalnih odpadkov, ki je zaščiteno po »tehnologiji« nekdanje grajske gospode. - L. Kr. Takšna in drugačna podoba Gornje Radgone, ki jo je imel deset let v lasti tudi kralj Matjaž Dušo mesta zelo moti utrujajoč promet Odšli grofje, JLA, hotel Grozd... ornja Radgona, naše uveljavljeno sejemsko mesto, se duši od vedno večjega mednarodnega prometa. Dušo oziroma poglavitno ulico mesta motijo, razvrednotijo motorna vozila, avtobusna postaja, parkirišča. Tam, kjer je bil hotel Gozd in bodo v prihodnje pisarne, trgovinice, je še po drugi svetovni vojni stala starožitna gostilna. Ta del nekdanjega mestnega utripa je porušil »zagnani« socialistični realizem, namesto da bi ga preoblikoval v prijeten trg. Vzrok, da je danes Gornja , Radgona razpotegnjeno mestece ob glavni mednarodni prometni žili, je v tem, ker je šele po prvi svetovni vojni zaživela samostojno življenje. Pravo mestno središče, trgi in ulice so v glavnem v avstrijski Radgoni, kateri je bila naša le predmestje. Najsta-rejsa dela mesta sta grad in nekdanji Spodnji Gris na jugovzhodu in Zgornji Gris na pobočju grajskega griča. Območje Trat je poplavljala Mura in je naseljeno po zgraditvi obrambnega nasipa. Vhod v notranji del radgonskega gradu, ki »se pripravlja« na novo namembnost. Foto: F. Š. Naselje ima staro zgodovino. Na griču, kjer stoji grad, je zanimivo arheološko najdišče. Ime Rategoy spruch je bilo omenjeno leta 1211. Pražupnijska cerkev pod gradom se omenja z Ta gradič stoji nad radgonsko avtobusno postajo in ga je včasih uporabljala JLA. Zdaj njegove zidove »krasi« naš mladi rod. Foto: F. Š. imenom Radgona že leta 1182. Od 11. do 13. stoletja so grad in naselje napadali Madžari. Od 1480 do 1490 gaje začasno zavzel madžarski kralj Matija Kor-vin, ki ga imamo Slovenci za dobrohotnega kralja Matjaža. Od 16. do 17. stoletja so tu ropali Turki, ki so imeli postojanko v Nagykanizsi. V začetku 18. sto- letja so tu motovilili uporni kru-ci. Grad ima pestro preteklost. Po letu 1931 pa je prešel v roke banovine in bil konec tridesetih let sedež meščanske šole. Zdaj je dan v najem zasebniku za 99 let. Nekoliko ga je obnovil in zdaj čaka, da se bo graščina »prebudila iz sna«. Čaka turiste in čase, ko se bodo tudi Slovencem denarnice spet nekoliko »bolj zredile. Leta 1907 je Gornja Radgona postala trg, po letu 1945 je mesto. In tukaj bo verjetno veliko bolj mirno z zgraditvijo nove avtoceste, ki bo predvidoma speljana daleč vstran. F. Š.l W, 16. november 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Gradišče je ena najstarejših vasi v Prekmurju Sporno lastništvo vaško-gasilskega doma Vaški vodovod prešel v upravljanje občine in odslej je treba plačevati dejansko in ne pavšalno vodarino G radišče je gručasta vas na obeh straneh potoka Mo-koš tik Tropovec. Poleg Kroga je to ena najstarejših vasi v Prekmurju. Hiš je 93. Pred vojno je tu živelo v 68 hišah 391 prebivalcev. Prirastek prebivalstva je danes neznaten. Drugo leto je predsednik vaškega odbora Gradišče Franc Hozjan. Povedal je, daje bila lani dokončno urejena nova zemljiška knjiga za katastrsko območje Gradišče. Opravljene so bile nove meritve. Vrisani objekti, ki doslej niso bili zajeti. Imajo zelo velik vaško-gasil-ski dom, a je sporno njegovo lastništvo. Zgrajen je bil na občinski zemlji s prostovoljnim delom in prispevki vaščanov. Lastništvo je bilo vedno sporno. Dom sta upravljala celo soboško stanovanjsko podjetje in soboška občina. Lani je bil uradno narejen nov vpis v zemljiško knjigo, lastnica pa je zdaj Občina Tišina. S tem se vaščani ne strinjajo in vaški odbor je vložil uradni ugovor. Predlagajo, da postane lastnik doma gasilsko društvo. O tem bo torej odločalo sodišče. Občina zdaj daje gasilcem oziroma vasi brezplačno v upo- Dvoriščna podoba gradiškega vaško-gasilskega doma. Predsednik vaškega odbora Franc Hozjan (na sliki) je povedal, da je poslopje premalo izkoriščeno, potrebno je obnove, sporno je lastništvo ... Foto: F. Š. rabo dvorano, garaže, sejno sobo in še kaj. In tam so Še stanovanja ter trgovina. Nekateri ‘prostori so neizkoriščeni in bi jim bilo potrebno dati novo namembnost. Pročelje doma je lepo urejeno, razsežna dvoriščna zunanjost poslopja pa je še brez ometa. Lesene strope uničuje čas. Nekaj bo treba vložiti v obnovo in najemnina naj bi se stekala v vaško blagajno. Taje praz na, od kar ni dohodka od krajevnega samoprispevka. Vas ima lasten vodovod. Doslej so plačevali »pavšalno« vodarino, od letošnjega avgusta, ko so dobili števce, plačujejo po kubičnem metru oziroma po dejanski uporabi. Vaščani so nezadovoljni, ker zdaj upravlja njihov vodovod Občina Tišina, zgradili pa so ga s svojimi prispevki. Od letošnjega januarja in do avgusta Ta lepa podoba vaško-gasilskega doma v Gradišču je varljiva. Foto: F. Š. se je plačevalo vodarino po republiškem povprečju in nekatera gospodinjstva so morala plačati visoke zneske. Lani so položili drenažne cevi na območju Gresa. Spomladi in v deževnih letih je tu stala voda, ki je zdaj speljana v Mo-koš. Taje vodnat le tu in tam. Z regulacijo bi bil verjetno vodni pretok ugodnejši. Nedavno so na Greši uredili del nabrežine potoka, ker je bila spodjedena. Prebivalstvo živi od kmetijstva in zaposlitev predvsem v Murski Soboti. Največji kmetiji imajo Bakanovi in Kuharjevi. Redijo mlekarice in pitance. Okoli tisoč bekOnov in plemenskih svinj redijo Vargovi. In nekaj je še manjših kmetij. Štefan Donša in Miro Berke sta avtoprevoznika, Štefan Černjavič ima servis za vzdrževanje težke mehanizacije, Vlado Vin-kovič izdeluje testenine, Feri Kos ima okrepčevalnico. Družini Černjavič - Vinkovič se ukvarjata s kmečkim turizmom in Štefan Benkovič ima trgovino z mešanim blagom. Sicer pa je imelo Gradišče nekoč na Muri precej kovačev in mlinarjev. Gasilci so lani kupili novo orodno vozilo, klub malega nogometa ima lepo travnato igrišče, potrebovali bi še asfaltirano igrišče za košarko. Ob materinskem dnevu se s pogostitvijo spomnijo mater. V okviru Občine Tišina je organizirano srečanje starejših. Bolne takrat obiščejo po domovih. FRANČEK ŠTEFAN EC ■ Jabolčni sok Pri Žižkovih v Gančanih so se na pobudo Anice Bugar odločili, da bo stisnili iz jabolk pravi domači sok. Neškropljena jabolka, nabrana z 80 let starih jablan, sorte bobovec in pogača, je gospodinja Marija oprala v vodi. Očiščena jabolka so zmleli v lesenem mlinu, ki mu pravijo po domače repaš, poganjal pa ga je električni motor. Naslednja operacija je bila stiskanje zmletih jabolk v leseni stiskalnici. Tega dela se je lotil gospodar. Mošt so odnesli v kuhinjo, kjer je pri temperaturi 90 stopinj »zavrel«, nato so ga natočili v steklenice. Pripravili so 120 litrov soka. - Foto: JŽ Na Kapeli so se srečali nekdanji učenci, rojeni 1929. leta, ki so zapustili šolske klopi pred 56 leti. Tedaj jih je bilo 38, sedanjega srečanja pa se je udeležilo 29 nekdanjih sošolcev. Najprej so se udeležili obreda sv. maše v kapelski cerkvi sv. Magdalene, nato pa je bil v gostišču Melami še družabni del. Anica Simonič je povedala, da njihovo otroštvo ni bilo lahko, saj so mnogi hodili v šolo po slabih cestah, bili so slabo oblečeni in obuti... v zadnjih razredih pa je bil pouk (zaradi okupacije) v nemškem jeziku. No, zdaj - po toliko letih - je že marsikaj pozabljeno in skušajo obujati predvsem lepe stvari. Na tokratnem srečanju jih je zabaval harmonikar Drago Toth. Obljubili so si, da se spet snidejo. - Foto: L. Kr. Mar žuljavi prsti naše Goričanke, ki ne želi biti imenovana, držijo dva jurčka? Zagotovo sta dva, najbrž porečete. Pa ne bo držalo, kajti stoodstotno drži, da je samo eden, vendar v dveh podobah. Bolj razumljivo: manjšega jurčka ni nihče prilepil ali nataknil, ampak je izrasel iz klobučka večjega spodnjega jurčka. Nabi-ralka je jurčka, ki je nenavadne oblike, rešila pred slano, končal pa je seveda v ponvi kot poslastica. No, našim zanamcem pa smo ga na posnetku vendarle ohranili. Š. S., foto: N. J. Prekmurci poskrbijo za domačnost tudi v Nemčiji Prijateljsko druženje nadomesti domotožje Vestnik dobivajo nekateri naši bralci v Nemčijo s precejšnjo zamudo etos so imeli tudi v Nemčiji neobičajno vroče poletje in lepi dnevi so se zavlekli pozno v jesen. In nekateri Prekmurci, ki so na začasnem delu v Nemčiji, so večkrat organizirali prijetno druženje na prostem. Tako je bilo manj domotožja. Štefan Tomec in Slavko Kikec pred svojim kaminom v Schorndorfu v Nemčiji. Štefan Tomec in Slavko Kikec sta se letos posebej izkazala. Izdelala sta načrt za kamin in ga sama zazidala na vrtu ute v Schorndorfu, namenjene za prosti čas. Od tam do Prekmurja' je okoli 7 ur zmerne vožnje. Domov se rada pripeljeta, a jima je tudi na tujem prijetno, ker tam živi precej njunih družinskih članov. Slavko je po rodu z Goričkega, Štefan z Markovskega in oba imata okoli 25 let hiši v Murski Soboti. V Nemčiji delata po 30 let. Štefan je zaposlen v mercedesovi tovarni avtomobilov, Slavko je šofer tovornjaka za prevoz betona. In ko se zbere družba ob kaminu, steče beseda tudi o našem Vestniku. Je pomembna vez z domovino. Dogaja pa se, da ga dobivajo s precejšnjo zamudo. F. Š.i 16 REPORTAŽA 16. november 2000, WSTMIK Vinsko kraljico za leto 2001 je okronal Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, ki je nosilec tega projekta. V spremstvu vitezov vina dosedanja kraljica Martina Stegovec s spremljevalkama zapušča vinski dvor. mera, družbo pa ji bosta delali vinski princesi Mateja Prus iz. Metlike in Nada Rožman iz Radoslavec. Slovenska vinska kraljica za leto 2001 je Jerneja Bratuša Kot vina s treh kontinentov a prireditvi VINO VINO 2000 v novogoriškem hotelu Casino Perla šo dva dni pred letošnjim Martinom slovesno okronali slovensko vinsko kraljico za leto 2001. Devet kandidatk se je letos I potegovalo za ta laskavi na-i slov, za najprimernejšo pa je komisija izbrala Jernejo Bratuša iz Ljutomera, študentko ekonomske fakultete v Ljublja ni. Jerneja, ki je postala že šesta slovenska vinska kraljica, bo tako v naslednjem letu promovirala Slovenijo in slovenska vina, ki se lahko kosajo z najbolj kakovostnimi svetovnimi vini. Pestrost slo venskih vin, ki zrastejo v treh vinorodnih deželah, je takšna, da jih lahko primerjamo z vini, ki zrastejo na treh kontinentih, smo slišali ob kronanju nove vinske kraljice. Slovesnosti v Perlini okrogli dvorani so se poleg številnih gostov in vitezov vina udeležile tudi vse dosedanje vinske kraljice Lidija, Selma, Katarina, Irena in Martina. Slednja, ki si je na sam dan svetega Martina pred letom nadela vinsko krono, je to zdaj predala Jerneji, in to s prijetnimi občutki, je povedala ob tej priložnosti. V enem letu je opravila čez štirideset nastopov doma in v tujini, zahtevne naloge pa čakajo tudi novo vinsko kraljico, ki bo imela čast predstavljati enega najbolj kakovostnih vinskih letnikov stoletja. Institut Slovenska vinska kraljica je pred petimi leti ustanovila Slovenska vinska akademija, pokroviteljstvo nad njo pa je pred tremi leti prevzel Pomurski sejem, ki je tudi organizator vsakoletne olimpiade slovenskih vin, ki poteka v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Po propadu Slovenske vinske akademije je Pomurski sejem postal tudi nosilec projekta za izbor slovenske vinske kraljice, generalno pokroviteljstvo pa je tokrat prevzel HIT iz Nove Gorice. LUDVIK KOVAČ, foto: JURE ZAUNEKER ■ Večerno potepanje na martinovo ljudi in so bili pri hiši že vsi utrujeni, so nas povabili v lokal. Gospodarje odprl buteljko, njegova žena je prinesla suho sadje in smo pili in jedli ter se pogovarjali o marsičem. Jasno, plačati ni bilo potrebno ničesar, čeprav nihče ni vedel, kdo smo in od kod prihajamo. Še so torej pri nas dobri ljudje. Ali drugače: končno se tudi pri nas ljudje v turizmu učijo, kako popotnika pritegniti k temu, da se bo tudi drugič ustavil na istem kraju. C.K.. foto: D.T. I Posnetek pove skoraj vse. Pa vendarle: petletni David Tkalec iz Lipe ima pred seboj dve beli repi, ki sicer nista za Gi-nesovo knjigo rekordov, toda za naše območje sta nenavadno težki: tehtata po šest kilogramov. Zrasli sta seveda na Tkalčevi njivi. In kaj bo z repama? Nekaj časa bosta še na ogled, potem pa ju bodo olupili in narezali na pesne rezance, te pa dali kisat, potem bodo imeli koline in velikanki se bosta spremenili v bujto repo. - Foto: J. Ž. a fotografiji lahko vidite to, kar smo zastonj pojedli in popili na Martinov večer tam, kjer se ponavadi vse to plača. Celotna zgodba namreč potek tako. Na martinovo, ki je letos padlo ravno na soboto, smo imeli željo ponoči obiskati kakšno zasebno zabavo ali praznovanje v čast vinu, jo fotografirati in opisati. Podali smo se na potep po jeruzalemski vinski cesti, ker je pač to najbolj znan pomurski vinski okoliš, in opazovali domačije, če. bi opazili kakšno veselo rajanje. Ker nismo imeli sreče pri zasebnikih, smo se odločili, da pokukamo v kakšen vinotoč in tam presenetimo veseljake. Toda tudi ti so bili skoraj vsi zaprti, razen dveh, kjer je bilo zato toliko več ljudi, pa še tako mrko so gledali, da si jih nismo upali fotografirati, še manj pa kaj vprašati. Ker je bilo že pozno in smo se bali, da bi večino Martinovega večera preživeli v avtomobilu iskaje druge, kako se zabavajo, smo se odločili, da končamo z delom in gremo po svoje. Potem pa smo opazili avtobus turistov, ki se je ravnokar vračal s kmečkega turizma Ozmec v Slamnjaku.'Odhiteli smo tja, da bi videli, ali je še kdo, ki rabi še več vina in več zabave. Pa smo bili prepozni. Kmečki turizem, ki leži v gozdu na samem ob dveh ribnikih, je že bil v temi. Očitno pa nas je gospodar slišal in je takoj pohitel ven. Kljub temu da so že zaprli, saj so ves dan gostili več kot dvesto GOSTINSKI KOTIČEK v Europarku »tart: SREDA, 15. november, ob 14. uri e Cilj: SOBOTA, 18. november, ob 20. uri IlUilUlMM Nakupovalno središče Maribor Disne^jev maraton 42 Ul’ predvajanja risanih filmov Walta Disneyja doživetje nakupov VESTNIK, 16. november 2000 KRONIKA Bili smo na vojaški vaji Odločen odgovor 2000 Spopad modrih in rdečih Čez 5.000 mož pod orožjem Prizor z uličnega boja. Modri v zaklonišču terenskega vozila. Zamaskiran vojak ene od bojujočih se vojska prodira v jurišu - naprej. (v vaji namišljeni) državni meji, ki poteka ob Dravi. Oborožene sile rdečega tabora so celo izvedle agresijo na ozemlje modrih. Generalštab Slovenske vojske pripravi in izvede »napadalno« operacijo za povrnitev zasedenega državnega ozemlja, zato tudi naslov vaje Odločen odgovor 2000. Zadnji dan vaje, v petek, so potekale aktivnosti na območju občin Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Slovenska Bistrica in Videm pri Ptuju, v njih pa je sodelovalo 3.500 udeležencev vaje. Ta dan so si vajo ogledali tudi gostje: predsednik države in vrhovni poveljnik Milan Kučan, nekateri ministri, vojni atašeji drugih držav in seveda novinarji. Najprej je komandir vaje brigadir Alojz Završnik predstavil v vojašnici v Slovenski Bistrici dotedanje aktivnosti na bojnem polju in orisal načrtovani potek vaje zadnji dan. Potem so nas (novinarje) odpeljali na »bojišče«. Najprej v Lancovo vas, kjer se nam je pridružil predsednik, ki je pohvalil potek vaje; nato pa na Ptujsko goro (za obzidje, za katerim je romarska cerkev), od koder smo iz ptičje perspektive opazovali boj rdečih in modrih. Pokalo je vse naokoli, vendar pa nikjer ni bilo videti, da bi šla mož na moža. Seveda vojaki tudi niso uporabljali pravega streliva, ampak manevrsko (plastični naboji pušk). Tako je bilo tudi strelivo artilerije. Z naslednje opazovalne točke, ki je bila prav tako na višji točki, z vadbišča v Apačah pri Ptuju, pa smo novinarji in glavnina drugih gostov in opazovalcev videli potek bojev »pešadije«, artilerijskega orožja, helikopterjev in bojnih vozil. Prvotno so načrtovali tudi spopad oklepnih vozil (tankov), a so to neposredno vajo opustili, da ne bi naredili še večje škode na kmetijskih in drugih zemljiščih. Vojska bo vso škodo poravnala. Tokrat je šlo za preverjanje koncepta uporabe, organiziranosti in pripravljenosti poveljstev in enot. Cilji vaje so sicer bili: predstaviti doseženo stopnjo razvoja pripravljenosti Slovenske vojske; predstaviti usposobljenost poveljstev in enot za načrtovanje in izvajanje napadnih delovanj; predstaviti rešitve o uporabi in podpori sil in sredstev, zlasti na področju logistike in informacijsko-komunikacijskih sredstev; predstavitev bojevanja brigade Slovenske vojske in predstavitev vloge Centra vojaških šol pri štabnem usposabljanju poveljstev in podpori z računalniškim bojnim simulacijskim sistemom. Š. SOBOČAN, FOTO: N. JUHOV« V sklepni vaji niso sodelovala oklepna vozila (tanki), pač pa le bojna vozila. Medtem ko vojak strelja, tovariši plazijo naprej. Del vojaške vaje Odločen odgovor je potekal tud j ob vznožju romarske Ptujske gore. I ed 7. in 10. novembrom je med Celjem, I Mariborom in Ptujem potekala skupna I taktična vaja Slovenske vojske, v kateri so se »spopadli« modri in rdeči. V vaji je sodelovalo 5.262 ljudi, od tega 4.176 na strani modrih, 593 na strani rdečih, v vodstvu vaje pa je bilo 493 ljudi. Oba tabora sta imela skupaj 35 oklepnih vozil, 24 kosov artilerijskega orožja, 16 letal oziroma helikopterjev, 34 bojnih vozil ter kar 750 terenskih in tovornih vozil. Scenarij vaje je bil: med državama rdečih in modrih je prišlo zaradi nerešenih vprašanj okrog zgodovinskih nacionalnih vprašanj do zaostritev, ki so privedle do prekinitve gospodarskega, političnega in diplomatskega sodelovanja. Zvrstili so se tudi različni incidenti, zlasti ob Nenavadna sodna obravnava v Drobtincih Zasliševanja na kmečkem dvorišču Sporom po stečaju ni videti konca tečajni upravitelj Miran Žilavec toži Matijo in Veroniko Kuzma iz Drobtinec, ker da imata na zemljišču Kmetijstva Črnci v stečaju »leseno uto za shranjevanje raznih nepo- trebnih predmetov, delno vrt, delno pa imata postavljeno tudi gospodarsko poslopje ...« Zahteva odstranitev. S Spori med stečajnim upraviteljem in Matijo Kuzmo, nekdanjim delavcem Kmetijstva, sedaj pa invalidskim upokojencem, se nadaljujejo. Poročali smo že, da se je Kuzma, kot nekak ljudski tribunal, svojčas zavzel za delavce, ki bi se skoraj morali izseliti iz »kombinato-vih« stanovanj. Tedaj naj bi tudi prišlo do »ostrih« besed, zasebne tožbe, vendar je sodišče Kuzmo oprostilo. Žilavec se je pritožil. Matija Kuzma in Franc Gerič sta 6. februarja 1965. leta kupila v Drobtincih od takratnega Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, ki je upravljal tudi družbena zemljišča na območju poznejšega Kmetijstva Črnci, zemljišče, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, in sicer vsak po eno polovico. Do premoženja sta prišla po javni dražbi, v kateri je sodeloval še en interesent (Vučko), vendar sta bila Kuzma in Gerič boljša ponudnika, kar pomeni, da sta plačala več, kot pa je bila izklicna cena. Dražbo je vodil tedanji upravitelj OE Jančz Slekovec, prisoten pa je bil tudi tedanji kombinatov vodja zemljiške službe in neznani geometer. Za hišo sta plačala vsak po 250.000 tedanjih dinarjev, za kvadratni meter zemljišča pa tedanjih 35 dinarjev. Potem, v dobri veri, da je vse v redu, sta se vselili v hiši njuni družini, »uživati« pa so seveda začeli tudi zemljišče. In zakaj zdaj oporekanje oziroma celo zahteva po odstranitvi objektov? Stečajni upravitelj je ugotovil, da je stanje na terenu drugačno, kot pa je v zemljiški knjigi. Kljub temu da sta Gerič in Kuzma plačala zemljišče in poslopje (prvo polovico ob nakupu, ostalo obročno), ustrezna kombinatova služba ni poskrbela za pravilno vknjižbo v zemljiško knjigo. Še več: geometer je v odsotnosti kupcev napačno odmeril, zato ima sedaj stečajni upravitelj svoj adut (»upravičenost«) za tožbo. Še bolj kot Kuzma je prizadet Gerič, katerega del stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja menda sploh ni zaveden v zemljiški Matija Kuzma je pokazal točko pri studencu, kjer je meja, kot so jo zakoličili ob nakupu; po zemljiškoknjižnem izpisku pa je meja veliko bolj »noter«, zato stečajni upravitelj zahteva rušenje gospodarskega poslopja. Foto: Š. S. knjigi. Kuzmov del v Stanovanjskem delu poslopja je knjižen, prav tako gospodarski del, ni pa knjiženo, kot trdi tožitelj: lesena uta, delno vrt, delno gospodarsko poslopje... Ko bi bile sporne nepremičnine v zasebni lasti oziroma bi lastništvo oporekal zasebnik (občan), bi sodišče zadevo hitro rešilo. Uporabljen bi lahko bil »institut« pripose-stvovanje, torej pridobitev pravice do česa ali pravice do uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem v določeni dobi, na primer 30 let. V tem primeru pa gre za bivšo družbeno lastnino, ki je po zakonu ni mogoče priposestvovati, zato pa jo je mogoče iztožiti. Gerič in Kuzma žal nimata kupoprodajne pogodbe ,o nakupu, imata pa kopije uradnih zaznamkov o nakupu in tudi dokaze o plačilih. Ne nazadnje imata tudi priče. Nekaj teh je sodišče že zaslišalo, druge pa še bo. In kar jima gre tudi v prid: več kot 35 let »hasnu-jeta« zemljišče in poslopja in pri tem niti za hip nista pomislila, da bi bilo kdaj lastništvo sporno, zato sta zdaj, ko jima stečajni upravitelj »nalaga«, da je treba določene objekte podreti, vsa iz sebe. Zelo zapleten spor obravnava sodnik Okrajnega sodišča v G. Radgoni Marjan Neuvirt. Ta je prejšnji četrtek imel sodno obravnavo na kraju samem, torej v Drobtincih. S seboj je pripeljal zapisnikarica. Delovno mizo in stole so postavili kar na dvorišču. Tam so geometri najprej zakoličili zemljišče v merah, kot je zavedeno v zemljiški knjigi, pozneje pa še, kot je realno posestno stanje (kot sta ga predstavila Gerič in Kuzma). Njiju in nekaj prič je sodnik tudi zaslišal, potem pa se je začelo (po štirih urah postopka) že mračiti in obravnava je bila prekinjena za nedoločen čas. Ostalim pričam ne bo treba več na razpravo na kraj sam, ampak v G. Radgono. Kako se bo zadeva končala? Upajmo, da v korist prizadetih delavcev kombinata (družin Geriča in Kuzme), saj oni ja ne morejo biti žrtve malomarnosti zemljiške službe svojega bivšega podjetja. Š. SOBOČAN ■ 1« ŠPORT 16. november 2000, VESTNIK Nogomet__________________ Neučinkovitost velik problem Mure Gostovanje vodeče Olimpije in lepo vreme je po dolgem času v Fazanerijo zopet pritegnilo okrog 3.000 ljubiteljev nogometa, ki pa so stadion zapuščali razočarani. To pa ne zaradi igre, saj je Mura igrala zelo solidno, temveč zaradi neučinkovitosti napadalcev, ki niso znali zadeti mreže iz številnih lepih priložnosti, ki so si jih ustvarili. Predvsem Ristič in Grizold sta tekmovala, kateri izmed njiju bo večkrat zgrešil vrata. Mura je namreč prve pol ure nadigrala Ljubljančane, ki so se v glavnem branili. Med največjo premočjo domačinov pa so gostje nepričakovano prišli v vodstvo. Domača obramba je pozabila na hitrega in nevarnega Rakoviča, ki je dobil uporabno žogo in jo prisebno poslal v mrežo. To sicer ni strlo Sobočanov, ki so še naprej napadali, a kaj, ko so gostje tri minute pred polčasom iz nenevarne akcije povečali vodstvo. Kosič je s precejšnje razdalje presenetil nezanesljivega vratarja Luka in z mu glavo žogo poslal za hrbet. To je bil gotovo hladen tuš za domačine, ki pa so tudi v drugem polčasu napadali z nezmanjšanim tempom, tako da so Ljubljančani s težavo odstranjevali nevarnosti pred svojimi vrati. Najbolj razburljivo je bilo v 65. minuti, ko je Fridl v kazenskem prostoru igral z roko. Igralci in gledalci so zahtevali enajstmetrovko, a se piščalka sodnika Čeferina iz Kranja ni oglasila. Samo tri minute kasneje so Sobočani vendarle zadeli v polno. Vogrinčič je izvajal prosti strel, žogo je vratar Pejkovič odbil, pritekel je Gajser in jo porinil v mrežo. Mura bi lahko deset minut pred koncem rezultat izenačila, vendar je Lukič z nekaj metrov streljal visoko prek vrat. Neučinkovitost domačinov je sedem minut pred koncem kaznoval bivši igralec Mure Ošlaj, ki je zopet po napaki domače obrambe postavil končni rezultat tekme. Pri gostiteljih se je poznala odsotnost poškodovanega napadalca Kopunoviča. Mura se je dve koli pred koncem jesenskega dela tekmovanja znašla v nezavidljivem položaju, saj je na desetem mestu ter za Koprom in Domžalami zaostaja le za točko. Znova se je pokazalo, da Mura ni imela sreče pri angažiranju potrebnega strelca in da se bodo morali nekaterim igralcem odpovedati. Največje razočaranje sta vsekakor Grizold in Vukčevič. Vprašanje pa je, ali je, mogoče sredi tekmovalne ^zone dobiti dobrega napadalca. V zadnjem jesenskem kolu dru-goligaškega tekmovanja je bil v Beltincih prekmurski derbi med Beltinci in Renkovci, ki je pritegnil v športni park okrog 800 gledalcev, ki pa niso bili zadovoljni s prikazanim nogometom. Tekmo so dobili domačini, a veliko težje, kot je bilo pričakovati. Pri Renkovcih se je vsekakor močno poznala odsotnost najboljšega igralca Simona Bojneca. Beltinčani bi lahko prišli v vodstvo že na samem začetku tekme, ko je sodnik Skomina iz Kopra dosodil enajstmetrovko, vendar je slab strel Škafarja vratar Andrej Lebar ubranil. Malo kasneje je Kološa izkoristil lep predložek v kazenskem prostoru in žogo z glavo porinil v mrežo ter povedel domačine v vodstvo. V začetku drugega polčasa je Škafar zadel okvir vrat, takoj zatem pa se je Puhar sam znašel pred vratarjem gostov, vendar ga ni uspel premagati. To se je Beltinča-nom maščevalo, saj je Kocet nekoliko kasneje rezultat izenačil. Zmagoviti zadetek za Beltinčane je sedem minut pred koncem tekme dosegel Antolin. Nogometaši Nafte iz Lendave so gostovali v Kisovcu, kjer so igrali z Zagorjem neodločeno, kar je uspeh, saj so nastopili oslabljeni, brez Tratnjeka in Ulena. Nafta je z zadetkom Zvera prišla v vodstvo že na samem začetku tekme in bila zelo blizu zmagi, domačini pa so rezultat izenačili dvanajst minut pred koncem tekme. Feri Maučec Namizni tenis Tri zmage Šesto kolo tekmovanja v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bilo za pomurske ekipe doslej najuspešnejše, saj so vse tri zmagale. Moravske Toplice Sobota so brez težav premagale najslabšo ekipo Radlje. Kerna iz Puconec je gostovala pri Krki v Novem mestu, za katero igra bivši Sobočan Horvat, in kljub vodstvu domačinov s 3 : 1 zmagala, za kar ima največ zaslug tokrat nepremagljivi Pavič. Radgona je zanesljivo premagala Eto Preserje, ki je nastopila osla- Pomurcev bljena, brez obolelega Petrovčiča. Državni reprezentant Ignjatovič je sicer dobil vse tri partije, vendar pa so Radgončani zanesljivo premagali druga dva domačina. Po šestem kolu je Radgona na drugem, Kerna na tretjem in Moravske Toplice Sobota na osmem mestu. Moravske Toplice Sobota : Radlje 6 : 2 (Kocuvan : Petar 2 : O, Karkovič : Krive 2 : O, Koščak: Kus 1:2, Karkovič : Petar 2:0, Kocuvan : Kus 1:2, Koščak : Krive 2 : O, Karkovič-Koščak: Kus- Petar 2:1, Karkovič : Kus 2 : 0); Krka : Kerna Puconci 3 : 6 (Hribar : Benko 2 : O, Horvat: Unger 2 : O, Kralj : Pavič O : 2, Horvat-: Benko 2:1, Hribar: Pavič O : 2, Kralj: Unger O : 2, Horvat-Hribar: Unger-Pavič O : 2, Horvat: Pavič 1 : 2, Kralj: Benko O : 2); Eta Preserje : Radgona 3 : 6 (Zalar : Rihtarič 0:2, Ignjatovič : Benko-vcič 2 : O, Rogelj : Xu Jia O : 2, Ignjatovič : Rihtarič 2 : O, Zalar: Xu Jia O : 2, Rogelj: Benkovič O : 2, Ignjatovič-Rogelj: Xu Jia-Rihtarič 0:2, Ignajtovič : Xu Jia 2 : 1, Rogelj : Rihtarič 0 : 2). M. U. Nogometna liga Si. mobil Mura : Olimpija 1 : 3 Murska Sobota - Mestni stadion v Murski Soboti, gledalcev 3.000. Sodnik: Čeferin (Kranj). Strelci: 0 : 1 Rakovič (36), 0 : 2 Kosič (42), 1 : 2 Gajser (68), 1 : 3 Ošlaj (83). Mura: Luk, Cifer, Dominko, Prednik, Bagola (Vukčevič), Lukič, Adjei, Ristič (Žilavec), Vogrinčič, Grizold (Mesarič), Gajser. Druga državna nogometna liga Beltinci: Renkovci 2 :1 Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 800. Sodnik: Skomina (Koper). Strelci: 1 : 0 Kološa (21), 1 : 1 Kocet (62), 2 : 1 Antolin (83). Beltinci: Fekonja, Zver (Slana), Zorica, Cener, Fajdiga, Kološa (Balažič), Kokaš, Puhar, Škafar (Fras), Novak, Antolin. Renkovci: A. Lebar, D. Ritlop, D. Horvat, Nežič, M. Horvat, R. Bojnec, S. Lebar, Gruškovnjak (Kerman), A. Ritlop, Kocet, Puhar. 3. SNL vzhod Bakovci jesenski prvaki, Veržej najbolj disciplinirano moštvo Jesenski del tekmovanja v tretji slovenski nogometni ligi vzhod, kjer nastopajo pomurska moštva, vodi pa jih Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota (vodja tekmovanja Danilo Kacijan, disciplinski sodnik Alojz Flegar, referent za delegiranje sodnikov Vilibald Pave, sekretar Zoran Cirkvenčič), je pokazal, da so moštva bolj izenačena kot kdaj poprej, saj se do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo jesenski prvak, pa tudi razlike v točkah so med moštvi minimalne. Pred zadnjim kolom sta bila kandidata za naslov jesenskega prvaka le moštvi Bakovec in Odra-nec, vendar sta se obe z gostovanja vrnili poraženi. Bakovci so gostovali v Puconcih, kjer je zmagala Kerna in se prebila na drugo mesto, ki je prijetno presenečenje. Odranci pa so gostovali v Križevcih, kjer jih je prepričljivo premagal domači Lesoplast. Pri Lesoplastu se je izkazal Škaper z dvema zadetkoma in se prebil med vodeče strelce, pri Odrancih pa se je poznala odsotnost najboljšega strelca Sebastjana Ka-vaša, ki je poškodovan in ni igral nekaj zadnjih tekem. Odranci so se tako morali zadovoljiti s tretjim mestom. Lesoplast, ki velja pred začetkom prvenstva za najresnejšega 3. SNL 2000/2001 1. Bakovci 2. Kerna 3. Odranci 4. Hotiza 5. Lesoplast 6. Črenšovci 7. Turnišče 8. Apače 9. Čarda 10. Goričanka 11. Kobilje 12. Veržej 13. Tromejnik 14. Bistrica 2 3 4 5 1:2 2:2 4:1 2:1 2:1 1:4 1:0 2:2 2:0 1:4 1:4 1:2 1:3 0:4 0:2 4:1 2:1 2:1 0:2 1:3 0:5 4:1 0:1 0:5 1:0 3:0 0:0 1:2 1:7 0:4 2:3 0:2 4:1 1:3 3:4 1:2 2:1 2:2 1:4 0:8 1:4 1:5 5:0 2:1 3:2 2:2 4:2 1:3 0:0 1:3 0:5 0:1 1:3 1:7 3:5 Nogometna liga Si. mobil Rezultati - 16. kolo Mura: Olimpija 1: 3 Gorica : Rudar 1 :0 Publikum: Maribor 3: 3 Tabor : Dravograd 2 : 2 Korotan: Primorje 1:1 Domžale: Koper 1:0 Nogometaši Odranec - tretjeuvrščeno moštvo po jesenskem delu prvenstva v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: L Smodiš (pom. trenerja), Pozderec, Sil. Hozjan, Simon Hozjan, Zadravec, J. Virag, B. Berendijaš, R. Berendijaš, Lebar, Marič (predsednik); čepijo: Vegič (teh. vodja), S. Smodiš, S. Virag, Zakojč, P. Kavaš, Brunec, S. Kavaš, Kreslin, D. Virag. Fotografija: Nataša Juhnov kandidata za prvo mesto, pa si je z zmago zagotovil šele peto mesto. Prijetno presenečenje letošnjega prvenstva so nogometaši Hotize, ki so zasedli četrto mesto. Več kot sta dosegla, je bilo pričakovati od Čren-šovec in Turnišča, ki sta pristala na šestem oziroma sedmem mestu. Od Črenšovec zato, ker so prejšnjo sezono tekmovali v drugi slovenski 6 7 8 9 10 11 12 13 14 3:1 4:0 2:0 1:4 1:2 1:2 2:0 3:1 5:0 5:0 0:1 0:3 0:0 2:1 7:1 4:0 3:2 3:1 5:1 0:5 2:1 1:4 1:2 0:3 4:3 2:1 1:2 2:2 4:1 8:0 1:2 1:2 2:1 2:1 1:3 Priznanje Mirku Šerugi Mirko Šeruga iz Murske Sobote je ob svojem življenjskem jubileju, 6O-letnici, prejel na državnem prvenstvo v krosu v M. Soboti iz rok direktorja Atletske zveze Slovenije Borisa Mikuša posebno priznanje Atletske zveze Slovenije za dolgoletno delo v atletiki. Mirko Šeruga se z Odbojka 1. liga moški Bled 5 5 0 15:3 15 Kamnik 5 4 1 12:4 12 Fužin ar 6 4 2 12:9 12 Salonit 6 4 2 13:8 11 Maribor 6 4 2 13:9 11 Pomurje 6 3 3 10:10 9 Olimpija 6 2 4 9:13 7 Granit 6 1 5 10:15 5 Brezovica 6 1 5 7:17 3 Šempeter 6 1 5 4:17 2 2:2 2:4 3:1 0:0 3:1 5:0 2:3 1:0 3:1 4:1 7:1 5:3 ligi, od igralcev Turnišča pa zato, ker so odlično štartali, saj so bili v vodstvu vse do sedmega kola, ko so prvič izgubili na domačem igrišču z Odranci. Prijetno presenečenje je tudi novinec Apače, ki je zasedel osmo mesto. Boljše uvrstitve je bilo pričakovati od Čarde iz Martjanec, ki je bila po osmem kolu celo na drugem mestu, od Gori-čanke iz Rogašovec, ki je v prejšnji tekmovalni sezoni zasedla tretje mesto, pa tudi od Kobilja in Veržeja. Na dnu lestvice sta pristali moštvi Tromejnika Slovenike iz Kuzme, ki po točkah ne zaostaja za preostalimi moštvi, in novinec Bistrica, ki se je znašel v neugodnem položaju. 4:1 2:1 3:0 1:0 7:1 Strelstvo 1:2 3:3 1:2 3:1 3:1 2:5 3:1 3:3 0:2 2:0 0:2 4:3 1:2 2:0 0:3 2:2 3.3 0:2 0:0 8:1 1:0 0:5 0:3 Strelci 3. SNL vzhod 12 golov: Kavaš (Odranci) in Ška-per (Lesoplast), 10 golov: Benko (Bakovci) in Ke-rec (Čarda), 9 golov: Kustec (Bistrica) in De. Horvat (Črenšovci), 8 golov: Tratnjek (Hotiza), 7 golov; J. Kutoš (Kerna) in Kose-dnar (Goričanka), 6 golov: Robert Lackovič (Hotiza), Poredoš (Goričanka), A. Šalamon (Tromejnik), Časaš (Kemoplast) in P. Zadravec (Odranci), 5 golov: Kovač (Tromejnik), Bru-nec (Odranci), Lacko (Turnišče), Gyork6š (Hotiza), Vogrinčič (Čarda), Vukan (Apače), Vegič (Turnišče), Rakar (Kerna), Kurbus (Apače), 4 goli: Mertik (Odranci), Albin Lackovič (Hotiza), D. Kutoš (Kobilje), B. Horvat (Tromejnik), Kuzma (Bistrica), Verban (Bakovci), Ropoša in Kosi (oba Veržej), Logar (Apače); Krapec in Plej (Črenešovci), Vajngerl (Apače) in Albert Lackovič (Hotiza). Najbolj disciplinirano moštvo v jesenskem delu prvenstva v 3. SNL vzhod je bilo moštvo Veržeja, ki vodi na lestvici »fair playa« z 61 kazenskimi točkami pred Nogradom Hotizo, 69, Apačami in Bakovci, po 83, Bistrico, 86, Turniščem in Odranci, po 87, Lesoplastom in Kemo, po 103, Črenšovci, 104, Goričanko Big Fun, 196, Čardo, 117, Tromej-nikom Slovenico, 131, in Kobiljem, 142 kazenskih točk. FERI MAUČEC Olimpija 1611 2 3 49:25 35 Maribor 15 8 3 4 30:20 27 Gorica 15 8 3 4 25:19 27 Rudar 16 ,7 4 5 25:18 25 Dravograd 16 7 3 6 26:23 24 Korotan 16 6 3 7 21.27 21 Primorje 16 5 5 6 23.23 20 Publikum 16 5 4 7 24:28 19 Tabor 16 5 3 8 23.23 18 Mura 16 4 5 7 14:22 17 Koper 16 4 4 8 18:27 16 Domžale 16 5 1 10 22:35 16 2. SNL Rezultati - 15. kolo Beltinci: Renkovci 2:1 Zagorje: Nafta 1 :1 Živila: Šentjur 4 :1 Elan: Jadran 0:1 Aluminij: Ivančna Gorica 2:1 Železničar _: Viator 3 :2 Dravinja: Šmartno 1:2 Brda: Pohorje 6:1 Triglav 1510 2 3 37:12 32 Jadran 15 9 2 4 28:15 29 Elan 15 9 2 4 29:19 29 Šmartno 15 8 4 3 31:16 28 I. Gorica 15 8 2 5 26:18 26 Nafta 15 7 5 3 26.12 26 Zagorje . 15 7 4 4 23:14 25 Aluminij 15 6 6 3 29:19 24 Dravinja 15 7 2 6 16:20 23 Šentjur 15 6 3 6 23:27 21 Viator 15 4 4 7 24:26 16 Železničar 15 4 4 7 19:28 16 Pohorje 15 4 4 7 16:32 16 Beltinci 15 3 4 8 12:26 13 Brda 15 2 0 13 17:45 6 Renkovci 15 1 2 12 16:37 5 1. MNL Lnedava Dobrovnik 10 8 2 0 26:7 26 Nedelica 10 8 1 1 37:6 25 Čentiba 10 5 2 3 26:18 17 Polana 10 5 0 5 33:16 15 Lakoš 10 4 1 5 15:22 13 Panonija 10 3 2 5 10:22 11 Olimpija (-3) 10 2 1 7 13:19 4 Petišovci 10 0 1 9 7:57 1 Dularjeva druga, P^jič četrti 0:1 1:3 3:4 3:0 0:1 4:0 2:0 5:2 2:1 2:2 0:0 5:0 1:2 1:7 1:3 1:6 3:3 1:8 3.0 atletiko ukvarja že več kot 45 let. Leta 1965 je postal atletski trener in ima licenco(B). Leta 1969 pase je vključil v Zbor atletskih sodnikov Slovenije in je mednarodni atletski sodnik. Trenutno je tudi predsednik Zbora atletskih sodnikov M. Sobota. Čestitamo! (FM) V Hotinji vasi je bilo tradicionalno strelsko tekmovanje za pokal in nagrado Pohorja. Sodelovali so tudi pomurski strelci in strelke in se zopet uveljavili. V mladinski konkurenci je zmagala prva ekipa Slovenije s 1732 krogi, druga ekipa Slovenije, za katero sta nastopala tudi Valter Pajič (Tišina) in Bojan Babič (Pomurka), pa je s 1726 krogi zasedla tretje mesto. Med posamezniki je bil Valter Pajič (Tišina) s 681,2 četrti, Bojan Babič (Pomurka) s 573 šestnajsti in Denis Lebar (Turnišče) Hokej na travi Lek jesenski prvak V zaostali tekmi jesenskega dela prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi je Svoboda iz Ljubljane v Lipovcih premagala Mursko Soboto s 5 :1 (Korpič.2, Kaluža, M. Hiti in Poženel za Svobodo ter Marin za Mursko Soboto). S tem je bil končan jesenski del prvenstva. Naslov prvaka so prepričljivo osvojili hokejisti Leka iz Lipovec brez poraza in brez dobljenega zadetka. V zaostali mladinski tekmi je Svoboda premagala Mursko Soboto z 9 : 0. M. Sobota 4 0 1 3 3:17 1 M. Toplice 4 0 1 3 2:16 1 Mladinci M. Toplice' 4 3 1 0 17:4 10 Triglav 4 3 0 1 10:4 9 Lek 4 2 2 0 • 22:6 8 Svoboda 4 2 1 1 15:3 7 Triglav (ž) 3 1 0 2 3:8 3 M.Toplice (ž) 4 0 1 3 2:14 1 M. Sobota 4 0 1 3 1:31 1 s 572 krogi osemnajsti. V tekmovanju mladink je Slovenija, za katero je nastopila Maja Dular (Pomurka) s 1146 krogi, zasedla sedmo mesto. Med posameznicami se je izkazala Maja Dular (Pomurka), ki je s 492,7 zasedla drugo mesto. V članski konkurenci je reprezentanca Prlekije (Robnik, Hreščak, Kocbek) s 1756 krogi zasedla četrto mesto. SD Štefana Kovača Turnišče (1729) je bila štirinajsta, SD Pomurka MS (1726) sedemnajsta in SD Radgona (1716) enaindvajseta. Med posamezniki je Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča) s 692 krogi zasedel peto mesto. Milan Svetec (Radgona) je bil s 586 krogi šestnajsti, Robi Markoja (Turnišče) s 585 krogi sedemnajsti, triindvajseto mesto pa so s 583 krogi zasedli Drago Pertoci (Tišina), Rajko Robnik (Ljutomer) in Gorazd Kocbek (SD Janka Jurkoviča). (FM) Druga državna nogometna liga Člani Lek Triglav Svoboda 4 4 4 4 0 0 25:0 12 3 0 1 12:9 9 2 0 2 9:9 6 Zagorje : Nafta 1 : 1 Zagorje - Igrišče Svobode, gledalcev 300. Sodnik: Mihalič (Koper). Strelca: O :1 Zver (8), 1:1 Uranič (78). Nafta : Starovasnik (Matič), Hozjan, Horvath, D. Novak, Varga, Drvarič, Gerenčer, Godina, Šabjan, Utroša (Preininger), Zver (T. Novak). «1, 16. november 2000 ŠPORT Karate______________________ Uspeh Kuzme in Ljutomera Mladi karateisti Kuzme so bili zelo uspešni na tekmovanjih v Radgoni in Tržiču. Na tekmovanju v Radgoni, kjer je sodelovalo 81 tekmovalcev, so osvojili štiri prva mesta. V kategoriji kumite katego-rijsko sta zmagala Renato Trajbar (nad 55 kg) in Polonca Hull (nad 45 kg), Valentina Trajbar (nad 45 kg) je bila druga. V kategoriji dyu ippon komite sta zmagali Valentina Trajbar in Polonca Hull. Doris Kristan in Renato Trajbar sta bila tretj-a. V kategoriji kihon ippon komite je Mitja Petek zasedel tretje mesto. V kihon ippon komiteju so mlajši dečki in deklice zasedli prvo me- Judo Štiri zmage Lendavčanov V avstrijskem Mattersburgu je bilo mednarodno tekmovanje judoistov. Med 90 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi člani JK Lendava in osvojili kar štiri prva mesta. Po dve zmagi sta dosegla / Alenka Premoša (70 kg) med kadetinjami in članicami ter Matej Časar (66 kg) med mladinci in člani. Dve drugi mesti je zasedla Tadeja Rojko (52 kg) med kadetinjami in mladinkami. Aleš Nedelko (81 kg) pa je bil med člani četrti. (FB) sto, med mladinci in mladinkami je bila Radgona tretja. V kategoriji dyu ippon komite je ekipno med mladinci in mladinkami zmagala Kuzma, med st. dečki in deklicami pa je bila druga. Drugo mesto je Kuzma zasedla tudi med st. deklicami v kategopriji komite katego-rijsko. Na prvem odprtem S. K. I. turnirju v Tržiču so med 140 tekmovalci sodelovali tudi karatreisti Kuzme. Najuspešnejša med njimi sta bila Polonca Hull, ki je bila v katah druga, in Denis Kristl (75 kg), kije bil drugi v borbah. V katah sta bila tretja Valentina Trajbar in Janez Rajbar, četrti pa Denis Kristl. V borbah je bila Polonca Hull (nad 60 kg) tretja, Janez Rajbar (65 kg) pa četrti. V tekmovanju v Hrastniku so med 120 karateisti sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli lep uspeh, saj so osvojili več prvih mest. V katah je pri ml. deklicah zmagala Staša Žibrat, Gregor Slana je bil pri ml. dečkih tretji. V borbah so v svojih kategorijah zmagali: Luka Prelog (40 kg), Aleš Preglej (nad 40 kg), Samo Prelog (60 kg), Igor Vrbnjak (nad 65 kg), Tina Mlinarič (45 kg in 53 kg) in Samo Potrč (nad 78 kg). Druga sta bila David Marin (nad 40 kg in 65 kg) in Igor Vrbnjak (nad 65 kg). Tretje mesto je zasedel Mario Moleh (nad 65 kg). (FM, NŠ) Sonja Roman državna prvakinja Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota je pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav Murska Sobota organiziralo državno prvenstvo v krosu za starejše mladince, starejše mladinke, člane in članice. Hkrati pa je. bil tudi kros miting za pionirje, pionirke, mlajše mladince in mlajše mladinke. Skupno je sodelovalo 115 atletov in atletinj iz 18 društev in klubov. Med njimi je bilo tudi nekaj pomurskih atletov in atletinj. Najbolje med njimi se je odrezala letošnja zmagovalca krosa Dela in članica Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Sonja Roman, ki je zmagala med članicami v teku na 4.000 m in postala državna prvakinja. Od preostalih pomurskih tekmovalcev in tekmovalk velja omeniti drugo mesto Tjaše Hujs med ml. mladinkami v teku na 2000 m, in Lucijo Cvetko, ki je med pionirkami v teku na 2000 m zasedla tretje mesto; Laura Korčulanin je bila enaj- sta, Alja Petrič trinajsta, Gregor Marušič pa je med pionirji v teku na 2000 m zasedel deseto mesto (vsi AK Pomurje). V ekipni uvrstitvi je AK Pomurje pri moških zasedel osmo, pri ženskah pa dvanajsto mesto. V lepem vremenu je prireditev lepo uspela. FERI MAUČEC, FOTOGRAFIJA: N. JUHNOV | Rokomet 1.SMNL Triglav 13 9 2 2 43:11 29 Rudar 13 7 4 2 37:11 25 Factor 13 7 4 2 25:13 25 Koper 13 7 1 5 24:12 22 Olimpija 13 6 4 3 23:13 22 Izola 13 5 5 3 23:20 20 Mura 13 4 5 4 26:15 17 Publikum 13. 5 2 6 21:22 17 Maribor 13 3 6 4 17:15 15 Dravograd 13 4 3 6 15:23 15 Bilje 13 4 2 7 10:19 14 Šmartno 13 4 2 7 10:37 14 Gorica 13 3 4 6 15:25 13 Elan 13 0 2 11 5:60 2 1.SKNL Maribor 1311 1 1 48:9 34 Maribor 1310 2 1 45:16 32 Gorica 13 9 1 3 42:19 28 Publikum 13 8 2 3 36:12 26 Dravograd 13 8 0 5 35:13 24 Koper 13 7 2 4 28:15 23 Triglav 13 7 2 4 33:22 23 Rudar 13 5 2 6 27:16 16 Factor 13 5 1 7 26:21 16 Mura 13 3 2 8 19:34 11 Bilje 13 .3 2 8 13:37 11 Izola 13 3 1 9 12:36 10 Šmartno 13 2 2 9 11.36 8 Elan 13 0 0 13 5:84 0 2. SMNLvzhod Jarenina 11 9 2 0 40:6 29 Aluminij 11 8 0 3 40:9 24 Nafta 11 7 1 3 25:13 22 Ptuj 11 7 1 3 29:25 22 Železničar 11 7 0 4 29:18 21 Dravinja 11 6 1 4 23:19 19 Beltinci 11 5 1 5 21:26 16 Krško 11 4 1 6 19:26 13 Bistrica 11 3 1 7 15:34 10 Šentjur 11 3 0 8 13:30 9 Pohorje 11 1 1 9 15:43 4 Korotan 11 0 3 8 15:35 3 2. SKNLvzhod Železničar 11 9 2 0 41:4 29 Nafta 11 9 1 1 38:15 28 Aluminij 11 8 3 0 49:4 27 Krško 11 7 2 2 37:18 23 Jarenina 11 5 1 5 19:15 16 Korotan 11 4 3 4 18:27 15 Ptuj 11 4 0 7 22.37 12 Beltinci 11 3 2 6 23:29 11 Šentjur 11 3 1 7 17:30 10 Pohorje 11 3 0 8 20:40 9 Dravinja 11 2 2 7 23:37 8 Bistrica 11 0 1 10 8:59 1 3. SMNLvzhod Lesoplast 1312 0 1 61:13 36 Odranci 13 9 3 1 94:21 30 Črenšovci 13 9 2 2 52:21 29 Turnišče 13 8 2 3 70:26 26 Kerna - 13 7 2 4 53:23 23 Bistrica 13 7 1 5 48:30 22 Čarda 13 5 4 4 54:34 19 Veržej 13 5 3 5 29:33 18 Apače 13 5 0 8 36:49 15 Tromejnik 13 4 2 7 30:28 14 Goričanka 13 3 1 9 26:48 10 Hotiza 13 3 1 9 23:76 10 Bakovci 13 2 1'10 32:79 7 Kobilje 13 1 0 12 13:164 3 Odbojka Salonit boljši od Pomurja V šestem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Salonit prepričljivo premagal Pomurje iz Murske Sobote z rezultatom 3:0 (25:16,2:19,2:17). Sobočani tokrat niso ponovili igre kot na zadnjih dveh tekmah, ko so premagali Maribor in Olimpijo. Pomurje: Horvat, Tot, Čeh, Kerec, Tinev, Kovačec, Najdič, Topovšek, Fujs. (FM) Zopet odločil peti niz V šestem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera gostovala pri ekipi Formis Bell Miklavž in izgubila s 3 : 2 (20:25, 31:29, 8:25, 25:22, 15:9). To je bila že peta tekma Ljutomerčank, ki se je končala po petih nizih. Ljuto-merčanke, ki so vodile z 2 : 1, so žal zopet izgubile. V zadnjem nizu so igrate premalo zbrano in naredite preveč napak. ZM Ljutomer: Kodi-la, Tretinjak, Šoštarič, Vrbančič, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (NŠ) Sonimex Radenci vodi V šestem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Sonimex iz Radenec premagal Rušes 3 : 0(27:25, 25:19, 25: 22). Sonimex Radenci: Tmušič, Zver, Vrbančič, Strmšek, Hojnik, Šavel, Kološa, Klemenčič. Kerna iz Puconec je bila prosta. Po šestem kolu vodi Sonimex iz Radenec, Kerna iz Puconec je na petem mestu. Poraza Beltinec in Ljutomera V šestem kolu tekmovanja v drugi državni moški odbojkarski ligi sta oba pomurska ligaša izgubila. Pr-vačina je v Beltincih premagala domačo ekipo s 3 : 0 (25:20, 29:27, 26:24). Beltinci: Horvat, Janža, Gobec, Časar, Lukač, Burgermai-ster, Gumilar, Gider. Črnuče pa je premagalo Ljutomer s 3: 0 (32:30, 26:24, 25:20). Ljutomer: Onišak, Pirher, A. in B. Grut, D. in G. Kodi-la, Špilak, Mulec. (NŠ, FM) Krog -Bakovci boljši od Ormoža V šestem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi so rokometaši Kroga - Bakovec pred okrog 300 gledalci premagali Ormož z rezultatom 26 : 22 (10 : 10). Po izenačenem prvem polčasu so si gostitelji priborili zmago šele v končnici tekme in se oddolžili Ormožanom za dva poraza v pokalu. Rokometaši Kroga - Bakovec so tako dosegli svojo tretjo zmago. Krog - Bakovci: Hanc, B. Vereš, D. Kolmanko 4, A. Kolmanko 7, Kegljanje Ovsenjak, Hegeduš 2, Horvat, A. Vereš 4, S. Buzeti 3, D. Buzeti, A. Sapač 5, Zanjkovič 1, L. Sapač, Nafta in Radenska uspešni V sedmem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod sta obe pomurski ekipi zmagali. Nafta je v Lendavi gostila ekipo Miklavža iz zmagala s 6 : 2 (5362 : 5183). Za Nafto so zmagali: Radakovič 894, Kuzma 896, Žalik 916 in Peric 907, tekmovala sta še Prerado- vič 876 in Horvat 873 podrtih kegljev. Radenska pa je v Radencih premagala Rolo Sternad s 6:2 (53 48 :4919). Za Radensko so zmagali: Kučan 930, Harc 885, Šebja-nič 881 in Kovačič 1004, tekmovala sta še Steržaj 825 in Šalamon 823 podrtih kegljev. (MŽ, FM) Nafta Slov. Gradec Konstruktor Radenska Žalec-Rogaška Rolo Sternad Litija Rudnik Hr. Fužinar Miklavž 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 6 5 4 3 3 3 2 2 0 0' 0 o o o o o o o o 0 ’1 2 3 4 4 4 5 5 7 42:14 41:15 33:23 31:25 28:28 25:31 23:33 23:33 17:39 17:39 14 12 10 8 6 6 6 4 4 0 Roškar. (FM) N. Gorica Izola Mitol Sežana Dol Hrastnik Sevnica Krog - Bakovci Koper i Gorišnica । Šmartno l Besnica i Ormož i Predvor I 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 4 4 4 3 3 2 2 1 0 0 o o 1 o o o 1 o o 1 o 0150:126 1 145:136 1 153:136 2 155:150 2 153:156 2 162:148 3135:145 3147:135 4 140:157 5 147:168 5 144:159 6 133:168 12 10 9 8 8 7 6 5 4 2 1 0 Odbojka Košarka 1. liga ženske Maribor 7 7 0 21:1 21 Kemiplas 6 5 1 15:4 16 Ljubljana 6 5 1 16:7 13 Šempeter 6 5 1 15:8 13 N. Gorica 6 3 3 13:9 11 ZM Ljutomer 6 t 5 11.17 6 N. mesto 6 2 4 9:16 5 Miklavž 7 2 5 7:17 5 ŠOU K2 6 1 5 3:16 3 Eelktrolog. 6 0 6 3:18 1 Dvoranski hokej Druga zmaga Radenske Creativa V sedmem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ iz Murske Sobote v Mariboru premagala ZM Maribor s 94 : 91 (72:64, 48:39, 24:13). Gostitelji, ki so si v prvi četrtini priigrali prednost 11 točk, so večji del tekme vodili. Tekma je bila odloče- na v končnici, ko so se predvsem razigrali Meško, Besedič in Maje. Strelci: Meško 30, Želj 16, Besedič 15, Ulaga 13, Maje 10, Bratkovič 4, A. Novak 4, Ščavničar 2 in Hozjan 1. V osmem kolu igrajo Sobočani z Radovljico ob 17.30 v dvorani OŠ III. v Murski Soboti. (FM) Dve zmagi Triglava v Poreču Banex 7 6 1 613:557 13 Elektra ■ 7 6 1 587:547 13 Yurij PL 7 6 1 575:539 13 Koper 7 5 2 575:490 12 Hrastnik 7 5 2 591:572 12 Ilirija 7 4 3 623:586 11 Radovljica 7 3 4 530:573 10 Radenska Gr. 7 2 5 554:583 9 Maribor 7 1 6 584:622 8 Nova Gorica 7 ,1 6 555:636 8 U. Olimpija 6 1 5 410:436 7 Bežigrad 6 1 5 478:532 7 Tenis V Poreču na Hrvaškem je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju za ženske in dečke do 14 let. Med štirimi ženskimi ekipami sta sodelovali tudi ekipi Triglava iz Predanovec in Moravskih Toplic, med šestimi ekipami dečkov pa tudi ekipi Triglava in Moravskih Toplic ter dosegli lep uspeh. V ženski konkurenci je ekipa Triglava v finalu premagala Zrinjevec z 2 : 1 in zasedla prvo mesto. Zadetka sta dosegli Anja Cipot in Sandra Buček. Ženska ekipa Moravskih To- plic je bila tretja. V konkurenci dečkov je ekipa Triglava v finalu premagala ekipo Junior Italija s 3 : 2. Strelci šo bili: Čemela, Kuhar in Horvat. Triglav je zasedel prvo mesto, Moravske Toplice pa so bile pete. (FM) V Radencih je bilo tekmovanje v tenisu za 12. alpski pokal. Sodelovale so reprezentance Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Slovenija je premagala Nemčijo s 5 : 2 ter izgubila z Italijo 2 : 5 in Avstrijo 2:5 ter zasedla tretje mesto. Zmagala je Italija. (FM) Šport od tod in tam Mali nogomet - V osmini slovenskega pokala v malem nogometu je Dobovec premagal Stročjo vas z 8 : 4 (Golob 2, Špilak, Sovič). (NŠ) Tekvvando - V Zrečah je bil 6. mednarodni odprti turnir v tekwan-doju ITF-slogu. Med 176 udeleženci iz petih držav je prvič nastopila tekmovalka Tekvvando klub Potencial iz Murske Sobote Jasna Šabanovič in med 16 tekmovalkami zasedla solidno peto mesto, kar je lep uspeh. (FM) Košarka - V sedmem kolu tekmovanja tretje državne moške košarkarske lige vzhod je Plima iz Prebolda premagala Miarte Lindau iz Lendave s 75 : 72. Strelci: Balažič 24, Gašparič 14, zrna 11, Cor 10, Tratnjek 7 in Feher 6. (FB) Košarka - V tekmovanju slovenske mladinske košarkarske lige je Radenska Creativ Sobota premagala ŽKK Maribor z 78 : 73. Strelci: Maje 28, Novak 18, Pok 13, Bojnec 11, Hozjan 9. (FM) Namizni tenis - Na tradicionalnem odprtem mednarodnem kadetskem namiznoteniškem prvenstvu Varaždina so sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote in Kerne iz Puconec, ki pa niso dosegli pričakovanih uvrstitev. Najuspešnejša je bila ekipa mlajših kadetov (Maček, Pavlovič), ki je zasedla tretje mesto. Ekipa kadetov (Roudi, Fridrih) se je uvrstila med osmerico. (MU) Judo - V Murski Soboti je bil pozivni judo turnir. Sodelovalo je 32 tekmovalcev iz treh klubov. Med njimi so bili tekmovalci Judo kluba Murska Sobota in športnega kluba borilnih veščin Lendava. Najuspešnejši so bili Tilen Apšner (38 kg), Črt Bezjak (nad 48 kg), oba Murska Sobota in Sebastjan Čirič (48 kg), ŠBV Lendava, ki so zasedli prva mesta. Drugi so bili: Žiga Kotnjek, Luka Kotnjek (oba ŠBV), Aljaž Bednar, Luka Pejnovič, Leon Zver in Dominik Klekl (vsi Murska Sobota). (FM) Strelstvo - Na prvem kolu regijske pionirske strelke lige, tekmovanje je pripravila SD Coal Peti-šovci, je ekipno zmagala SD Graničar Cankova pred Jezero Dobrovnik in Varstrojem. Med posamezniki je bil najboljši Majcen (Tomaž) s 170 krogi pred Vargo (Dobrovnik) in Podleskom (Graničar) s po 169 krogov. (FB) Badminton - V Zgornji Kungoti je bil prvi pozivni turnir v badmintonu za dečke In deklice od 11 do 19 let. Med Lendavčani je bila najuspešnejša Nika Koncut, ki je zmagala v kategoriji do 11 let. V isti kategoriji druga je bila Iva Lukič. Med fanti do 16 let je Miha Horvat zasedel drugo mesto. Danijel Novak je bil osmi, Marko Ketler deveti in Jernej Novak deseti. Med dekleti je Simona Koncut zasedla tretje mesto. Med fanti do 11 let je bil Dejan Žalik šesti. (FB) Šah - Na tretjem mednarodnem Martinovem turnirju, ki je bilo v Ivanovcih, je sodelovalo 34 šahi-stov. Zmagal je Rus Pančenko s 7,5 točke pred Zupetom 7,5 in Supančičem 7 (oba Branik). Četrti je bil Boris Kovač (Radenska -Pomgrad) s 6,5, peti pa Janko Brunčič (Ljutomer) s 6 točkami kot najboljši nekategornik. Najboljši mladinec Aleš Lazarje s 5,5, točke zasedel sedmo mesto. (FM) Šah - V šestem kolu tekmovanja v tretji slovenski šahovski ligi vzhod so Slovenske Konjice premagale Lendavo s 4 : 2 (zmagal je Gaber, remizirala pa sta Baša in Li-geti). V sedmem kolu je Paloma premagala Lendavo s-5,5 : 0;5 točke (remiziral je Gaber). (FB) Šah - Na oktobrskem mladinskem hitropoteznem turnirju Radenske - Pomgrada iz Murske Sobote je sodelovalo 11 šahistov. Zmagal je M. Kovač z 9,5 točke pred D. Gjuranom 8,5, M. Hočevar 7 točk. (FM) MULARIJA 16. november 2000, fBTBI O fae-nč V čudovitih barvah preliva se jesen, kot mavrica na -nebu sveti ljudem. Nežen veter skozi krošnje šumi, lepih travniških rožic skoraj že ni. Drevesa klanjajo se, listje rumeni, topel sončni žarek grozdje dozori. Trgatve vsak se veseli, na martinovo mošt se v vino spremeni. DUŠANKA KOROŠAK, 5. RAZ. OŠ MALA NEDELJA S sosedovo Jakico ob skledi stojiva, oba se dobrot iz nje veseliva. Ona se smeje, a jaz ne renčim, jo nežno obliznem, poljubček dobim. TAMARA PERŠA, 4. A OŠ CANKOVA Jesen, kam hitiš, saj gobica te čaka in otroci bomo veseli, če nas ne zapustiš. Ptičke bodo prepevale in tvoje barve gledale. Milk VRBNJAK, 3. RAZ. OŠ ODRANCI Imeli smo jesenske počitnice. Med njimi je bil tudi dan mrtvih. Šli smo na pokopališča v Dokležovju, Bakovcih in Veržeju. Tam smo prižgali svečke. Bil sem tudi pri dedku Branku. Pri njem sem jahal konja. Doma smo pleskali kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Jaz sem z maj- Bil je petek. Pouk se je bližal h koncu. Ko sem pogledal skozi okno, sem opazil gasilske avtomobile, ki so drveli proti šoli. »Šola gori!« je zaklicala učiteljica. Vsi smo hitro zdrveli iz učilnice. Začelo se je reševanje. Gasilci so s pomočjo lestev reševali ljudi iz šole. Tudi mehko blazino šo postavili. Nanjo so skakali skozi okno učenci iz matematične učilnice. Vsi smo se srečno rešili iz goreče šole. BENJAMIN OŠLAJ, 3. RAZ., OŠ BOGOJINA Moja prababica že pd nekdaj peče domač kruh. Sedaj je že zelo stara in slabotna, zato ji pomaga mamica. Nekega dne sem jo vprašala, kako se peče kruh. Povedala mi je, da potrebujemo moko, sol, kvas in vodo. Moko presejemo, jo damo v korito ter dodamo sol, kvas in vodo po potrebi. Nato »mesimo« tako dolgo, da je testo pripravljeno za vzhajanje. Potem ga oblikujemo v hlebčke, ki jih hnim valjem pleskal spodnji rob stene. V soboto sva šla z očkom v gozd. Videla sva različna drevesa, lisičji brlog, zajca in reko Muro. Počitnice so hitro minile. LUKA BARBER, 2. B PODRUŽNIČNA OŠ DOKLEŽOVJE fz&dvnd klub damo v košarice za vzhajanje. Medtem zakurimo v peči, in ko je vse pripravljeno, damo hlebčke v peč. Pečemo uro in pol, nato vzamemo hlebčke iz pbči, jih obrišemo in damo hladit. Ko se kruh oh- Dedek Anton se rad spominja vojne. Takrat je bil star šele trinajst let. Dogajalo pa se je pred šest- Jesenski utrinek pred OŠ Franceta Prešerna Črenšovci - Foto: JG ladi, ga lahko slastno jemo. Tako mi je pripovedovala prababica, mama pa je dodala, da je najboljši kruh iz domače peči. SABINA SLANKOVIČ, 3. RAZ. PODRUŽNIČNA OŠ DOLENCI /e fzduedtd inpetdesetimi leti. Pri njihovi hiši so se večkrat oglasili partizani. Dajali so jim hra- Pri razredni uri smo se pogovarjali o sadju. Ugotavljali smo, da je zdravo. Nato je učiteljica vsakega učenca vprašala, katero sadje ima rad. Zmagale so jagode in češnje, izgubila pa je pomaranča. pana, je bila še vedno njegov dom. SABINA LESJAK, 3. RAZ. OŠ CEZANJEVCI Učiteljica je še rekla, da moramo v šolo prinesti sadje, ker bomo delali sadno solato. Prinesli smo različno sadje. Delali smo dva po dva. Sadje smo razrezali in dodali kompot. Solata je bila dobra in okusna Ker vsega nismo mogli pojesti, smo dali nekaj drugemu razredu. Kdor hoče biti zdrav, mora jesti veliko sadja. ANDREJA ŠINKO-GIDER, 3. RAZ., OŠ SV. JURIJ Učenci 2. razredov devetletke na OŠ II M. Sobota radi poslušajo, pripovedujejo in ilustrirajo pravljice. Aleksander Nemec iz 2. a-razreda je takole narisal žepno pravljico z naslovom Mandi, kje si? no in obleko. Za to so zvedeli sovražnikovi vojaki. Družino so strogo kaznovali. Dedka in njegovega brata so odpeljali v Avstrijo. Tam sta morala delati na neki kmetiji. Prababica je morala v taborišče, pradedka pa so ustreli skupaj s petindvajsetimi talci pri domačiji. Po končani vojni se je dedek s svojim bratom srečno vrnil v domačo vas. Čeprav je bila hiša izro- Kako je jesen lepa in zanimiva! - Narisal Martin Stajnko, 2. b-razred OŠ Križevci Zgodilo je v Fiesi, kjer smo imeli šolo v naravi. Bilo nam je še kar dobro, včasih pa smo se tudi dolgočasili. Zato sem predlagal, da bi pripravili modno revijo. To idejo sem najprej zaupal prijatelju Marjanu, on pa je povedal še drugim. Vsi so se strinjali, a ko sem jim po- SddU kcdtvirtt dcut vedal pravila te modne revije, se najprej nobeden ni hotel preobleči v oblačila nasprotnega spola. Vseeno sem jih prepričal. Modno revijo smo vzeli zelo resno. Midva z Marjanom sva bila od glave do pete preoblečena v ženski. Imela sva torej tudi modrčke, ki sva si jih »na polnila« z mandarinami. Seveda sva dobila tudi novi imeni - Tinka in Marinka. Bila sva božansko le pa. Potrebovali pa smo tudi dekleti, ki bi se preoblekli v moška. To sta postali Katja in Ana. Preoblekli sta se v najina oblačila. Nadeli sta si še kapi. Bili sta imenitni. Njuni novi imeni sta bili Kaj in Pečič. Tako smo vsi odšli na večerjo in poskrbeli, da ni bilo dolgočasno. O noči pa bi bila že druga zgodba. TINA NOVAK, 6. A OŠ I M. SOBOTA Ko sem bila stara tri leta, sem dobila prvo kolo. Bilo je nekaj posebnega. Imelo je štiri kolesa. Kupila mi ga je mama. Ona me je tudi naučila voziti. Zdaj se vozim že čisto sama in brez dodatnih koles. Ko bom večja, bom dobila drugo kolo. MAŠA MADJAR Kolo mi je kupila teta Tanja. Ko sem ga dobila, sem bila zelo vesela. Je vijoličaste barve. Spredaj ima luč, zadaj pa mačje oko. Ima tudi prestave in prtljažnik. Z njim se rada vozim. TJAŠA MERKLIN, 2. B OŠ CANKOVA Ko sonce zaspi, se noč prebudi in v mojem srcu vse spremeni. Ko pa luna zaide, pa sonce spet k nam pride in me zbudi. DORIS LETINA, 2. RAZ. OŠ FOKOVCI Na šoli smo imeli kulturni dan. Bil je nekaj posebnega, saj so bile z nami v razredu tudi babice. Ustvarjali smo na temo France Prešeren, saj praznujemo 200. obletnico njegovega rojstva. Pri delu nam je pomagala pedagoginja Otilija Kreft. Naredili smo plakate o Francetu Prešernu - kje je stanoval, kam je hodil v šolo idr. Dve babici sta nam prebrali pesnitev Krst pri Savici. Preden smo se razšli, smo se skupaj z babicami tudi fotografirali. NINA FRIDAU, 3. C PODRUŽNIČNA OŠ KROG Tudi osnovna šola na Tišini se želi vključiti v slovensko in evropsko mrežo ekošol. Eden od korakov, ki so jih že storili na tej poti, je izvedba aktualnih ekoloških tem. S proučevanjem, kakšno je stanje v njihovem okolju, kaj se jim zdi prav in kaj narobe, bodo gotovo vplivali tudi na ozaveščanje kmetovalcev, da ne bodo po nepotrebnem uporabljali preveč škropiv in umetnih gnojil ter s tem čezmerno obremenjevali okolja. (Foto: JG) fllll, 16. november 2000 NA SCENI Napovednik koncertov Murska Sobota 18. novembra: Speichel Brois (Nemčija) + ln-Sane(G. Radgona), MIKK 21. novembra: Tomo Jurak, Zvezda 7. decembra: Renato Chicco & String.si + Alenka Godec, grajska dvorana 16. januarja 2001: Marta Zore, Zvezda Maribor 16. novembra: Parni valjak, Tabor 16. novembra: Rodriguez, Zanchini, Bartoli Trio, Gustaf Ptuj 19. nov.: Parni valjak, športni center Mladika Ljubljana 18. nov.: Ricardo Lemvo & Makina Loca, ? 18. novembra: 20 let heavy metal scene v SLO (Prospect + Noctiferia + Scaffold), K4 20. novembra: Arno, Cankarjev dom 21. novembra: Firewater + Foil, Orto 23. nov.: Vlado Kreslin in Mali bogovi + Beltin-ška banda + Katice + Ali Capone Štrajh Trio, CD 24. novembra: Alvaro Pierri, CD 25. novembra: Cheikh Lo, CD 16. decembra: Lalo Schifrin, CD 28. januarja 2001: Offspring, hala Tivoli 18. 3. 2001: Magic Of The Dance, hala Tivoli Dunaj 16. nov.: Midge Ure + Paul Claxton, Szene 19. novembra: The Posies, Flex 19. novembra: K’s Choice, Arena 21 in 22. novembra: AC/DC, Stadthalle 23. novembra: Gary Numan, Szene 25. novembra: Elton John, Stadthalle 26. novembra: Lydia Lunch, Szene 29. novembra: Agnostic Front, Arena 1. decembra: Savage Garden, Stadthalle 12. decembra: Sarah Brightman, Stadthalle 10. februarja: Marylin Manson, Libro Musič Hall 13. marca 2001: Robbie VVilliams, Stadthalle poletje 2001: U2, Stadthalle Zagreb 12. decembra: Apocalyptica, Tvornica 10. januarja 2001: The Glenn Miller Orchestra, Vatroslav Lisinski poletje 2001: Pink Floyd, ? Milano 28. novembra: Moby + Titan, Palavobis 2. decembra: Green Day, Palavobis 14. januarja 2001: Abdullah Ibrahim (?) 2. marca 2001: Erič Clapton, Fila Forum Podobe upora Psycho-Path na italijanski turneji Prekmurska alter rock skupina Psycho-Path, ki je na nemškem Bizarre festivalu osvojila naslov najboljše nove skupine, je končala italijansko klubsko turnejo, na katero jo je povabila priznana koncertna agencija Jammai, ki med drugim skrbi tudi za Diamando Galas, Lydio Lunch in Foetusa. Turneja se je pričela v Arezzu v srednji Italiji, nato pa je člane pot vodila v Salerno na jug škornja ter v sicilijanska mesta Catanio, Caltanissetto, Caulonio Marino in Palermo. Pri vračanju po celini so se ustavili še v Bariju, Pescari, Firenzah in San Vitu Di Leguzzanu, turnejo pa so zaključili v Milanu v klubu Cox 18, kjer so nastopili skupaj z italijanskimi skupinami Cut, Situa-tion 3 in Natron. Koncerte Psycho-Path so spremljale Rent-A-Partner Midva sva rojena, da cvetiva skupaj. Da živiva svobodna in v harmoniji. In enega lepega dne bova odletela proč, proč od vsega tega. A ne veš, da lahko? Kljub vsem oviram, kljub temu da bova morala za sabo pustiti toliko stvari, ki so se nama skoraj vdrle v srce. Ne, nikoli večjih ne bom pozabil, ne bom jih zanemaril, ampak res, nikoli več. Zgradiva si palačo, nekoč, nekje. Ostal nama je samo še čas, da se posloviva. Pusti še zadnji pogled na svet, nato pojdi, vlak že hiti. V novem svetu, v novem sistemu spet polno napak, spet isti ljudje, stare tegobe zdaj pridejo na dan. Ne, nikoli več, nikoli več. Kljub temu, da na naju prežijo, skupaj sva jima kos. Ostani z mano, vsaj v tem življenju. Sašo (YesterdaY) Želim nazaj svoj biser Štiri lepa leta minila so. Skupaj nama je bilo lepo, a tudi hudo. A prevladovalo je zlo. Zlo povzročilo je, da razšla sva se. V srcu nosim bolečino, praznino, pogrešam te iskreno. Sedaj mrziš me, ker misliš, da nisem bil dovolj iskren. Preveč iskren sem bil, zato sedaj tako trpim. Ljubim te ... Zate mi solza kot biser iz srca pridrvi; in še bolj močno te ljubim, zato ker dobro v meni prevladovalo je in bo. A bolečina, ki mi jo je povzročilo zlo, za vedno v mojem na koščke strtem srcu ostala bo. Duša moja želi si te, a žal samo v molitvi s tabo. Molim, da k sebi sprejmeš me, saj sedaj za drugim morda oziraš se! Minulo soboto zvečer je v mladinskem klubu MIKK v Murski Soboti gostovala skupina mladih iz Ljubljane, ki se je pred mesecem udeležila množič- nih demonstracij proti globalnemu kapitalizmu v Pragi, ko je tam potekal sestanek G-7 gospodarsko najmočnejših držav na svetu. Kot verjetno veste, je večkrat prišlo do obračunov med protestniki in policijo, razbitih pa je bilo več objektov, ki so sinonim za amerikanizacijo Evrope, kot npr. restavracija McDonald’s. Vse to in še več so mladi slovenski demonstratorji prikazali na multimedijski način - predavanje z diapozitivi, razstava fotografij, letakov, izrezkov iz časopisov (v Pragi izhaja tudi časnik v angleščini Prague Post) in videopro-jekcija. Materiala je ogromno (mogoče več, kot smo se tega tukaj zavedali), škoda je le, da se je program začel s polurno zamudo, saj so slovenski protestniki v Mursko Soboto prišli kasneje, kot je bilo predvideno. Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ Vaša čustva! Če imel bi priložnost zadnjo, začel bi, kot si želela si močno, na novo in iz srca ranljivega še bolj iskreno. Na tvoji življenjski poti srečal te bo marsikdo, a ljubil, iskren bil kakor jaz, te nihče ne bo. Sedaj samo jočem, ker solze so znak bolečine, bolečine srca. Hočejo se vrniti v lepe spomine za večen trenutek. Oprosti, da živim, ker te rad imam. Želim si nazaj! Živim v upanju D....! Tavam brez cilja Tavam kot ljudje na robu družbe. Ločena sem od sveta, ločena od ljudi, ljubezni, radosti, veselja ... Žalostna zaradi krutega sveta, nepravičnosti in zla, tavam in tavam. Razočarana sem nad seboj, nad vsemi; razočarana kot še nikoli. Ne najdem več izhoda! Zgrešila sem pravo pot in kaj bo zdaj? Kaj naj storim? Vem, da nisem bila nikoli polna optimizma, toda tudi obupana nisem bila še nikoli tako močno. Obupana sem kot človek, ki je storil zločin, pa ve, da ne more ubežati kazni. Se bo predal? Se bom tudi jaz? Jokala sem in še jočem. Ni me sram priznati, da jočem. Saj sem vendar človek, ki ima čustva. Ne vem, čemu to sploh razlagam temu krutemu svetu, polnem zla! Vseeno pa bi zakričala vsemu svetu: »Da, jokala sem. Ste to želeli? Ste to hoteli? Sedaj se mi lahko posmehujete!« Vseeno mi je za vse. Nimam več nobenega upanja, nobenega cilja, nobene svetlobe ni več na moji poti. Tavam v temi. Tavam in hodim brez cilja, tavam in ne trudim se najti prave poti. Hodim in čakam, kdaj bom stopila v prazno in me bo prepad po- tegnil k sebi. Tedaj bo končno vsega konec!!! Ne vem, kako dolgo bom sploh še zmogla hoditi in tavati po tej brezciljni poti. Kako dolgo se bom še izgubljala v tej temi? Kdaj bom omahnila in se zgrudila po tleh? Bo to kmalu? Da, čutim, da to ni več daleč. Miša Dovolj Dovolj mi je vsega, preveč je bilo hudega, izdajal si se za prijatelja, zdaj vem, komu sem zaupala. Lahko bi še kaj več bila, a zdaj sem te spregledala. Sedaj zares spoznala sem te, a zdaj pozabiti želim te le, tebe, ki izdal si me, izdal si mojo zaupanje. Sedaj se boš kesal, a v resnici ne bo ti žal, zakaj bi objokoval, če preveč imaš vsega, kar lahko te veseli, zabava, lepa dekleta, ki ti verjamejo in potem kot karte Dovolj mi je vsega bolečin, zato odidi iz ker nisi vrede vse pomembnejše glasbene revije, nekatere glasbene TV-postaje so predstavile videospote, več informacij in odzivov pa lahko najdete na spletnih straneh www. psychoz.com ali www.rockvibe.com. Pa še zanimivost: Psycho-Path, ki se poskušajo vedno odzvati vsakemu povabilu, so zavrnili ponudbo slovenske televizije, da bi nastopili v oddaji Supermo-del, kjer naj bi igrali na playback! Kar je preveč, je res preveč. TK zaupanja, ker le izigran karta sem bil ki nekje v kotu srca te je ljubila Sonja Š. In Bil je dan in sva se spoznala. Bila je noč in sva se drug drugemu predala; in prišlo je jutro in sva se razšla; in od takrat se videla nisva več nikdar. Tamarine Tl Polnoč je, jaz pa sem še budna. Kaj je tisto, kar jemlje mi spanec? Ti! Ti in tvoje prelepe modre oči, ti in tvoj nasmeh. Ti, ki si se naselil v mojem srcu. Ti, ki te imam vsak dan bolj rada. Alenka Dragi Zvečer, ko ležem spat, vedno mislim nate, rada te imam, vse bi dala zate. Up si moj edini, veselje, radost, iščem srečo, to si ti, kje si? Res sem še mlada, a kaj za to, ljubim te kot malokdo. Edini si moj cilj, ki si ga jaz želim. Nikoli ne bi želela, da bi ti pozabil name, saj moje srce bije le zate. Maja M. Smrt Tako daleč od mene, pa vendar tako blizu to vse godi. Je mlada deklica vesela, naša junakinja živela, tam daleč v gozdu tihem, svojega ljubčka je čakala, želela si je le smrti, a ni hotela priti ponjo. Ko je obhodila vse poti, je našla to kar tukaj ni! Takrat si je želela samo večnega življenja, a zdaj prišli so tisti časi, ko naša junakinja zaspala je. Je še obžalovala, ker enkrat smrti si je želela. A.R. Ker te ljubim Danes je zopet dan kot vsi drugi, ko ničesar se mi ne ljubi; zato se sprašujem, kaj bi. Ker sva se danes spet videla, objela, poljubila, ljubila, dotikala, božala... sva tako zelo srečna. Kot otrok zaspal si ob meni, me stisnil k sebi, čutil bitje mojega srca; vse to je razlog, da te ljubim in ti ljubiš mene. Bil si moj junak, ki naredi z mano vsak korak, še zdaj si moj junak, a nisi več tak. Majči Preproste besede Treba je mnogo preprostih besed, kakor kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križjih poti zašli s pravega pota. Treba je mnogo tišine, tišine, zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njih bolečine sredi krivic in vojska, sredi vsega tega, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrota. Cvetka Nikoli ne bom pozabila te! Morda me ljubil nisi, morda je bila le šala, toda v mojem srcu velika rana je ostala! Mogoče čez čas se bo zacelila, tebe kot prijatelja v duši bom ohranila in s solzo v očeh ti govorila, da te nikoli ne bom pozabila. Upam, da me tudi ti pozabil ne boš, včasih še poklical kaj me boš, povedal, da nekoč rad me imel si in da ohranil v lepem spominu najine si skupne dni! Reny 22 DOBRO JE VEDETI 16. november 2000, VERNIK OVEN Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanašaj na pomoč drugih! On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za drugo pa boš poskrbel kdaj kasneje. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Grenivka - grenka še drugače Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki te teži. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bosta dokončno odgnala vse črne misli. On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te popeljal na popolnoma druga pota, kot si jih načrtoval. To bo sicer popolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture. rižanec limone in pomaranče je doma iz vzhodne Indije, veliki svetlo rumeni in kiselkasto trpki plodovi so znani tudi pod imenom »grapefruit«. Izvlečki iz pečk so cenjena kozmetična sestavina, sadež in sok pa sta priljubljeno osvežilo in krepilo. DVOJČKA Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni treba izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on sam. On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro kot dve polovično. RAK LEV DEVICA TEHTNICA ibs Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tolkla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil. On: Postavljen boš pred veliko odločitev, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel ločiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal... Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tisto, za kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znanec z novimi težavami. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj naokoli, saj bo edini učinek ta, da se ti bodo smejali tudi drugi. Ona: Nad nekom boš presneto razočarana, vendar ne tako, da tega ne bi uspela pozabiti. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno spodnesel tla pod nogami... On: Odkril boš, da je prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezni. Povsem drugače pa je na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo treba še malo preložiti, a vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ni kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. Pred desetimi leti so ameriški raziskovalci po naključju odkrili, da lahko moti delovanje zdravil. Preskušali so neželene učinke alkohola, presenetil pa jih je vpliv grenivke, s katero so prikrili alkoholni okus. Motnja ni zanemarljiva, zato se je treba ob jemanju mnogih zdravil grenivki odreči. Povzroči jo vsebovana spojina psoralen, ki v črevesni sluznici zavre izoencim CPY3A4 in s tem prepreči presnovo več zdravilnih učinkovin. Te se skozi sluznico vsrkajo v kri v večjem obsegu in hitreje, zato se tako zdravilni kot neželeni škodljivi učinki pojavijo prej in so večji, kot bi pričakovali. Ugotovitev velja le za učinkovine, ki oksidirajo s pomočjo omenjenega encima. Grenivka torej zveča biološko uporabnost nekaterih zdravil in teoretično omogoča zdravljenje z manjšimi odmerki, vendar zaradi njenega učinka, ki se ga ne da nadzirati in predviditi, od te lastnosti ni praktične koristi. Povzroči lahko kvečjemu škodo, če nas preseneti sredi nepazljivosti. Ker uživanje grenivke ni običajno kot v svetu, je nevarnost za večino bolnikov pri nas majhna, toliko verjetneje pa preti nevarnost redkim ljubiteljem, ker se iz istega razloga nanjo manj opozarja, čeprav se lahko uresniči tudi pri pogosteje rabljenih zdravilih. Tako se je krvni tlak dvakrat bolj znižal pri bolnikih, ki so jemali felodipin (pri nas ni v rabi) in pili grenivkin sok, kot pri bolnikih, ki ga niso pili; pri sorodnem nifedipinu, ki je pod različnimi zaščitenimi imeni na voljo tudi v Sloveniji, pa je grenivka prispevala k znižanju tlaka za tretjino. Mnogo nevarnejša je kombinacija protia-iergijske učinkovine terfenadin (Te-ridin) ali urejevalca prebave cisa-prida (Digenol) in grenivke, ker povzroči močne aritmije, neubrano bitje srca. Ker je zaviranje delovanja določenega encima običajno povezano z njegovo zmanjšano sintezo, je zelo težko ugotoviti, kako hitro bo do opisanega medsebojnega delovanja prišlo in kako dolgo bo trajala zmanjšana zdravilska pretvorba še potem, ko bolnik ne bo več užival grenivke, zato se priporoča, da občasni jedci sadeža in pivci soka z uživanjem prenehajo vsaj tri dni pred začetkom zdravljenja z navedenimi zdravili in med njim ves čas ne sežejo po njej, pri stalnih uživalcih pa je potrebna predhodna vsaj štirinajstdnevna prekinitev. Vseh zdravilskih nev- SIRUP ZA IZKAŠLJEVANJE ZA ODRASLE šečnosti nismo omenili, saj katerikoli tovrsten dvom lahko odpravite skupaj s svojim zdravnikom, ki zdravilo predpiše, ter lekarnarjem, ki ga izda. Vseh grenivkinih skrivnosti niti ne poznamo, nedavno so, denimo, odkrili, da tudi zmanjša delovanje nekaterih zdravil, a se ne ve, zaradi katerih spojin in koliko je zavora klinično pomembna. Že od prej pa vemo, da je psoralen zmožen izzvati preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži, zato ni priporočljivo uživati grenivk in se hkrati izpostavljati soncu. Sklep: Ne spreglejte nevarnih stvari, dvomljive poglejte s prave razdalje, dobre pa še z druge plati. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. I Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo nujali 19 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer Škodo Favorit 136 L, letnik 1993, prevoženih 129.000 kilometrov, za 200.000 tolarjev, in Jugo Koral, letnik 1988, prevoženih 101.000 kilometrov, za 60.000 SIT. Znamka Letnik Kilometri Cena Lada Samara 1,3 S 1989 147.000 120.000 SIT Ford Fiesta 1990 97.000 350.000 SIT Citroen Ax 1997 43.700 850.000 SIT Hyundai Lantra 1,6 GLS 1994 118.000 720.000 SIT Fiat Florino 1,7 D 1993 113.000 400.000 SIT Renault 19 Chamade 1992 132.000 630.000 SIT Renault 5 Campus 1992 121.000 360.000 SIT Mercedes 190 D 1986 210.000 600.000 SIT Z našega štedilnika ŠKORPIJON Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena, niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu poskusiš odpreti oči. In nikar se preveč ne obotavljaj, saj se izgubljena priložnost zlepa ne bo ponovila. On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, treba bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh enostavno ne more pobegniti. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem realiziral. Ona: Obeta se ti'izredno razburljiv in po svoje tudi prijeten konec tedrfa. Sicer ne bo vse tako, kot si si predstavljala na začetku, vendar se boš kaj hitro znašla in na neki način izkoristila nastali položaj. On: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči tvoje dokaj nenavadne prošnje, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš? Juha iz kitajskega zelja Nadevan telečji vrat Parmezanovl ocvrtki Motovilec s krompirjem Rezine z radensko KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že pomagal, vendar so se časi temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Treba se bo odločiti ali zavedno odnehati. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zagrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel prav on. Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. On: Ker se ti preveč mudi, zlepa ne boš dosegel vsega, kar si želiš. Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazalo, da ti bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. In nikar se ne ustraši! Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe sj že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali pa se kar najbolje zaščiti pred neljubimi presenečenji. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot si predstavljaš. Še vedno se ti bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smeš zamuditi. Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana iz pečice, kosti pa zalijemo z vinom, dobro prevremo in odcedimo. Dobljeno omako ponovno pristavimo, začinimo in ponudimo z narezanim mesom. Parmezanovl ocvrtki 20 cl mleka, 40 g masla, 80 g moke, 50 g parmezana, 3 jajca, 5 cl kisle smetane, sol, poper, olje za cvrenje Pristavimo mleko, ga začinimo in dodamo surovo maslo. Ko zavre, stresemo vanj moko, nariban parmezan in mešamo tako dolgo, da se loči od kozice. Nato ohladimo. Ohlajenemu testu primešamo rumenjake, kislo smetano in sneg beljakov. Olje v kozici segrejemo in vanj z žlico polagamo testo, ki ga zlato rumeno z vseh strani ocvremo. Vroče Prodaja od vrat do vrat pisarni Združenja potrošnikov Pomurja sta se oglasili upokojenki, ki sta prejšnji dan kupili kompleta čudežnih magnetkov, ki naj bi jima pomagali pri odpravljanju različnih vsakodnevnih tegob. Vsaka je za svoj komplet odštela nekaj čez 4.000 SIT. Te magnetke sta kupili pri prodajalcu, ki je pozvonil na njunih vratih in ju kar nekaj časa prepričeval v njihovo vsestransko uporabnost, da sta končno privolili v nakup. Že istega dne sta ugotovili, da tega izdelka ne potrebujeta in tako sta se oglasili v naši pisarni. Ob seznanjanju z njihovimi pravicami, da lahko prodajno pogodbo brez razloga razdreta, sta zaprosili, da mi v njihovem imenu napišemo dopis prodajalcu. V tem dopisu smo tudi omenili, daje pogoj, ki ga postavlja prodajalec v splošnih pogojih na hrbtni strani dopisa, možnost odpovedi pogodbe v treh dneh od podpisa pogodbe, v nasprotju z določili zakona o varstvu potrošnikov. Ta pravi, da ima potrošnik pravico, dav osmih dneh po prejemu blaga podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe. Če je potrošnik blago že prejel in od pogodbe odstopi, mora blago nepoškodovano in v nespremenjeni količini odposlati podjetju v petnajstih dneh po odposlanem sporočilu. Vrnitev prejetega blaga podjetju v osmih dneh po prejemu se šteje za sporočilo o odstopu od pogodbe. Poleg tega pa račun oz. v tem primeru pogodba nima datuma in je zato pomanjkljiva. Že prejšnji teden sta nas gospe poklicali in povedali, da sta izdelek vrnili prodajalcu ter da sta po poštni nakaznici že prejeli vrnjeno kupnino. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel. : (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p.p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, vodja pisarne ■ Juha iz kitajskega zelja 500 g kitajskega zelja, 60 g mesnate slanine, 50 g čebule, 15 g česna, 5 cl olja, 20 g moke, 3 g mlete rdeče paprike, 180 g jušne osnove, sol, poper, mleta kumina Zelje očistimo in narežemo na tanke rezance. Čebulo narežemo na kocke in na olju prepražimo samo toliko, da ovene, nato dodamo na rezance narezano slanino, moko malo prepražimo, dodamo sesekljan česen, papriko in zalijemo z jušno osnovo (če je nimamo, zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko). Prevremo, dodamo kitajsko zelje, začinimo in vse skupaj kuhamo 15 minut. Okus lahko popestrimo z žličko kisle smetane. Nadevan telečji vrat 1200 g telečjega vratu, 4 jajca, 120 g trajne klobase, 80 g zamrznjenega graha,, 10 cl belega polsuhega vina, sol, poper S telečjega vratu odstranimo kost, ki jo drobno zasekamo. Vrat zarežemo tako, da dobimo lepe zrezke. Rahlo jih potolčemo in nadevamo. Tesno zvijemo in povežemo z vrvico. Kosti damo v pekač, na njih položimo nadet telečji hrbet, podlijemo z 20 cl vode in pečemo 40 minut pri 170 °C. Pečen vrat vzamemo serviramo k mesu. Motovilec s krompirjem 500 g motovilca, 300 g krompirja, 5 cl bučnega olja, 5 cl kisa, 10 g česna, sol Motovilec operemo in dobro odcedimo. Dodamo kuhan, ohlajen in na lističe narezan krompir. Zabelimo z oljem in kisom. Začinimo s soljo in česnom. Rahlo premešamo. Rezine z radensko 4 jajca, 300 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 16 cl belega olja, 16 cl radenske, 150 g mletih orehov, 240 g moke, 1 pecilni prašek Premaz: 150 g marmelade. Rumenjake, sladkor, vanilin sladkor in polovico belega olja penasto umešamo. Ko zmes dobro naraste, postopoma dodajamo preostalo olje in radensko. Dobro premešamo, dodamo mlete orehe, moko s pecilnim praškom in sneg beljakov. Vse skupaj narahlo premešamo. Testo vlijemo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo približno 40 minut pri 180°C. Pečen biskvit zvrnemo na desko in ohladimo. Ohlajenega prerežemo, sredino namažemo z marmelado. Prekrijemo z biskvitom ter potresemo s sladkorjem v prahu. Po zvezah do delovnega mesta ogosto slišimo, da je pri iskanju dobre zaposlitve pomembno, kakšna poznanstva imamo. S pomočjo znancev, ki nas predlagajo bodočemu delodajalcu, lažje pridemo na delovno mesto, ki smo si ga želeli. Novejše študije kažejo, da so uslužbenci, ki jih je nekdo priporočil, bolj vztrajni; strokovnjaki za delo pa so ugotovili tudi, da bodo tisti, ki so službo dobili s priporočilom nekoga že zaposlenega v podjetju, tudi dlje ostali na istem delovnem mestu kot tisti, ki so jih za delo izbrali kako drugače. Priporočeni uslužbenci imajo kar nekaj skupnih lastnostr: dlje obdržijo svoje delo, prej se vključijo v svojo delovno skupino in krog sodelavcev ter hitreje dosežejo visoko produktivnost kot drugače zaposleni. Študija je pokazala tudi, da priporočeni delavci pogosto vračajo uslugo in sami priporočajo druge na delovna mesta v svojem podjetju. M. J. ■ za zdravje in dobro počutje IBUK, 16. november 2000 DOBRO JE VEDETI 23 v ■ Dražja elektrika ena električne energije za gospodinjstva je od 11. novembra višja za 4 odstotke. Tako je sklenila vlada, ki je podražila tudi dobavo elektrike industrijskim odjemalcem, in sicer za 2 odstotka. Nova cena za gospodinjstva je tako 17,32 tolarja za kilovatno uro v višji (prej 16,66 SIT) oziroma 10,19 SIT v nižji tarifi (prej 9,80 SIT). K tem cenam je treba prišteti še 19-odstotni davek na dodano vrednost. Podražila se je tudi mesečna priključnina ž 917,81 na 954,52 SIT. S podražitvijo naj bi elektrogospodarskim podjetjem zagotovili višje dohodke in zmanjšali zaostajanje cen v primerjavi z Evropsko unijo. Cena za gospodinjstva je sedaj dosegla 80,6 odstotka povprečne v Evropski uniji (doslej 77,5 odstotka), medtem ko se bo cena za industrijske odjemalce približala povprečnim cenam v EU na 96,8 odstotka. MJ« Raje moško trdo roko A meriške direktorice so v svojem kolektivu v povprečju deležne manjše- ga spoštovanja kot njihovi moški kolegi. Sodeč po ugotovitvah študije, ki so jo opravili v Združenih državah Amerike, je povprečen zaposleni prepričan, da je od tega, da te šef okara, slabše samo to, da je ta šef ženskega spola. Raziskava je tudi pokazala, da moški in ženske verjamejo, da so določeni disciplinski ukrepi manj upravičeni, če jih uvaja ženska. Zato je logično, da imajo oboji raje moško vodstvo; pa tudi kaznuje, če je že potrebno, naj nadrejeni, ki je moškega spola. M. J. ■ VESTNIK INTERNETU »Psihiatrovi pomenki« O Žalovanje h, ta november! Vse se tako grozno vleče. Nič mi ni prav v njem, celo to ne, da je tako topel, da je še precej zelenila, sadja kar na drevesih... Peljem se na Bukovnico. V soncu zagledam prekrasne gozdne barve, ki jih lahko, a še to le delno, ponudi le pomlad. Gobarji pravijo, da še najdejo gobe. Rečem si, mar ne delaš krivico novembru? Zavem se, da sem negativno pikolovski. Saj mi v tem novembru nič Zdravnik svetuje Gre za nalezljive bolezni zgornjih dihal, ki se kažejo kot nahod (zamašen nos ali izcedek iz nosu), vneto in boleče žrelo, suh kašelj, hripavost, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. Bolezenski znaki trajajo tri do pet dni. Za njimi obolevamo pogosto, v povprečju tri do šestkrat letno. Po prebolelem prehladu ostane slaba in le kratkotrajna odpornost proti virusu povzročitelju prehlada. Ta nas ne ščiti pred ponovnimi okužbami, zato se prehladimo večkrat letno. Pri otrocih in starejših ljudeh med prehladom lahko pride do resnejših zapletov: vnetja srednjega ušesa, obnosnih votlin, pljučnic. Prehladi se prenašajo s kužnimi kapljicami iz ust in nosu okuženega na zdrave ljudi. Okužen zrak vdihujemo, če smo v istem prostoru z bolnikom oziroma v njegovi bližini. Čim bližje smo okuženemu, večja je možnost prenosa bolezni, najnevarnejša je razdalja do meter in pol. Pogosto viruse prenašamo z rokami pri usekovanju, dotikanju ust ali nosa, s predmeti, npr. svinčniki, kozarci, skodelicami, kjer virusi preživijo tudi nekaj ur. Družinski člani se težko izognejo okužbi, ko eden izmed njih že zboli. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov) je od enega do treh dni. Kako preprečimo obolevanje? - Izogibamo se stika s okuženimi, ki kihajo, kašljajo, smrkajo; - izogibamo se zaprtih javnih prostorov kjer je veliko ljudi; - redno prezračujemo bivalne prostore doma, v službi, javnih objektih za zbiranje ljudi; - roke si pogosto umivamo z milom in toplo vodo; - z rokami se ne dotikamo nosu in oči; - uporabljamo papirnate robčke,ki jih po uporabi takoj zavržemo. Kaj pa ko se že prehladimo? - Ostanemo doma, počivamo; - s hudim prehladom ne hodimo okrog, na obiske, v javne prostore; - pijemo veliko tekočine: vodo, čaje, sadne sokove, vitaminske napitke; - od zdravil so na voljo le tista, ki blažijo bolezenske težave: kapljice za nos, zdravila proti kašlju, vročini.... ki ne skrajšajo trajanja prehladnega obolenja. V kolikor se bolezenske težave stopnjujejo ali med prehladom pojavljajo nove, obvezno poiščemo zdravniško pomoč. ZORICA LEVAČIČ, dr. med. I I ne manjka, edini problem je v tem, da je ta mesec pač november... Marsikdo se počuti podobno. Treba je pač jemati slovo od nečesa, nekoga ... Kdo se pa rad poslavlja. O psihologiji poslavljanja bi se dalo veliko povedati. V mestu srečam kmeta, katerega sin je pred kratkim storil samomor. Nisem vedel. Svojo zgodbo je začel pripovedovati s skrbjo nad snaho, ki je zelo žalostna in me prosi, da jo sprejmem. Natančno opisuje njenft depresivno stanje. Šele ko me prepriča, da ga skrbi ona, mi pove vzrok za njeno žalost. Rečem si, kako pameten je ta človek, ki mu je pomembnejša skrb za živo snaho kot žalovanje za pokojnim sinom. Tudi oče je žalosten nad izgubo sina, o tem sem prepričan. Redki so starši, ki vsaj površinsko predelajo izgubo svojega otroka, saj pravijo, da je najtežje »pokopati lastno telo«. Še enkrat se v literaturi prepričam, kaj pravi znanost o odnosu do svojcev samomorilca. Edina resnica je, da se moramo obrniti k živečim, imeti pozitiven odnos do njih. Mislim si, moj današnji sogo- Prehladna obolenja V poznojesenskem in zimskem času so najpogostejša vsakdanja obolenja laž- je in težje oblike prehladov. Po vzroča jih več kot 200 različnih vrst virusov, med katerimi so najpogostejši tisti iz skupin ri-novirusov in adenovirusov. Med te bolezni ne prištevamo gripe kot samostojne bolezni povzročene z virusom gripe niti bakterijske okužbe žrela in dihal. vornik ni prebral nobene psihiatrije, pa to ve. Vsaka mu čast! Imamo dosti knjig o depresiji žalovanja, od klasične psihiatrije do psihoanalize. Nejevoljen spoznavam precejšen razkorak med njihovo teorijo in prakso. V ospredje dajejo potrebo po pogovorih, ne le*v smislu tolažbe, ampak neke vrste razumskega pristopanja k realnemu stanju svojca. Vse lepo in prav. Če to že delamo, ne bodimo nekulturno radovedni. Ranjena duša naj pove le toliko, kot sama čuti, .da ji je storiti. Po mojih izkušnjah prav nobeno slovo ni brez občutka krivde. Slišimo tisto izjavo: »Ko je še živel(a), jo (ga) ni spoštoval(a), sedaj pa za njo (njim) joka, ko je prepozno.« Toliko težje je živečemu. Dovolimo mu, da sam določi širino rane, iz katere bo tekla njegova bolečina. Vsako psihično rano je treba čimbolj zapreti. Popolnoma je ne more zapreti prav nobeden človek. Izjav živečega svojca ne interpretirajmo z našimi stališči, izkušnjami, saj mimogrede ‘spregovori kakšna naša nepredelana vsebina, s katero lahko škodujemo sogovorniku. Ljudski rek Dolgoročno stanovanjsko varčevanje Lažje do stanovanja Od 27. novembra dalje sklepanje varčevalnih pogodb - V Pomurski banki imajo za zdaj evidentiranih 652 varčevalnih pogodb po 11.000 SIT bjavljen je javni razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, s katerim poziva varčevalce, naj sklepajo dolgoročne pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. V njenem okviru bo možno skleniti petletne ali desetletne varčevalne pogodbe, mesečni obrok varčevanja pa bo najmanj 11.000 tolarjev oziroma večkratnik te vsote. Varčevalne pogodbe bo z varčevalci sklepalo petnajst izbranih bank od 27. novembra dalje. Pri stanovanjskem skladu pričakujejo, da se bo pozivu odzvalo od 12.000 do 15.000 varčevalcev. O Sicer pa je Stanovanjski sklad Republike Slovenije že pred časom v dnevnem časopisju objavil javni razpis za izbor bank, ki bodo sodelovale pri izvajanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Sodeč po odzivu bank je bilo njihovo zanimanje, kljub izraženim pomislekom Banke Slovenije, precejšnje. Stališče slednje je namreč, da naj bi bilo problematično mnenje o izboru bank in razdelitvi pravic za sklepanje varčevalnih pogodb, ki ga opravi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Kot pravijo, naj bi bilo to v nasprotju s temeljnimi načeli delovanja Banke Slovenije. Meni, da morajo za vse oblike varčevanja veljati enaka pravila, torej tudi za varčevanje v okviru nacionalne varčevalne sheme. Opozarjajo na posledice, ki jih bo zakon skupaj s prvo varčevalno shemo iz leta 1999 imel na bančni sistem, za stabilnost katerega je odgovorna Banka Slovenije. Navzlic takemu odklonilnemu stališču Banke Slovenije najnovejši rezultati namreč kažejo, da je bilo na podlagi razpisa za izbor bank razdeljenih skupno 26.600 pravic za sklepanje varčevalnih pogodb za mesečni znesek varčevanja 11.000 tolarjev, od tega polovica za petletno varčevanje in polovica za desetletno varčevanje. Varčevati bo mogoče v Novi Ljubljanski banki, SKB banki, Banki Koper, Banki Celje, Abanki, Dolenjski banki, Gorenjski banki, Poštni banki Slovenije, Pomurski banki, Banki Vipa, Banki Domžale, Koroški banki, Banki Ve- pravi, da bog kaznuje tistega, ki ostane. Smisel mojega pisanja pa je v tem, ker bi rad opozoril, da psihiatrična praksa govori o zelo uspešnem zdravljenju žalovalnih depresij z zdravili proti žalosti. To je seveda logično. Svojec je hamreč enakomerno telesno in psihično na tleh. »Prazen Žakelj ne stoji pokončno.« Žalosten človek nima teka, ne spi, dobiva srčne težave ali še druge številne telesne znake depresije. Kot vsako zdravilo, tudi psihiatrična delujejo zdravilno na telo, torej na možgane, na tiste centre, ki so odgovorni za hranjenje, spanje, stanje čustev, trezno razmišljanje, erotiko ... Brez dovoda energije telesu ni mogoče živeti. Šele v drugem planu sledi tako imenovana psihoterapija žalovalne depresije. Uspehi psihiatra pri takšnem zdravljenju žalosti ob izgubi svojca so nadpovprečni. Spominjam se ljudi, ki so štiri leta žalovali s posledičnimi bolezenskimi spremembami delovanja možganov, pa so ta žalosten krog uspešno prekinili z ustreznimi zdravili. Dr. med. JOŽEF MAGDIČ, nevropsihiater ■ Ob tej priložnosti je Stanovanjski sklad RS pripravil zloženko, v kateri je informativen izračun varčevanja in odplačila posojila po NSVS oziroma nominalni izračun z inflacijo. Varčevalec, ki bo varčeval npr. pet let po 11.000 SIT, bo lahko po koncu varčevalne dobe dobil posojilo na deset let v višini 2,168 milijona tolarjev, pri čemer bo mesečni obrok odplačevanja 29.600 tolarjev (s skupno obrestno mero in brez korekcijskega faktorja). lenje in Banki Zasavje. Izbrane banke bodo z varčevalci sklepale petin desetletne varčevalne pogodbe, na podlagi katerih bodo varčevalci lahko zaprpsili za ugodna stanovanjska posojila. 11. novembra pa je Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kot je bilo dogovorjeno, v dnevnem časopisju objavil še javni poziv varčevalcem za sklepanje varčevalnih pogodb. Letne obrestne mere za vplačila se bodo gibale od 1,65 odstotka za petletno do 3 odstotkov za desetletno varčevanje. Poleg tega pa bodo varčevalci vsako leto prejeli še državno premijo v višini enega mesečnega obroka za petletno oziroma 1,25 mesečnega obroka za desetletno varčevanje. Premije bo nakazoval republiški stanovanjski sklad, ki tudi jamči za njihovo izplačilo. V primeru odstopa od varčevalne pogodbe varčevalec Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka .............. 100.......... 140.............60........ 120 Hruške............ 200-300...........250............300.........250 Pomaranče............. 250...........250............250.........250 Limone................ 280...........300.......260-300..........300 Banane............ 140-180...........200........... 180........ 180 Kivi.................. 400...........450............400 450 Suhe slive...............-.......... 800............650.........800 Solata endivija250.................. 200............250.........300 Rdeča pesa ........... 180........... 80 120 - Česen................. 400...........450 350..........350 Rdeče zelje........... 100.......... 110........... 100........ 130 Zeleno zelje........ 30-50.............55............40..........50 Orehi-jedrca........ 1.200........ 1.000......... 1.200...........- Kumare ............... 300...........250............300.........350 Korenček.............. 250...........200........... 150.........220 Paradižnik............ 350...........350.......300-370..........300 Paprika.......... 180-250........... 150............300.........250 Stara čebula.......... 100.............80............80........ 120 Mlada čebula.......... 150............200.............-....... 200 Krompir................ 50............ 70............40..........60 Fižol-zrnje........... 400............350...........350.........450 Šampijoni ............ 800..............-.......... 750 - Peteršilj............. 450........... 400...........350.........550 Cvetača................350...:...... 300............280.........300 Rdeči radič........... 400............200...........350.........330 Mandarine........ 200-250.............300......200-220..........300 Ananas...................-........... 350...........400............- Por................... 400............300...........300.........400 Suhe fige.............. -........... 800...........800..........800 Hren.................. 600............800...........400.........900 Zelena................ 300............400...........300..........500 Bučke....................-........... 500...........450..........600 Ohrovt...................-..............-.......... 200..........300 Kaki.................. 400............350...........350..........400 Belo grozdje ......... 400...........400.......... 399...........400 Rdeče grozdje........ 400...............-.......... 490..........500 Grenivke.............. 380............250......250-300...........300 Kisla repa............ 250............200.......... 180............- Maroni................ 500..............-.......... 490............- Kislo zelje.......... 250............... 200............... 180....- Črna redkev.......... 150............ 120...........200.......... - Kostanj................ -........... 250.......... 150.........200 Melancane............. 450............350...........300.........400 ne bo več upravičen do premij in jih bo banka vrnila stanovanjskemu skladu, bo pa upravičen do obresti na privarčevana sredstva. Po preteku varčevalne dobe bo mogoče prositi za stanovanjsko posojilo v višini več kot dvakratnika privarčevanih sredstev, realne obrestne mere pa so predvidene v višini 2,45 odstotka za posojila na deset oziroma 3,80 odstotka za posojila na 20 let. Posojilo bo možno porabiti le za nakup, rekonstrukcijo ali adaptacijo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, gradnjo hiše, nakup zemljišča, plačilo stroškov v zvezi s stavbnim zemljiščem in za poplačilo že najetih posojil. Za najem posojila se bo moral varčevalec odločiti v roku enega leta po izteku varčevanja, pravico do posojila pa bo lahko prenesel tudi na zakonca, otroke ali vnuke. Banke varčevalcem ne bodo zaračunavale stroškov za sklenitev in vodenje varčevalne pogodbe, odobritev in sklenitev posojilne pogodbe ter vodenje posojila. MILAN JERŠEI CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 52719 00 za zdravje in dobro počutje 24 O TEM IN ONEM 16. november 2000, fBTIK Občina Lendava objavlja na podlagi 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in skladno s pogoji Odloka o zazidalnem načrtu med naseljem Prekmurske brigade in Gi-dosom v Lendavi (Uradni list RS, št. 51/97) JAVNI RAZPIS za prodajo komunalno urejenega nezazidanega stavbnega zemljišča 1. Predmet prodaje je zemljišče, ki ga tvorijo parcele v k.o. Lendava: - pare, št 4086/2 travnik 6. b.r. v izmeri 199 m2 za izhodiščno ceno 63.819,30 sit - pare. št. 4086/3 travnik 6. b.r. v izmeri 211 m2 za izhodiščno ceno 88.833,90 sit - pare. št. 4086/4 travnik 6. b.r. v izmeri 306 m2 za izhodiščno ceno 98.134,20 sil 2. V ceni ni zajeta odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, prav tako pa niso zajeti prispevki za priključitev na naprave individualne komunalne rabe. 3. Zemljišče, ki je predmet javnega razpisa je namenjeno za pripojitev k parcelam ob navedenih pare. št. v k.o. Lendava. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki so državljani RS. 5. Interesenti za nakup zemljišča pisne ponudbe pošljejo ali v zaprti kuverti oddajo do 23.11. 2000 do 12. ure na naslov: Občina Lendava - Lendva Kčzseg, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, z oznako »Ne odpiraj - Javni razpis za prodajo zemljišča v Lendavi«. Ponudbi priložijo: - potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % orientacijske vrednosti zemljišča, ki se prodaja in mora biti nakazana na ŽR Občine Lendava št. 51920-630-76134. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega razpisa, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist Občine Lendava; - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. 6. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo odprla in pregledala komisija, ter 7 dni po odpiranju ponudb o izboru obvestila vse ponudnike, ki se bodo prijavili na razpis. 7. Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala naslednje kriterije: - ponudbeno ceno; - plačilne pogoje (rok plačila ne more biti daljši od 15 dni po sklenitvi pogodbe). 8. Z uspelimi ponudniki se sklene pisna pogodba o prodaji zemljišča najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega razpisa. 9. Plačilo zemljišča se opravi najkasneje v 15 dneh po podpisu pogodbe. 10. Kupec plača vse stroške v zvezi z pogodbo. 11. Vsa pojasnila v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri Občini Lendava, Oddelek za okolje in prostor, Trg Ljudske pravice 5, tel. (02) 578 94 20. Predmet prodaje so tudi nepremičnine v lasti Občine Lendava in sicer: 1. stanovanjska hiša v Hotizi 120 (spomeniško zaščitena hiša) z zemljiščem do celote; ocenjena vrednost je 2.161.574,18 SIT, 2. stanovanjska hiša v Dolgi vasi 8 z zemljiščem do celote; ocenjena vrednost je 2.205.016,40 SIT, 3. stanovanjska hiša v Radmožancih 51 z zemljiščem do 1/2; ocenjena vrednost celotne nepremičnine je 1.662.786,30 SIT. Interesenti za nakup teh nepremičnin svoje pisne ponudbe pošljite na naslov Občine Lendava ali oddajte prav tako do 23.11.2000 na sedežu občine. K ponudbi priložite potrdilo o državljanstvu. Občina Lendava - Lendva Kozseg Zgodilo se je... Gradišče Zunaj Gradišča pri Murski Soboti se je v nedeljo, 12. novembra, ob 10.45 zgodila prometna nesreča, ko je 76-letni voznik osebnega avta Janez Č. iz Gradišča vozil osebni avto iz murskosoboške smeri proti Tro-povcem. V križišču je pri zavijanju na levo izsilil prednost vozniku osebnega avta 24-letnemu Tadeju K. iz Ljubljane. Po trčenju je nastala gmotna škoda v višini milijon tolarjev, hudo telesno pa se je poškodoval sopotnik v Ljubljančanovem avtu 18-letni Gregor J. iz Ljubljane, saj mu je pločevina zvila vretenca vratnega dela hrbtenice. Kapela V nedeljo ob 18.20 je neznani avtomobilist med vožnjo po Kapelskem Vrhu peljal preblizu desnega roba vozišča in z vzvratnim ogledalom zadel 56-letno peško Jožefo I. za Radenskega Vrha. Ta je padla in se k sreči le lažje poškodovala. Voznik pa je odrvel naprej. AVTOHIŠA MEŠKO d.o.o. Prodajno servisni center za vozila BMW - ROVER - LAND ROVER in KIA vabi k sodelovanju vse, ki ste ambiciozni, samoiniciativni, komunikativni in zanesljivi ter izpolnjujete objavljene pogoje: 1 .PRODAJALCA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Pogoji: - IV. ali V.-stopnja ekonomske ali poslovodske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - 3 mesece poskusnega dela - poznavanje dela z računalnikom 2.PRODAJALCA REZERVNIH DELOV Pogoji: - V . ali IV. stopnja tehnične ali trgovske snovi - poznavanje rez. delov - znanje nemškega jezika - poznavanje dela z računalnikom - 3 mesece poskusnega dela 3. SPREJEMNIK VOZIL Pogoji: - V. stopnja tehnične , smeri - 3 leta delovnih izkušenj - 3 mesece poskusnega dela - aktivno znanje nemškega jezika - poznavanje dela z računalnikom Z izbranimi kandidati bomo’ sklenili delovno razmerje za določen čas 6. mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: AVTOHIŠA MEŠKO d.o.o., Ledavsko naselje 31,9000 M. Sobota. Mostje Ni res, da jugo ne traje dugo, kajti mnogi se še vedno vozijo z avti kra-gujevške Zastave. Tudi Turniščanka, ki se vozi na delo v Lendavo. V nedeljo, 12. novembra, ob 5.50 pa je imela smolo, kajti na avtu se je pojavil dim, nato pa je kar zagorel. Domnevni vzrok ni v znamki avta, ampak v do-trajalosti električne napeljave. Požar so do konca pogasili Naftini gasilci. Zgornji Porčič V ponedeljek, 13. novembra, ob 9.25 se je na glavni cesti izven naselja Zgornji Porčič zgodila prometna nesreča, ko je voznica osebnega avta Hyundai 30-letna S. K. iz Pesnice vozila iz smeri Lenarta proti Benediktu ter pričela prehitevati pred seboj vozeč tovornjak. V tistem hipu pa je pripeljala pravilno voznica osebnega avta Seat Cordoba 37-letna T. K. iz Gg Radgone in vozili sta trčili, pri čemer se je S. K. poškodovala, zato so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, na vozilih pa je škode za 500.000 tolarjev. Š. S. ■ Juš Makovec MAČKA XV. Ves notranje strt zaradi dogodkov zadnjih dni se je moral Peter Zupanec s svojo skupino zemljemercev odseliti proti hrvaški meji. Čez nekaj mesecev sta z materjo hiško in njivo na pol prodala na pol podarila Japecu in Uršiki in se odselila na Dunaj. Tam je Petra čakala nova služba. * * * Minevala so leta. Na Polju so se rojevali, se poročali, ženili in umirali. Bile so dobre in bile so slabe letine. Le po teh se je v tistih časih merilo človekovo življenje od rojstva do smrti. Po prašnem kolniku od Turnišča proti Beltincem se je, oprt na močno grčavko, pomikal moški, ki mu na prvi pogled ne bi mogli prisoditi, ali so ga zdelala leta ali morda dolgo potovanje. Ljudje na njivah so se tu in tam oprli na svoje kopače in se zazrli za njim, nato pa se spet posvetili svojemu opravilu, kajti pozna pomlad se je že poslavljala in štorklje so v gnezdiščih že hranile svoj podmladek. Tudi moški na kolniku seje od časa do časa ustavil, se z obema rokama oprl na grčavko, se zazrl nekam v daljavo in mrmral: »Mura, Mura ...« Bil je to Blaž Zupanec. Pred več kot desetimi leti se je zgodila usodna napaka. V Veliki Kaniži so nekega drugega mrliča zaznamovali z Blažem Zupancem. Skoraj nič čudnega, da se je to zgodilo v mestu, polnem trgovcev od blizu in daleč, vojaštva, ki je na novo urejalo od Turkov razdejani obrambni sistem trdnjave. Blaž je tifus prebolel, toda bolezen in posledice iz šlezijske vojne so mu omajale spomin. Ko je dokončno okreval po tifusu, se ni mogel spomniti, odkod je prišel in kaj pravzaprav dela v mestnem okrevališču. Samo na trenutke so se mu misli zbistrile, toda hitro se je spet pogreznil v brezno neurejenega spomina. Takega so potem odpeljali nekam daleč onkraj transilvanskih gozdov, v hiralnico. Z leti so mu postajali prebliski spomina čedalje daljši, jasnejši in bolj povezani. Ugotavljati je začel, da to ni njegov dom, da tu nikoli ni živel. Rahlo se je začel spominjati svojega konja, vode, ki so ji rekli Mura. In neke noči, ko je drevje okrog zavetišča komaj začelo brsteti, je pobegnil. Sreča mu je bila naklonjena, da je svoje prve korake nameril v stran zahajajočega sonca. Saj, tako je storil tudi, ko se je iz Velike Kaniže vračal proti domu v Banji Vasi! Že dva dni seje prebijal skozi gozd lačen, žejen, utrujen. Potem je na neki čistini zagledal trop ovac in pastirja s psom. Previdno se mu je približal in že od daleč z rokami kazal, da je lačen. Pastir ga je nekaj časa pozorno gledal, pogladil psa, zažvižgal, nakar se mu je v bližini odzval podoben žvižg, nato pa mu dal znamenje, naj se pridruži. Medtem je na čistino prišel še en pastir, sc zapletel s prvim v Blažu nerazumljiv pogovor, nato pa vzel iz malhe, ki mu jc visela čez ramo, kos sira in ga ponudil Blažu. Ta ni vedel, kako bi se zahvalil, ko je drobil sir. Spregovoriti pač ni smel, le nekako pogrkujoče jc izdavil iz sebe besedo Mura. Pastirja sta se vprašujoče spogledala in nista nič rekla. Pač berač in teh jc tudi v gozdovih prav toliko kot volkov čez zimo. Blažu se ni smelo muditi, in ker se je sonce že nagibalo k zatonu, sta mu pastirja odredila prenočišče v kotu bližnje ovčje staje. Zjutraj se je Blaž napil ponujenega mleka in pospravil kos ovsenega kruha, nato se jc z rokami poslovil od gostoljubnih pastirjev. Nekaj tednov je tako blodil po ogrskih ravnicah in slabih cestah. Tu in tam je srečal gostoljubne ovčje in konjske pastirje, najbolj pa je bil vesel, če se ga je usmilil kakšen voznik. Od časa do časa ga jc zapustil spomin in le z veliko težavo se je spet dodobra zavedel, kaj išče, kam namerava priti. Ob vsakem preobratu na bolje je izgovarjal besedo Mura. Ko jc po kakšnih štirinajstih dnevih ob vozniku mrmral to besedo, mu jc brkati voznik z bičem pokazal proti konjskim ušesom in sc zarežal: »Jo, jo, rendben!« Toda Mure ni in ni hotelo biti še nekaj dni, nato jo je pri Bistrici končno zagledal. V spomin so se mu prikradle stare vrbe na obeh bregovih reke. Kolikokrat jih jc opazoval ob svojih potovanjih v ogrsko nižino! Videl jih je v pomladnem rastju, poletni bahavosti, jesenski skromnosti in zimskem pričakovanju nove pomladi. Blaž si jc oddahnil. Odložil jc grčavko in sedel na klop ob brodu. "Dolgo je potem opazoval ljudi, ki so prihajali in odhajali. Brodnik sc mu jc zdel znan, le beli lasje so ga naredili starejšega. Ko sc jc potem ta, ker ni bilo potnikov, pridružil Blažu na klopi, je med njima stekel pogovor. »Od daleč ste prišli!?« Tak videz jc kazala Blaževa neurejenost. »O ja, od daleč, zelo daleč!« »Ste prvič tu pri nas?« »Ne vem,« jc po daljšem molku in z vidnim naporom spregovoril popotnik. »Kaj nisi ti Stef?« Brodnika je dvignilo. Njegov glas se mu je zdel znan. Motril jc to zanikrno bitje, poskočil, sc umaknil nekaj metrov od Blaža, pogledal naokrog, ali morda kdo ne prihaja na brod, in izjecljal: »Pa vas so tam doli... v Veliki Kaniži... tam v Kaniži pokopali!« Blaž o tem ni vedel ničesar, zato jc molčal in kot izgubljen buljil v Stcfa, ki jc bil ves iz sebe. I )a ni prišel sam vrag iz pekla, da bi ga preizkušal, jc kljuvalo v Stcfu, ko se jc le s težavo spomnil, da je prišleku ime Blaž, in kot nalašč ... v tistih hudih trenutkih za brodnika ni bilo nobenega potnika, nobenega voznika. K sreči so se pojavili trije ljudje in kmalu jc Štcfov brod z njimi in z Blažem rezal Murine valove proti štajerski strani. Končno seje čez gozd in polje Blaž počasi premikal naprej. Tu in tam seje ustavil, vrtal z grčavko v zemljo, kot da se nečesa ne more več spomniti. (SE NADALJUJ L) Televizijski spored od 17.11. do 23.11. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.05 Prelomni trenutki zgodovine, serija 10.30 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Oddaja o znanosti 11.30 Slovenski magazin 12 .00 Ugledna obrt, angleška drama, 4. de! 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .00 Bolezni našega časa: Rak prostate 14.30 Osmi dan 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Potujoči škrat 17.10 Zares divje živali, ameriška serija 17.45 Zenit 18.20 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Mia, za vedno moja, kopr. nad., 3/4 21.40 Deteljica 21.50 Prešeren v glasbi in plesu 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.00 TV Poper 23.30 Polnočni klub 0.40 Moebius, argentinski film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Raztresena Ally, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Ognjeno obzorje, ameriški film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlob-ni dvojček, nan. - 23.30 F/X - umori s trikom, nan. - 0.20 24 ur KANALA 9.40 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis -13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Bravo, maestro - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Knjižni klub - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Saj veš, kako je, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Roswell, nad. - 22.00 Zadeti in zmedeni, ameriški film - 23.50 Mesto zločina, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.30 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 9.50 Poljak, kanadska nadaljevanka 10.35 Paul Merton predstavlja, serija 13.15 Don Milani, ital, nadaljevanka 14.50 Na robu brezčasja, angleški film 16.20 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 16.40 Pot karibuja, poljudnoznanstvena oddaja 17.30 Po Sloveniji 18.05 Tanja, nemška nadaljevanka 19.00 Slikarske tehnike: Modeliranje z glino 19.30 Videospotnice 20 .05 Planeti, angleška serija 21 .00 Wagner, angleška nadaljevanka 22 .00 Karlina pesem, angleški film 0,00 Zlata naveza, angleška nadaljevanka IDEA TV - KANAL A 12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 12.20 Portret: Janez Mataj - 12.35 Anketa - 12.40 Martinovanje v Lotmerki, reportaža -13.00 Kanal A -18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - 18.05 Trgovina Kegl in RR Šport nagrajujeta, v živo - 18.20 Napoved športnih dogodkov -18.25 Iz soboške tržnice -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.30 Kanal A TV AS-KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Kila turistica. turistiena oddaja. 10.45 Blues v Calfe Arts, glasbena oddaja. 11.50 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 fines, informativna oddaja. 16.00 Vita turistica, turistična aflaja. 16.45 Moto spari, športna oddaja. 17.15 Skrbimo za zdravje, iz ZLIH. 18.15 flisanke. 18.30 Snes, informativna oddala. 19.00 Videnlop. 19.45 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Nelo šport, športna oddaja. 21.001 teol jo< zabavna oddaja v žiro s Činčem. 22.00 Na domači truifi, kmetijska oddaja. 23.15 Snes, informativna oddaja. 23.45 flisanke. 00.00 Erotika. 01.15 Videostrani. TV BRDU 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Soboške mestne četrti: Ledava; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 16.00 Soboške mestne četrti: Ledava; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.00 Arhiv: Kobiljski tesarski dnevi, reportaža; 20.05 Aktualno v občini Črenšovci, reportaža; 21.00 Dobro jutro Prek-murje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 14.10 Poročila - 14.15 Angleščina - 14.35 Nemščina - 15.00 Otroški program - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo -17.55 Alpe -Donava ■ Jadran - 18.25 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, gla-sbena oddaja - 21.Crime of the Century, ameriški film - 23.35 Odmevi dneva TV HRVAŠKA 2 14.15 Željka Ogresta in gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.05 Prijatelji, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Pravica za vse, nad. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.25 Pravi čas - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.35 49. vzporednik, britanski film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Veleslalom.(m.), prenos prvega teka iz Park Cityja - 20.55 Veleslalom (m.), prenos drugega teka - 21.40 Rock Family Trees, dok. serija - 22.30 Planet Glasba - 23.00 Hrvaški filmski portreti -23.50 Na robu mogočega, serija (7/44) - 0.35 Šport danes - 0.45 Čas je za jazz TV MADŽARSKA 1 12.00 Dnevnik - 13.00 Regionalni magazini -.13.58 Poročila - 14.00 Nebodigatreba, nan. - 15.00 V 80 dneh okoli Zemlje - 15.58 Poročila - 16.05 Prijemajo, za trnkarje -16.35 Koktajl ekstremov -16.50 Drug za drugega - 17.00 Regionalni dnevniki - 17.10 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.15 Dnevnik - 20.00 Mephisto, madžarsko-nemški film - 22.25 Dnevnik - 23.10 Kino Dore Prokopp - 22.40 Dobrodelna prireditev TV MADŽARSKA 2 14.30 Trend - 15.00 V dvoje, pogovor - 15.35 Madžarska hiša - 16.05 Šolska ulica -17.35 72 ur, kulturna ponudba - 18.00 Show iz leta 1988 - 18.50 Drug za drugega -19.00 Najstniški žur - 19,30 Tv-telovadba - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Naše stoletje - 21.05 Madžarska leta 2000 - 21.40 Sestre Limona, ameriški dilm AVSTRIJA 1 14.55 Nebeška družina - 15.40 Številka 5 živi, filmska komedija - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.40 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Park Cityja - 19.30 Čas v sliki -20.15 Milijonski šov - 21.10 Oranžni taksi - 22.00 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka - 22.50 Stalingrad, vojni film AVSTRIJA 2 13.40 Prijatelji za celo življenje - 14.25 Sylvia -15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Kar-lich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Tam, kjer so gore, TV-drama - 21.50 Pogledi s strani - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki Sobota, 18.11. 2000 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček: Bivališče 9.15 Zlatko Zakladko: Deževni čaj 9.35 Male sive celice, kviz 10.25 Leteči liftboy, danski film 11.35 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 12,00 Tednik 13,00 Poročila, šport, vreme 14,25 Dovolj mrzlo za sneg, angleški film 16.00 Čari začimb: Idrijski žlikrofi 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Franček, risanka 17.10 Fliper in Lopaka, risanka 17.50 Navrta 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, serija 18.45 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20,05 Pika na i, zabavnoglasbena oddaja 21.35 Ekscentriki, angleška serija 22.10 Poročila, šport, vreme 22.45 Daj, daj, daj!, angleška nanizanka 23.15 Vran, kanadska nanizanka 0.05 Hudičeva igra, avstralski film POP TV 7.20 24 ur - 8.00 Princesa Sissi, risanka - 8.30 Družina Zakaj, risanka - 9.00 Hro-ščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hendersonovi, nan. -10.10 Košarkarji, nan. - 10.30 Lepo je biti milijonar - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.25 V kraljestvu delfinov, serija -12.50 Aprilska ljubezen, ameriški film -14.30 TV Dober dan -15.25 Prva izdaja, nan. -16.20 Pop'n’roll - 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. - 18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Verižna reakcija, ameriški film - 21.55 Smrtonosna bitja, ameriški film, 1. del - 23.35 24 ur KANALA 8.00 Zajček Oolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzila, risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperlon, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Evroliga v košarki, Union Olimpija : Real Madrid, posnetek - 16.40 Življenjska priložnost, kviz - 17.45 Boj za preživetje, serija - 18.40 Divji svet, serija - 19.30 Glavca, nan. - 20.00 Ulica angelov, ameriški film - 21.40 Poslednji ples, ameriški film - 23.40 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja - 0.40 Cestni bojevnik, nan. TV SLOVENIJA 2 9.40 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 10.05 Ella in Josefin, švedska nadaljevanka 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Seks in čokolada, angleški film 21.35 Praksa, ameriška nanizanka 22.15 Družinska zaveza, ameriška nad. 23.05 Metropolis, ponovitev 23.35 Sobotna noč IDEA TV-KANAL A 10.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - 10.05 Trgovina Kegl in RR Šport nagrajujeta, ponovitev -10.45 Napoved športnih dogodkov -10.50 Iz soboške tržnice — 11.00 Pregled dogodkov tedna TV AS-KANAL 54 09,30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 I feel good. zabavna oddaja s Činčem. 11.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Talent leta, iz ZLTV. 16.35 SQ JAM, glasbena oddaja. 17.301 feel good, zabavna oddaja s Činčem. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Šund, ameriški film. 23.00 Gnes, informativna oddaja. 23.30 Videostrani. TV BRDU 8.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Glasbeni utrip - videospoti 12.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Otroški program - 11.25 Izobraževalna oddaja - 12.00 Poročila - 12.30 Dokumentarna oddaja -13.00 Prizma -13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj -15.30 Svet vode: Smrtonosna lepotica, serija - 16.00 Zlata dekleta, serija - 16.25 Črno belo v barvah -17.15 Bandido, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 007, tedenski politični magazin - 21.05 Whos That Girl, ameriški film - 22.45 Poročila - 23.05 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 8.55 Poročila - 8.45 Štiri prijateljev, ameriški film - 10.30 Glasbena matineja - 12.00 Portreti - 12.50 Svet zabave, serija - 13.50 Klub seniorjev, glasbena oddaja - 14.35 Sedem veličastnih, serija - 15.20 Hišni ljubljenčki -16.05 Izobraževalna oddaja - 16.40 Beverly Hills - 17.25 Briljantina - 18.15 Melrose Plače - 18.55 Oddaja o kulturi -19.30 Policija, nan. - 20.05 Družina Soprane, nad. - 21.00 Triler - 22.00 Glasbena oddaja -22.55 Seks v mestu, nan. - 23.25 Metropolis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.30 Policija - 16.25 NBA liga: Minnesota - San Antonio, posnetek - 17.55 Rokomet: Badel 1862 Zagreb - Aski, prenos tekme Evrolige - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Cosby Show (7/26) - 20.25 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Park Cityja - 20.55 Slalom (ž.), prenos drugega teka - 21.40 Mati in sin (6/42) - 22.05 Rdeči škrat (2/14) -22.25 Na zdravje (6/53) - 22.50 Šport danes - 23.05 Sestanek v Brayu, francoski film TV MADŽARSKA 1 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Zlati dim, magazin - 7.35 Otroški program - 8.55 Za evangeličane - 9.05 Zanzibar, mladinski program -10.30 Sobotni mozaik - 12.00 Poročila -12.10 Bravo TV - 13.05 Sposojena zemlja - 13.30 Paraolimpiada v Sydneyju - 14.55 Naše stoletje - 15.55 Pogovarjajmo se o naših prihodnosti - 16.15 Italijani v Deželi škornja - 16.50 Telešport, nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.05 Čudežni svet - 22.05 Ponudba, angl, film -23.45 Smrt ne potuje sama, amer, kriminalka TV MADŽARSKA 2 7.25 Za kmetovalce - 7.40 Družina z jasnega - 8.30 Manjšinski program - 12.05 V 80 dneh okoli Zemlje - 12.55 Malo mesto, nan. - 13.50 Filmski muzej: Polomljeni popki, nemi film - 15.20 Letalska družba Modro nebo - 16.05 Bil je nekoč ... - 17.00 Slej ko prej, show - 17.50 Pridem takoj! - 18.45 Šlagerteve - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Filharmonični koncert - 22.00 Holokavst, amer, nan. - 0.20 Nočni program AVSTRIJA 1 7.10 Otroški program -11.30 Disneyev festival -12.25 Šaljivec Carey -12.50 Življenje in jaz - 13.10 Nick Freno - 13.35 Princ iz Bel Aira - 14.00 Dvojček redko pride sam -14.20 Jesse - 14.40 O 3 Austria Top 40 - 15.30 Kiddy Contest 2000 - 17.00 Srček -17.45 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Park Cityja - 18.30 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Oranžni taksi - 22.55 Slalom (m.), prenos drugega teka - 23.40 Jennifer 8, srhljivka AVSTRIJA 2 14.45 Ljubezen, jazz in preveč poguma, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta: Zahajajoče sonce (Inke) - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Hansi Hinterseer najbolj prisrčno, prenos iz Grčije - 21.55 Vse je komedija - 0.00 Ptičar iz Alkatraza, film TV SLOVENIJA 1 9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška serija 11.20 Tehniška dediščina Slovenije 11.50 Naokoli po Nemčiji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Pod preprogo 14.30 Zoom 16.00 Slovenci po svetu 16.30Poročila, šport, vreme 16.45 Čudežna narava, nemška serija 17.10 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18,35 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Gibljive slike 23.25 Bolezni našega časa: Epilepsija 23.55 Raziskovalec, ameriška serija 0.45 Oddaja o znanosti TV SLOVENIJA 2 10.00 Prostost, francoska nadaljevanka 10.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 13.10 Svet poroča 13.40 Liga prvakov v nogometu 15.25 Seks in čokolada, angleški film 17.00 Metropolis 17.30 Po Sloveniji 18.05 Poljak, kanadska nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Mariborčanom ob prazniku 21.30 Turistične akcije 22.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.20 Olimpijske igre v Berlinu 1936, dok. film 0.15 Nepokorne ženske, mehiški film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Newyorška policija, nan. - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Seks v mestu, nan. - 22.50 Zahodno krilo, nan. - 23.40 Krila, nan. - 0.10 24 ur KANALA 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina -13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Mladoporočenci -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Dr. Phil o ljubosumju - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan.- 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20,00 Jeklena pest, ameriški film - 21.40 Zgodba o Dennisu Rodmanu, ameriški film -23.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 0.10 Odklop, ponovitev IDEA TV - KANAL A 12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Reportažna sreda: Leopoldov sejem v Gornji Radgoni, Kulinarika: Ajdova kaša, piščančje rezine, brokoli s koruzo - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.20 Intervju - 19.00 Ak-tualno, informativna oddaja - 19.30 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Zakoj pa nej. mladinska oddaja. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 liprodukcije ZLTV, TV Primorka. 18.00 Risanke. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Naj spot, iz ZLTV. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.00 Naj viža, glasbena oddaja v živo, VTV. 22.00 Iz produkcije ZLTV, TV Pri-morka. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV BRDU 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama ■ Sobota v živo; 10.00 JUKE BOX, radijska oddaja Murskega vala, 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vremenska panorama ■ Sobota v živo; 16.00 JUKE BOX, radijska oddaja Murskega vala; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.00 Arhiv: Koncert Di grine kuzine; 20.05 Posnetek tekme NTK Kerna Puconci: NTK Olimpija, reportaža z ligaškega srečanja; 21.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Smaragdna reka Soča - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalna oddaja - 15.05 Otroški program - 16.00 Split: Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakaj jaz?, ameriški TV film - 21.55 Pol ure kulture - 22.30 Narava politike - 23.05 Odmevi dneva - 23.30 Brazilija, dokumen-tarna oddaja - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.30 Dok. oddaja -14.15 Južni Brooklyn, nan. -15.00 Ekran brez okvira - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama -19.00 Poročila -19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.20 Polni krog - 21.45 Željka Ogresta in gosti - 22.50 Dosjeji X, nan. TV HRVAŠKA 3 17.50 Začelo se je s poljubom, ameriški film - 19.30 Glasbeni program -20.10 Kralj saboterjev (Danski vohun), dok. film - 21.05 Evrogol - 22.05 Hit depo - 0.05 Šport danes - 0.15 Glasbeni program (mogoče prenos tekme pokala UEFA Osijek - ? ali pa 21. novembra) TV MADŽARSKA 1 16.05 Za otroke - 16.30 Služabnice božje, 200 let Sacre Coeura - 17.00 Tangenta -17.25 Pomagač -18.00 Dnevnik -18.15 Grad je naš, nan. -19.15 Dnevnik - 20.00 Črno mesto, nan. - 21.00 llles-story - 21,30 Gospodarstvo v zagonu - 22.00 Dnevnik - 22.50 V dvoje - 23.30 72 ur, kulturna ponudba - 0.10 Potovanje po Alfoldu, madž. film TV MADŽARSKA 2 16.00 Šolska ulica - 17.00 Pokukajmo v Indonezijo! - 17.30 Kaj, koliko, po čem? -18.00 Cena strasti, nemški film - 19.25 Musiča Giocosa - 19.40 Tv-telovadba -19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Cantata Aguilarium - 21,10 Varstvo mest -21.35 Shoah, nan. - 0.00 Nočni program AVSTRIJA 1 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Pravi Dunajčan ne propade - 22.40 Oddaja o kulturi AVSTRIJA 2 13.40 Prijatelji za celo življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Let čez ekvator - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Vsak dan ob 1830 in 2O00: GNES - inform. oddaja RADIO MURSKI VAL LIKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjen-ci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1 2.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam -- 14.00 Poročila - 14.0f^Dbvestila - 14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 MV-dur - 1 9.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Sipli mi - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem vafu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij,- 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar- 17.35 Radijski knjižni s^jem - 18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami ih pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala-21.00 Poročila- 21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.30 Za zdravje - 1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Špo'rt - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! - 19.1 5 Na narodni farmi -20.00 Jukebox- 21.00 Poročila - 21,10 Jukebox - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Trn v peti - 1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine- 13.30 NSTSNMV- 14.00-14.00 Poročila- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Glasba našega srca - 1 9.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.3D Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 O’bvestila - 13.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine - 13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Poročila - 19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč / If Nedelja, I r 19.11.2000 IV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski, otroška oddaja 8.25 Risanke 9.10 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. 9.35 Tomažev svet, izob. oddaja za otroke 9.55 Dlan v dlani 11.00 Svet divjih živali, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.50 Turistična oddaja 14.10 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 14.40 Pika na i 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Podobe iz srednje Evrope 18.15 Tehniška dediščina Slovenije 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Pod preprogo 22.35 Poročila, šport, vreme 23.00 Manon Lescaut, opera iz Covent Gardna 1.05 Tehniška dediščina Slovenije V SLOVENIJA 2 10 .00 Minty, avstralska nanizanka 10.30 Sorodne duše, angleška nanizanka 11 .00 Parada plesa 11.30 Oddaja o Slovenski vojski 12 .00 Ljubljanski madrigalisti 15.00 Moja dežela - lepa in gostoljubna 16.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Nevidni kraji, ameriška serija 21.00 Frasier, ameriška nanizanka 21.30 Trend, oddaja o modi 22 .00 Šport v nedeljo 23 .00 Evina sreča, nemški film POP TV 7.20 24 ur, ponovitev - 8.00 Princesa Sissi - 8.30 Družina Zakaj - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hendersonovi, nan. - 10.10 Košarkarji, nan. - 10.30 Lepo je biti milijonar - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Pop’n’roll - 13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time - 14.00 Rojeni v svobodi: Nove pustolovščine, ameriški film - 15.40 Za masko, ameriški film - 17.20 Obalna straža, nan. - 18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Kaznilnica odrešitve, ameriški film - 22.30 Športna scena - 23.15 Milijoni, ameriški film - 1.10 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzila, risanka -10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. - 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Stara sablja, ameriški film - 15.45 Sever in jug, nad. - 16.45 Klik! - 17.30 Miza za pet, nad. - 18.30 Glas bojevnika, nan. - 19.30 Shasta McNasty, nan. - 20.00 Mesto angelov, ameriški film - 22.00 Stilski izziv: Razigrani študentki - 22,40 Poletna ljubezen, ameriški film IDEA TV - KANAL A 10.00 Živa, regionalni program - Martinov pohod, reportaža - 10.20 Iz našega studia: Kako na cesto v zimskim razmerah - 10.40 Osem predstvija blagovno znamko Premium - 11.00 Krst mošta v Otovcih - Kulinarika: Štruklji - 11.40 Intervju: Janez Mata) -11.55 Martinovanje v Lotmerki - 12.10 Tedenski komentar -12.15 Pregled dogodkov tedna TV AS - KANAL 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 Videostrani. 17.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.40 Videostrani. TV BRUU 8.00 Videostrani in glasba radia Murski val: 9.00 Ponovitev tedenskega programa TV HRVAŠKA 1 11 .00 Polni krog, serija - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila -15.10 Kuharski dvoboj -15.45 Jack in Jill, nad. - 16.35 Raziskovalec, serija - 17.40 Mathiejevo poletje, francoski film -19.30 Dnevnik - 20.15 Poezija A.B. Šimiča - 21.15 Vanna, ponovitev koncerta - 22.45 Poročila - 23.05 Seksualnost ljudi, serija - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Poročila - 9.00 007, tedenski politični magazin - 9.45 Verski program -10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Dillinger, ameriški film -13.40 Beverly Hills - 14.25 Melrose Plače - 15.10 Etno - 15.40 Opera Box - 16.15 David Crockett, nad. - 17.05 Risanka -17.30 Držite lopova, zabavna oddaja - 18.30 Hit HTV-a, glasbena oddaja - 19.15 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Portreti - 21.10 Poročila - 21.20 Diner, ameriški film - 23.10 Oddaja o filmu - 23.50 Film TV HRVAŠKA 3 11.55 Vedno te bom ljubil - 15.25 Nogomet: Dinamo - Varteks, prenos - 17.20 Šport v nedeljo - 17.55 Košarka: Zagreb - Zadar, prenos - 20.00 NBA pregled - 20.25 Nogomet: Italijanska liga, prenos - 22.20 Šport danes - 22.40 Slalom (m.), posnetek - 23.40 Top DJ Mag TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Biblija - 7.10 Otroški program - 7.55 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg - 11.00 Rimskokatoliško bogoslužje, prenos - 12.00 Poročila - 12.10 Madžarska prihodnosti - 12.40 Minute za srečo - 13.10 Tv-klinika - 13.40 Cimbora -14.10 Nilski konj Hugo, madž.-amer. film - 15.40 Drug za drugega - 15.50 Ortodoksni verski program - 16.20 Trn in roža - 16.50 Tekmovanje dirigentov -17.00 Kovček, potovanja v tujino - 17.30 Naravni čudeži Evrope - 18.30 Telesreča - 19.00 Teden - 19.45 Dnevnik - 20.00 Prej ko slej, show - 21.00 Show iz leta 1958 - 22.00 Telešport, gol... - 23.05 Mari Torocsik show - 23.30 Še posebej! - 0.00 Irma Vep, franc, film TV MADŽARSKA 2 6.55 Nemščina - 7.25 Za kmetovalce - 7.50 Program za vernike - 10.05 Madžarska hiša -10.35 Glasbeni butik.-11.30 Otroški šport -12.05 Mali modrijan -12.30 Avtomobil -12.55 Prijemajo, za trnkarje - 13.20 Skrivnosti Kurilskih otokov - 13.50 Zagovornik - 14.20 Zgodovina madžarske pismenosti - 14,45 Evropska galerija - 15.10 Mreža - 15.40 Koktajl ekstremov -16.00 Telešport, rokomet -17.35 Bruhaha, kabaret - 18.25 Drug za drugega - 18.35 Mecenova ljubezen, amer, film - 20.25 Telešport - 21.20 Teden - 22.05 Dnevnik - 22.20 Groza, angl, film - 1.10 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.50 Šport - 12.20 Avto-moto šport - 12.50 Dino otrok, pustolovski film -14.15 Izgubljeni svet, pilot k seriji - 15.45 Liga prvakov, magazin -16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 18.35 Slalom, posnetek iz Park Cityja - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Jurski park, pustolovski film - 22.25 Slalom (m.) -23.00 Ledeno maščevanje, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Jaz o sebi - Jane Tilden - 10.05 Novi sijaj v starih prostorih -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum: Mizna gora -15.00 Heidi in Erni - 15.30 Molk v gozdu, film - 17.05 Lepo življenje -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Mož se ne preda, srhljivka - 21.55 Prizadet - 23.15 Enostavno klasično - 0.10 Manhattan, film Ponedeljek, 20. 11.2000 TV SLOVENIJA 1 10.10 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.35 Zenit 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu 11.55 Čari začimb: Hobotnica v solati 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 (Ne)znani oder 16.00 Bober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski, otroška oddaja 17.10 Radovedni Taček: Delavnica 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Komisar Rex, nemška nanizanka 21 .00 Dokumentarna oddaja 22 .00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Panel 23 .55 Volja najde pot TV SLOVENIJA 2 10.55 Wagner, angleška nadaljevanka 13.30 Trend, oddaja o modi 14.00 Sobotna noč 16.00 Oddaja o Slovenski vojski 16.30 Z umetniki: Darcey Bussell, balerina 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Mala nimfa, angleška nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Štafeta mladosti 21 .00 Studio City 22 .30 South Park, ameriška risana nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi ne nikdar, nad. - 12.30 Športna scena -14.00 Dharma in Greg, nan. - 14,30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.00 Policijska akademija, ameriški film - 22.45 Veronikine skušnjave, nan. - 23.15 Zahodno krilo, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur KANALA 9.40 Dogodivščine Rokca in Binča - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Zmenkarije - 15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Oprah Show: Smrtna kazen - 17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Noro mesto, ameriški film - 22.00 Sedem, nan. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 12 .00 Živa, regionalni program - Hermes, reportaža o mejnih vedah - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Kronika - 18.20 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - 18.25 ŠD OK Veržej, prestavitev -18.35 Jubi-lej trgovine Kegl, reportaža - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.30 Kanal A TV AS-KANAL 54 09.30 Kronanje vinske kraljice, iz ZLTV. 10.30 Glasbeni spoti. 11.00 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 KK Pomurje Skiny : KK ŽKD Maribor, posnetek. 17.00 KK Radenska Creativ : KK Radovljica, posnetek. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Glasbeni labirint, iz ZLTV. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Šport plus, športna oddaja v živo. 21.00 NK Dravograd : NK Mura, posnetek. 22.50 Gnes, informativna oddaja. 23.20 Videostrani. TV BRDU 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Aktualno v občini Črenšovci, reportaža; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 16.00 Aktualno v občini Črenšovci, reportaža; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.00 Arhiv: Naši balonarji na Japonskem; 20.05 Oko besede 2000, oddaja v živo; 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila -12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Carstvo živali, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalna oddaja -16.00 Otroški program -16.00 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hitlerjevi pomagači, serija - 21.15 Dramska oddaja - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.20 Odmevi dneva - 23.45 Evromagazin - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Oprah Show - 10.45 Pravica za vse, nad. - 11.30 Latinica -13.25 Otroška serija - 13.50 Kuharski dvoboj - 14.30 Družina Soprano, nad. - 15.20 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila -19.05 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.05 Kviz - 20.20 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Slačilnica - 22.30 Pravo in pravica - 0.00 Filmska noč s Kevinom Costnerom: Fangango TV HRVAŠKA 3 18.05 Fant iz Oklahome, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica -21.10 Brooklyn jug - 21.55 Transfer - 22.40 Mesečina - 23.20 Šport danes - 23.30 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 16.00 Madžarska hiša - 16.25 Rakoskeresztur: Nova cerkev -16.45 Srečanje z Jezusom - 16.55 Senca Kameruna - 17.20 Pregled -18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Kaj, koliko, po čem? - 21.40 112 ekstra - 22.00 Dnevnik - 22.50 Ura sprejema - 23.20 Liga prvakov, magazin TV MADŽARSKA 2 8.30 Delta - 9.00 Kino Dore Prokopp - 9.30 Madžari ob prelomu stoletja - 10.20 Naša dediščina -10.30 Tv-klinika -11.00 Madžarska prihodnosti -11.30 Dvoje src v tričetrtinskem taktu - 12.05 Srečen rojstni dan! - 13.00 Dnevnik - 14.00 Skupščinski dnevnik - 15.00 Glasbeni butik - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Mari Torocsik show -18.00 Nogometni ponedeljek -19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Naravni čudeži Evrope - 21.35 Uvod k nanizanka Shoah AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.10 Številka 5 živi, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Ekspe-dicija Robinson - 22.00 Rapa Nul - 23.40 Nikita AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Prijatelji za celo življenje - 14.25 Sylvla - 15.16 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.35 Škrlatno pismo, film Rt Torek, 21. 11.2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Risanka ♦ 9.10 Denver, poslednji dinozaver 9.30 Radovedni Taček: Delavnica 9.50 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. 10.15 Recept za zdravo življenje 11 .05 Ekscentriki, angleška serija 11.30 Gospodarji živali, francoska serija 12 .05 Komisar Rex, nemška nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.40 Evropski dokumentarni film 14.10 Dokumentarna oddaja 15.00 Panel 16.00 Naj posije sonce tudi nam 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo: Lepotne lilije 17.00 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.45 Deček heroj, finska oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Krvne vezi, norveška drama, 1/4 23.45 Deček heroj, finska oddaja POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 TV Dober dan - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sreča v nesreči, ameriški film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Veronikine sku-šnjave, nan. - 23.10 Zahodno krilo, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur TV SLOVENIJA 2 10.05 Mala nimfa, angleška nadaljevanka 10.55 Štafeta mladosti 13.40 Nevidni kraji, ameriška serija 14.30 Dovolj mrzlo za sneg, angleški film 16.00 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .05 Bajeslovno bogastvo, angleška serija 21 .00 Svet poroča 21 .30 Človečnost, francoski film 23 .50 Z umetniki: Philippe Decoufle 0.50 Škrlatni dež, ameriški film KANALA 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. - 15.00 Stilski izziv -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Jane Fonda - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 48 ur, ameriški film - 22.20 Tretja izmena, nad. - 23.15 Seinfeld, nan. - 23.50 Kvantni skok, nan. - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV-KANALA 12.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 12.15 Kronika - 12.20 Športni ponedeljek - 12.25 ŠD OK Veržej, predstavitev - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Iz našega studia - 18.40 Pokojninski steber Zavarovalnice Triglav, d.d. - 19.00 Aktualno, informativnajjddaja - 19.30 Kanal A TVAS-KANAL54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 NK Dravograd: NK Mura, posnetek. 11.55 KK Pomurje Skiny: KK ŽKD Maribor, posnetek. 13.30 Videostrani. 14.30 Gnes, informativna oddaja. 15.00 NK Dravograd: NK Mura, posnetek. 16.30 KK Radenska Creativ: KK Radovljica. 18.00 Šport plus, športna oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes. informativna oddaja. 20.30 Aktualno v občini Cankova, oddaja v živo. 21.00 Aktualno v občini Radenci, občinska oddaja. 21.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 23.00 Gnes, informativna oddaja. 23.30 Videostrani. TVBRULI 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Martinovanje in žganjekuha, reportaža; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vre-, menska panorama - Sobota v živo; 16.00 Martinovanje in žganjekuha, reportaža; 17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.30 Arhiv: Koncert skupine Ten High 20.05 Podobe prostora, informativni magazin; 21.00 Dobro jutro Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Carstvo živali, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Do kumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naš vsakdanji kruh - 20.50 Tv-forum - 22.25 Trenutek spoznanja - 23.00 Odmevi dneva - 23.25 Glasbeni večeri - 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Prizma - 10.55 Misli 21. stoletja - 11.50 Evromagazin - 12.25 Otroška serija - 12.50 Hitlerjevi pomagači, serija - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Zahodno krilo, serija - 15.10 Slačilnica -16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Kletarjeve hčere, nad. - 21.10 Polni krog -21.30 Seinfeld, nan. - 22.00 Newyorška policija, nan. - 22.45 Leta nevarnega življenja, avstralski film - 0.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.35 Niagara, ameriški film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Zgodovina hrvaškega športa: Vaterpolo - 20.40 Nogomet: Liga prvakov, prenos -22.40 Monoplus - 23.20 Šport danes - 23.30 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.25 Prelomnica tisočletja - 8.30 Vse za ljubezen, nan. - 9.30 Ažurno - 12.00 Zvon, dnevnik, milenij - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.00 Obvezno čtivo - 15.58 Poročila - 16.00 Kibernetika - 16.30 Zelena pika - 16.55 Kronika 2000 - 17.25 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Želeli ste - 21.00 Stoletja, glasbeni pogo-vori - 22.00 Dnevnik - 22.50 Madžarski salon - 23.20 Liga prvakov, pregled tekem TV MADŽARSKA 2 8.30 Erdeljsko - 9.00 Iz tv-arhiva -11.00 Pozdravljamo D. Kovacsa -12.05 Srečen rojstni dani, nan. - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upokojence - 14.20 Okno - 15.25 Še posebej! - 15.50 Simboli, labod - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Ura sprejema - 18.00 Prelomljena prisega - 19.25 Glasbena veriga - 19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Zgodbe iz 20. stoletja: Iz šolske klopi v zapor - 21.35 Sho-'ah, nan. - 23.30 Zaključek - 0.30 Nočni program AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.40 Jurski park, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 RF sanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Oranžni taksi - 21.15 Gospa VVinterboume, filmska komedija - 22.55 Nogomet: pokal UEFA, posnetki AVSTRIJA 2 12.05 Evro Avstrija -12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za celo življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22,00 Čas v sliki - 22.30 Ogled ORED Sreda, 22. 11.2000 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanke 9.50 Sprehodi v naravo: Lepotne lilije 10 .05 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.30 Deček heroj, finska oddaja 11.30 Obzorja duha 12 .05 Na morje, avstralska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .00 Leteči liftboy, danski film 15 .10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Svet narave, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Starman, italijanski film 21 .40 Prešeren v glasbi in plesu 22 .00 Odmevi, šport, vreme 23 .00 V Bachovem letu z novicami in glasbo 23.55 Samorog, gledališka predstava 1.55 Svet narave, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 10.45 Adijo, blues, kanadski film 12.45 Bajeslovno bogastvo, angleška serija 15.00 Glasbeni festivali 16.00 Morala Ruth Halbfass, nemški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Prostost, francoska nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Liga prvakov v nogometu 23.30 Vse, razen umora, nemška nanizanka 1.05 Dokaz, ameriški film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.00 Dharma in Greg, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Umor ali spomin, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Zahodno krilo, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 24 ur KANALA 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. - 10.10 Milady, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Miami Vice, nan. -15.00 Komedija zmešnjav -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Oprah Show: Novi medicinski testi - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 12.00 Živa, ponovitev regionalnega program - Aktualno - 12.15 Iz našega studia -12.40 OSEM predstavlja blagovno znamko Premium - 13.00 Kanal A - 18.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 18.15 Reportažna sreda: Leopoldov sejem v Gornji Radgoni, Kulinarika: Ajdova kaša, piščančje .rezine, brokoli s koruzo - 19.00 Aktual-no, informativna oddaja - 19.30 Kanal A TVASKANAL54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Aktualno v občini Cankova, ponovitev. 10.30 KK Radenska Creativ: KK Radovljica, posnetek. 12.00 Aktualno v občini Radenci, občinska oddaja. 12.30 Videostrani. 14.30 Gnes, informativna oddaja. 15.00 KK Pomurje. Skiny: KK ŽKD Maribor. 16.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 18.00 Aktualno v občini Radenci, ponovitev. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Evropski turnirji v Evropi, iz ZLTV. 19.30 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Aktualno v občini Cankova, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TVBRULI 7.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 8.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo; 9.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 10.00 Podobe prostora, informativni magazin; 11.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 15.00 Vremenska panorama - Sobota v živo; 16.00 Podobe prostora, informativni magazin;17.00 Videostrani in glasba radia Murski val; 18.30 Arhiv: Koncert Latino Folk; 20.05 JUKE B0X, radijska oddaja Murskega vala; 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje; 22.00 Videostrani in glasba radia Murski val TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Carstvo živali, serija -14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program -15.05 Za otroke - 16.00 Poročila in vreme - 16.30 Hrvaška danes - 17.30 Hugo - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aristokrati, nad. - 21.10 Knjižnica - 22.15 Poslovni klub - 22.50 Odmevi dneva - 23.10 O znanosti - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Zgodovina hrvaškega športa - 10.30 Glasbena oddaja - 11.30 Newyorška policija, nan. - 12.15 Otroška serija - 12.40 Tv-forum - 14.15 Kletarjeve hčere, nad. -15.00 Naš vsakdanji kruh - 15.30 Trenutek spoznanja - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 VsaManjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.20 Dok. oddaja -21.15 Polni krog - 21.35 Življenje ptic, serija - 22.30 Sedem veličastnih, serija - 23.20 Filmska noč s Kevinom costnerjem: Nedotakljivi, ameriški filmTV Hrvaška 3_ 17.50 Film - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Amerika - življenje narave - 20.30 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 22.40 Šport danes - 22.50 Glasbeni program -23.30 Liga prvakov TV MADŽARSKA 1 14.00 Milenijska filmoteka, 1937 - 15.58 Poročila - 16.00 Nemščina -16.30 Smernica -16.55 Skrivnosti Kurilskih otokov - 17.25 Jani gre na dom - 18.00 Dnevnik -18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Ni pravnomočno, show - 20.30 Liga prvakov, prenos - 22.45 Dnevnik - 23.35 Panorama TV MADŽARSKA 2 14.00 Zlati dim - 15.25 Cimbora - 15.50 Glasbena veriga - 16» Šolska ulica -17.30 Sotrpini - 18.00 Rokomet - 19.40 Tv-telovadba - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Madžari ob prelomu stoletja - 21.30 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.40 Shoah, nan. - 0.10 Nočni program AVSTRIJA 1 10.05 Rapa Nui, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 18.55 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 20.35 Nogomet: pokal UEFA, prenos AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Prijatelji za celo življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV -22.00 ČaS v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče , 16. november 2000 27 1* TERCIARNI SUHODOL- NEUE SREDO- KI »stF Ah.. l V AVTOR: ŠTEFAN | HAJDINJAK BIBAVICA ODREZAN KOS KRUHA NA KAR SE OPIRAMO SEDIMENTI NA SEVERNI STRANI ALP OGLJIKOVODIK (C2H6) VRSTA EKSPLOZIVA ČANOV LITERARNI JUNAK MADŽARSKO MOŠKO IME ZORAN ANTOLIN SLOVVE-NISCHE KUNST ZEMSKA OKRASNA RASTLINA RUSKI ŠAHIST (ANATOLU) r h ... / K ZNAK OB CESTI 1 k t F* k d * c k MASKA ZA NEGO OBRAZA I ' L . V' 1 »v L SNOV, KI NE PREVAJA ELEKTRIČNE- GA TOKA RIMSKI CESAR SOL SOLNE KISLINE O J u ■P PEVEC RUDAN POSKOČEN VREDNOSTNI PAPIR VULKAN NA NATAŠA PIRC OSEBA IZ R IRSKI PLES SICILIJI BIBLUE k A r i 1 ERNEST NOVAK SKRIVEN LOTERIJA TV VODITELJICA / k 1 ▼ 1 NAMEN (VESNA) •■X VESTNIK DAN V TEDNU SLUŠNE HALUCINA- CIJE REDKO ŽENSKO IME DIRKALIŠČE V ITALIJI i SIVA, KRHKA KOVINA (Sb) VELIKA BRITANIJA NIZOZEMSKI SLIKAR KIM NOVAK NEKDANJI KUBANSKI POLITIK (RAUL) NAUKO NEBESNIH TELESIH NEMŠKI FIZIK, NOBELOVEC (JOHANNES) KRILATO BITJE V GRŠKI MITOLOGIJI FRANCOSKI PESNIK IN SLIKAR (MAX) OSEBNI ZAIMEK MESTO NA OBALI RDEČI KRIŽ SLOVENIJE DEKORACIJA IZRAELSKI PREROK MANJŠINA V SLOVENIJI SEVERNA PTICA; ALK VRSTA KRIVULJE LASTNOST LINEARNEGA SL.PESNIK (ALOJZ) IGRA V ENEM DEJANJU AZIJSKI VELETOK NOVINARKA POTOČNIK AVSTRALSKI PTIČ PUSTNI SPREVOD OČE GRŠKI POTUJOČI PEVEC ČLOVEK, KI DELA SINOVA HČI MESTO NA SICILIJI KRASTAČA AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA) RONALD REAGAN rr.POLITIK (LAMBERTO) GRENKI LIKER D.PRITOK IRTIŠA IRSKI OTOK V N.HEBRIDIH MESTO V SRED.EGIPTU NEM.ADMI-RAL(ERICH) PRIČA (ZAST.) SREBRO VESTNIK PRIPADA- JOČI DEL DEL ZGORNJEGA ! DELA OBUVALA NEKD.SKAK. (JOŽE) AM.NOGOM. (CLAUD1O) NEZNANEC MILANSKA OPERA VEK, DOBA FR.PSIHOANALITIK (JACOUES) MUSLIMAN. MOŠKO IME PAPEŽ IZ 4.STOLETJA SREDIŠČE BENEŠKIH SLOVENCEV GORLJIVA SNOV SKUP.LJUDI GLEDE NA BARVO KOŽE PAS(KNJIŽ.) SL.SLIKAR (MATEVŽ) KRAJ PRI DOMŽALAH TEMNI DEL DNEVA BOS.SLI KAR (SAFET) VRSTA NOČNEGA METULJA POKOPALIŠČE V LJ. SMUKAČ ALPHAND POVZETEK KANTAVTOR SMOLAR PAS PRI KIMONU KDOR NAPADA VEZNIK SLOVENSKI NOVINAR (VINKO) s IVAN DOLNIČAR KRAJ PRI LJUBLJANI ENO OD IMEN BOGINJE ASTARTE N IZRAZ IZ KRŠČANSKE LITURGIJE SODNO PRIZNANJE POLOŽAJ PRI JOGI SREDNJEVEŠKI MUSLIMAN V ŠPANIJI IGRALEC VENTURA • STRUPENA KAČA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 2. 11. 2000: PRIPOVEDNICA, REVOLUCIONAR, IVANA KOBILICA, KENIJA, AREH, BOŽO, ŠO, ETER, KOL, VIZIGOT, NOJ, MEDULIN, VANEK, METAFORA, ALAH, CONAN, ROGOZ, NEPAL, LEMA, ANANAS, AN, NERODA, AKIRA, ENTROPIJA, OZIRIS, ATRIBUT, ADLER, ZORE, TOK, NR, ČUD, TVID, EMITOR, UFA, TOR, JOPIČ, ORNAT, SJ, NO, ANIKA, RMAN, AAL, STARINA, NIVO, CIPRESA, IKT, VEZIR, TKALNICA, GOBICA, MEDEJA, AALTONEN, ALEMAN, AC, MAK Izžrebanci Vestnikove nagradne križankeš] 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Marina Trplan, Štefana Kovača 29, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Jože Pintarič, Skakovci 60 a, 9261 Cankova 3. -7. PRAKTIČNA NAGRADA: Ladislav Banko, Bodonci 7 a, 9265 Bodonci Jože Bunderla, Kuzma 15 b, 9263 Kuzma Ivanka Šomen, Lendavske gorice 443, 9220 Lendava Goran Madjar, Sveti Jurij 27 c, 9262 Rogašovci Nataša Klepec, Bevkova 13, 9000 Murska Sobota E ra o >o a> TJ ra >_ D» ra ><« Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 26. novembra 2000. o o c a> ra N ra m o> Ime in priimek:_____________________________________ Naslov:_____________________________________________ Jva gadnji uo&tvaj je narod guofo tiste najboubše, štefti naj bi nas popMl v fe-pše čase, ^daj pa vse bage, ka je narad mimo vdaAo. 3ej najboubši se ne Mudijo oboCi toga ba so obečavafe pted volitvami, fibi so gdaj nap/tavife havje senje, ge se ido, što ptajde do boubše brave, ba g nje največ podoji ^DeCa pravi, ka se vijdi, ba je nešteftnin števifo gPaso^ na vofttvaj praveč v gfavou stoupifo. Oln si na tou v pesmi tab moctote nam bo ftes fepo, gvoftft stara smo, gdaj nam bo tab’ fepo, bot ni še b’?o. ^daj se gd/tugujejo, pa/dne/tje iščejo, vsafe stofeb išče si, JVapradeb pa hpi, v dege?i d’na/tja ni, pos?an’c, ne bod’ gaspan, pomagaj nam. ©Mjubfja? si pomoč med sendviči, raboč, bom vse napravi? vam, besedo dam. beseda ni meso, g njo sit nihče ne bo, goto gdaj čaba ^o?b d/tugili dobrat. 28 16. november 2000, imii ODREDBA 0 PRODAJI Okrajno sodišče v Murski Soboti je po okrajnem sodniku Milanu Forštnariču, v nepravdni zadevi predlagajoče stranke Ferjanič Herman, Motovilci št. 1/a, ki ga zastopa odvetnik Janko Štamberger iz Murske Sobote, zoper nasprotno stranko Marijo Frumen, Dolnji Slaveči št. 1, ki jo zastopa odvetnik Jože Šafarič iz Murske Sobote, zaradi razdružitve nepremičnin odredilo: Dne 15.12.2000 ob 11. uri v sobi št. 7 Okrajnega sodišča v Murski Soboti se bo opravila druga dražba - prodaja nepremičnin pripisane pri vi. št. 161 k.o. Dolnji Slaveči s pare. št. 1816/2 v naravi zgradba mlina površine 2,00 ara in dvor površine 6 m2ter mlinske opreme, katera solastnika sta predlagatelj in nasprotna stranka, vsak do Vi. Nepremičnina je po odloku o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota (Ur. I. Objave pomurskih občin št. 8/91) razglašena za tehniški spomenik pod oznako T-5 in taka spada režimu spomeniškega varstva. Skupna izklicna cena je 6,120.651,20 SIT (šest milijonov sto dvajset tisoč šeststo enainpetdeset /20 SIT). Na drugi dražbi se sme nepremičnina prodati za polovico navedene cene. Varščina znaša 612.065,12 SIT, to je 10 % izklicne cene. Varščina se položi na žiro račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. 51900-696-40045 s sklicevanjem na številko 00-0501-000941/96. Kot kupci lahko na dražbi sodelujejo vsi, ki predhodno vplačajo varščino. Najboljšemu ponudniku bo sodišče nepremičnino z mlinsko opremo »domaknilo« s sklepom in se mu vplačana varščina všteje v kupnino, preostanek pa bo moral plačati v roku 30 dni. Kupcem, ki ne bodo uspeli na dražbi, se varščina vrne. OKRAJNI SODNIK: Milan Forštnarič, I .r. motorna vozila ODKUPUJEMO VOZILA VSEH ZNAMK, starih do 7 let. Tel.: 02 564 95 86. m5589 VW POLO 55, servo, letnik 1995, prevoženih 67.000 km, rdeč, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 565 10 46. m5614 HYUNDAY PONY LS. letnik 1991, prodam. Tel.: 553 90 38. m5622 PEUGEOT 106, nov, prodamo zaradi selitve. Tel.: 528 12 65. m5632 JUGO KORAL 45, letnik 1991, prodam. GSM: 041 339 459. m5634 RENAULT 5 Campus 1,6 D, letnik 91,5 V, kovinsko siv, garažiran, prodam. Tel.: 02 527 15 16. m5640 OPEL ASTRO 1.7 D, letnik 1993, prevoženih 98.000 km, dobro ohranjen, servo volan, katalizator, prodam. Tel.: 521 17 57 ali 031 319 473. m5649 živali ODREDBA O PRODAJI Okrajno sodišče v Murski Soboti je po okrajnem sodniku Milanu Forštnariču, v nepravdni zadevi predlagajoče stranke Vereš Dragice iz Beltinec, Jugovo naselje 38, sedaj začasno Veržej, Kolodvorska 6, ki jo zastopa odvetnik Ciril Logar iz Ljutomera, zoper nasprotno stranko Vereš Jožeta iz Beltinec, Jugovo naselje 38, začasno ZRN pri Maroševič Mandi, Hobsburger - Allee 1, 60385 Frankfurt, Nemčija, ki ga zastopa odvetnik Oskar Norčič iz Murske Sobote, zaradi razdružitve nepremičnin odredilo: Dne 15.12. 2000 ob 9.30 uri v sobi št. 7 Okrajnega sodišča v Murski Soboti se bo opravila dražba prodaja nepremičnin pare. št. 2407/9, s stoječo stanovanjsko hišo v Beltincih, Jugovo naselje št. 38 površine 1,32 ara, garata povrdine 0,25 ara in dvoriščne površine 7,06 ara, vse pripisano pri vi. dt. 2803 k.o. Beltinci, katera lastnika sta predlagateljica in nasprotni udeletenec, vsak do Vi. Izklicna cena vseh nepremičnin je 20,980.292,00 SIT (dvajset milijonov devetsto osemdeset tisoč dvesto dvaindevetdeset SIT). Na prvi dražbi se sme nepremičnina prodati za navedeno ceno. Varščina znaša 2,098.029,00 SIT, to je 10 % izklicne cene. Kot kupci lahko na dražbi sodelujejo vsi, ki predhodno plačajo varščino, katera se vplača na žiro račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. 51900-696-40045 s sklicevanjem na številko 00-0501-0009-9-98. Najboljšemu ponudniku bo sodišče nepremičnino »domaknilo« s sklepom in se mu vplačana varščina všteje v kupnino, preostanek pa bo moral plačati v nadaljnjih 30 dneh. Kupcem, ki ne bodo uspeli na dražbi, se varščina vrne. OKRAJNI SODNIK: Milan Forštnarič, I ,r. DVE KRAVI, breji, dobri mlekarici, prodam. Tel:: 561 14 96, Marija Vogrinčič, Lomanoše 17. m5612 DVE SVINJI ZA ZAKOL, težki 160 kg, prodam. Noršinci 38, tel.: 548 19 52. m5631 MAJHNE PSE, stare dva meseca, kratkodlake Foxterje, mešance, podarim. Tel.: 031 668 749. m5633 GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in boj-lerje za centralno ogrevanja. Možnost kurjenja drva, premog - olje. Garancija za pčeči je 5 let. Tel.: 03 541 50 11. m5656 MALE PUJSKE prodam. Rankovci 34, tel.: 546 10 05. m5662 posesti OPREMLJENO GARSONJERO v Bakovcih oddamo v najem. Tel.: 523 13 09,041 334 581. m5580 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, takoj vseljivo, ugodno prodam. Tel.: 041 380 274. m5607 GOSTILNO V PRITLIČJU POSLOVNO TURISTIČNE ZGRADBE zelo ugodno prodam. Tel.: 02 538 14 83. m5635 VINOGRAD v Lendavi, star dve leti, 600 trsov, prodam. Tel.: 385 040 847 049. m56O8 GOSTINSKI LOKAL V RADENCIH oddam v najem. Tel.: 041 838 403. m5609 1,5 DO 2 SOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Tel.: 526 17 86. m5630 ZAZIDLJIVO PARCELO, lahko nadomestna gradnja, hišo v M. Soboti (okolici), kupim. Tel.: 530 01 50. m5641 ŠTIRISOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v centru Ljutomera damo vnajemali prodamo. Tel.: 041 717 092. m5646 OPREMLJENO OGREVANO GARSONJERO, dam v najem dekletu. Tel.: 041 278 827. m5653 POSLOVNI PROSTOR V STREDIŠ-ČU M. SOBOTE, 42 m2, damo v najem ali prodamo. Tel.: 041 631 192. m5658 LENDAVA - MESTO, poslovno-trgo-vski prostor, vel. 55 m2, v centru mesta, pritličje, komfort, ugodno prodamo. DILL, d. o. o., M. Sobota, tel.: 02 530 47 40 ali 031 668 749. MURSKA SOBOTA - CENTER, po-slovno-trgovski prostor, vel. 110 m2, prodamo. DILL, d. o. o., Murska Sobota, tel.: 02 530 47 40 ali 031 668 749. m5661 kmetijska mehanizacija TRAKTOR ZETOR 72-45 s prednjim pogonom, prodam. Tel.: 567 15 00. m5650 KOMBAJN ZMAJ 142, z obema adapterjema in frezo, odlično ohranjeno, prodam. Tel.: 02 543 10 28. m5651 kmetijski pridelki ZELJE - BELO IN RDEČE ugodno prodam. Martin Duh, Melinci 142, tel.: 541 22 03. m5562 delo NEMŠKO PODJETJE SKK s sede- žem v Sloveniji išče nove sodelavke in sodelavce za prodajo zanimivega izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. Tel.: 01 500 41 62. m5645 REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEK- LE, ki jo veseli delo v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Tel.: 03 589 .31 09. m5660 razno Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 46306-7, izdano pri HKS Pa-nonka na ime Slavko Sabotin, Ganča-ni 79, 9231 Beltinci. m5606 Preklicujem veljavnost HK od KZ PANONKE št. 34189-1 na ime Janez Mencigar, Serdica 27, Rogašo-vci. m5615 ŠTIRI RABLJENE ZIMSKE GUME S PLATIŠČI, za avtomobil 150/70 Go-odyear ultra, prodam. Tel.: 581 10 96. m5655 Preklicujem veljavnost HK št. 129114 od HKS M. Sobota, na ime Anton Ficko, Večeslavci 88. m5624 ERICSON T28S, star 3 mesece, za 50.000 tolarjev, prodam. Tel.: 041 334 558. m5621 POMIVALNO KORITO 120 x 60 cm prodam in pralni stroj Gorenje podarim. Tel.: 523 15 04. m5625 ODKUPUJEMO DELNICE. PRIDEMO NA DOM. Tel.: 02 527 13 21 in 031 548 848. m5652 srečanja 5O-LETNI MOŠKI, po rodu z G. Bistrice, ki živi že 34 let v tujini, bi rad spoznal žensko, Prekmurko, lahko mamico, staro do 50 let, za skupno življenje v Kanadi. Pišite mu na naslov: Martin Šernek, II 74 Hansard Cres, Prince George B.C., V2M 4K2, Canada. m5659 DAMIR BANFI veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Utihnil je tvoj glas in obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 79. letuje mirno in tiho za vedno zaspal dragi mož, svak in striček Jožko Kelenc iz Velike Polane 58 Z bolečino se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in svete maše. Posebna hvala gospodoma župnikoma Francu Kodilu in Ivanu Kranjcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Žerdinu za ganljive besede in pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija in vsi, ki smo te imeli radi ždaj spočij se, izmučeno srce, zdaj spočijte se, zdelane roke. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Arpad Flegar iz Lemerja 21 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.Iskrena hvala dr. Muhru, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka II. nadstropja v Murski Soboti in patronažni službi za prizadevno zdravniško pomoč in nego. Hvala družini Bukvič - Kuhar za pomoč v bolečih trenutkih in pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi ZAHVALA V 91. letu je končal življenjsko pot naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Jakob Kolbl upokojeni gradbeni delovodja iz Okoslavec 5 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, sveče in za svete maše ter nam izrekli besede sožalja. Hvala gospodu župniku Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, odigrano Tišino, društvom gasilcev, upokojencev in invalidov ter pogrebništvu Vrbnjak. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: Žena Kristina ter sinova Janko in Alojz z družinama Niti zbogom nisi rekla niti nam roke podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in sorodnica Karolina Gorza iz Ivanovec 13 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom ter vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Škerlaku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Hvala tudi osebju ter njenim prijateljicam Doma starejših v Rakičanu. Žalujoči vsi njeni Kakor valovi na obalni prod, tako trenutki naši v nič hite: val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi slede. ZAHVALA Utrujena od krute bolezni je mnogo prezgodaj, v komaj 63. letu za vedno zaspala naša draga žena, mama, tašča in babica Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. ZhRNKLK N 73. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama Katarina Hakl iz Staneta Rozmana 12 V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Irena Sobočan roj. Glažar iz Industrijske 25 v Murski Soboti Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Eriki za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Posebna hvala zdravniku dr. Vojvodiču in zdravstvenemu osebju ginekološko-porodniškega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala. V globoki žalosti vsi njeni v Murski Soboti Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrekli besede sožalja, nas tolažili, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene. Lepa hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice posebno dr. Nataši Bajuk - Bedernjak. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči sin Iztok z Mirjam, vnuka Maja in Aleš V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Martin Kelenc iz Lendavskih goric Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivom Nafte, Elektromateriala in Leka, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter zdravstvenemu osebju intenzivne nege na kirurškem oddelku v Rakičanu. Vsem - lepa hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi , 16. november 2000 29 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. V SPOMIN 14. novembra je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče, tast in dedek Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti. Dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena. ZAHVALA V 85. letu je za vedno zatisnil oči dragi mož, oče, brat, boter, dedek in pradedek In pride dan, ko se končajo upajoče sanje. In prišel je dan, ko se končalo tvoje je trpljenje. Toda spomini lepih trenutkov bodo trajali večno. ZAHVALA JožefAntolin iz Dokležovja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in se ga z lepo mislijo spomnite. Vsi njegovi Viljem Beznec iz Mačkovec 20 Na njen 45. rojstni dan sva obstala pred nespremenljivim, saj seje utrnilo življenje najine drage Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Boleč je spomin na 18. november 1999, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila draga sestra in teta Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in dobrodelne namene. Hvala duhovnikoma g. Balažiču in g. Beznecu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi za opravljene storitve. Hvala tudi osebju internega oddelka za oskrbno in nego, vsem še enkrat - prisrčna zahvala. Žalujoči vsi njegovi najdražji Terezija Donko Doni iz Župančičeve ul. 6 v Lendavi Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke ali prinašate cvetje v njen spomin. Vsi njeni V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer nj več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Minljiv si - le tvoja dobra dela so ostala. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat Franc Križan iz Kroga Frančiška Počič roj. Šinkec iz Kančevec 41 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste skupaj z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču in pevcem za odpete pesmi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za izkazano spoštovanje na njegovi zadnji poti, ki so nam izrekli sožalje, darovali za cvetje, sveče, sv. maše in v dobrodelne namene. Hvala Frančku in Emici za pomoč v času njegove bolezni. Posebna zahvala osebju pljučnega oddelka Bolnišnice Murska Sobota. Hvala duhovniku g. Potočniku za pogrebni obred in sv. mašo, kakor tudi pevcem za odpete žalostinke, prijatelju Stanku za odigrano Tišino in govornici g. Aniti za besede slovesa. Iskrena hvala sodelavcem Vrtca M. Sobota. Hvala za opravljene pogrebne storitve pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Njegovi najdražji Dragi dedi Pogrešala te bova tvoja vnuka Maja in Jernej Gorje, brez tebe bo še tisoč let cvetela roža in mladil se svet, a kdor naskrivoma ti je srce poznal, obiskal bo gomilo, kjer boš večno spal. ZAHVALA Tiho, brez slovesa, vendar poln načrtov za prihodnost, nas je mnogo prezgodaj, v 66. letu za vedno zapustil naš najdražji mož, oče, tast in in dedi Franc Novak iz Lendavske 60 v Murski Soboti Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način poskušali omiliti žalost in bolečino. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za dobrodelne namene in ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, govornici gospe Eriki za tolažilne besede, pevcem Društva upokojencev za odpete žalostinke ter Društvu invalidskih upokojencev, kamor je tako rad zahajal. Iskrena hvala tudi pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. V globoki žalosti ■ vsi njegovi Zdaj si spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustila draga sestra in sorodnica Terezija Tork roj. Horvat iz Filovec 143 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali ureditev mrliške vežice. Najlepša hvala g. župniku mag. Stanku Zveru za opravljeno pogrebno mašo v kapeli, pevcem, govorniku ob grobu in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! brat Jože z družino in ostalo sorodstvo Zaspala mamica si draga, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre nam rajska vrata, da skupaj bomo srečni vsi. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila draga žena, mama, mamca in tašča Antonija Lebar iz Hotize - Mirišče 3 a Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi sodelavcem infekcijskega oddelka Bolnice Murska Sobota. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Žerdinu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Hvala ti za ves trud in ljubezen, ki si jo delila med nas. Tvoji vnuki - Klavdija, Manuel, Lidija, Klemen, Petra Gizele Golob iz Jakobovega naselja 53 v Murski Soboti Bolečino nama blaži spoznanje, da jih je toliko, ki čutijo z nama in nama s svojim sočustvovanjem in pozornostjo pomagajo preživljati najine dneve žalosti. Zato vsem in vsakemu posebej, ki so bili ob nama in v mislih z nama, od srca hvala. mož Janko in hčerka Urška Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZKMNNLK Težko je verjeti kruti resnici, da je v 79. letu življenja zastalo plemenito srce dragega moža, očeta, brata, dedka, strica in tasta Vincenca Nemeša čevljarskega mojstra v pokoju iz Murske Sobote Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v oporo v najtežjih trenutkih in nam pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in nam ustno ali pisno izrazili svoje sožalje. Posebna zahvala duhovnikoma g. Vreči iz M. Sobote in g. Hriberniku iz Dolenec za lep pogrebni obred, govorniku g. Merklinu za izrečene besede, pevcem za zapete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi poslednji poti, posebej še sodelavcem Carinarnice, sodelavcem Splošne bolnišnice M. Sobota in Območni obrtni zbornici. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi Dragi dedi Zelo Te bom pogrešal. Tvoj vnuk Denis V življenju razdala si poljem moči, ljubezen otrokom, Bogu molitev in potlej vsa trudna v hudi bolezni obstala, zdaj si tiho, za vedno zaspala. ZAHVALA V 75. letu je mirno in tiho za vedno zaspala naša draga žena, mama, babica in tašča Marija Lukač roj. Nemet iz Bakovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom , sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnico pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za dobrodelne namene ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala kolektivu TMO 2, 283. brigade ter kolektivu Doma starejših v Rakičanu. Iskrena hvala dr. Petroviču, ki jo je obiskoval v času bolezni. Posebej hvala g. škofu J. Smeju, g. M. Poredošu, g. J. Rajnarju, in g. A. Lamprehtu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Vanji za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej - Bog plačaj! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi Draga babica! Ugasnilo je najino sonce, zelo te bova pogrešala! Tvoja vnuka: Anja in Matjaž 30 OGLASI 16. november 2000, VESTNIK Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov strojni ometi Jože Horvat, s. p. DA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB Maribor Filovci 110, 9222 Bogojina, tel./faks: (02) 547 10 14 NMT:050 631 193,GSM: 041 631 193, stanovanje: (02) 547 13 00 za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 Jfisa\ FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, informacije po telefonu: 536 18 20 1. Prodamo novejšo hišo s 16-arsko parcelo na atraktivni lokaciji v Beltincih. 2. Prodamo 7-arsko gradbeno parcelo v Rakičanu. VOLVO GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK CVETLIČARNA oRbioeoa Mikloša Kuzmiča 29, M. Sobota KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvalitetneje, najprijaznejše VESTNIK M INTERNETU VREČKE PARNAD PRIKLJUČKI Tel.: 53 11 289, 041 773 289 Z ORhlDejd JE SVET LEPŠI Z VORWERKOM ČISTEJŠI Trgovina s tehničnim blagom AVTOCENTER LEPOŠA Murska Sobota, telefon: 536 17 70 AVTOCENTER LEPOŠA Murska Sobota, telefon: 522 11 19 vsi DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE Fachmarkt ROTH Gnas, Avstrija - južna Štajerska 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-maiL' rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Veliko znižanje posameznih vrst blaga med 16. in 18. novembrom: NAJCENEJE TA HIP II DO RAZPRODAJE ZALOG ! kopalniška oprema in pohištvo (od 50 ATS naprej) KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina,... oprema za prenosne telefone (do 50 %) TUROPOLJE d.o.o. ETIMI ul. Zorana Velnarja 13,9000 M. Sohola, tel.: 36 580 K tK > Ant Bakovska 29a, Murska Sobota, tel.: 530 16 00, GSM: 031 323 051 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brede 6, lel. 4 faks: |02l 548 14 26, GSM: 041 772 426,041 733 948 SKUPAJ PROTI | KRI f Ml (NALUj svetila (do 80 %) vrtno pohištvo (do 60 %) ©080-1200 OBLIKA, UDOBJE, MOČ, VARNOST - LANOS. 4« tel.:02/584 80 50'GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net ekološko kurilno olje plačilo na več obrokov ekspresna dostava keramične ploščice (do 70 %) Super cene za gradbeni material, parket, les, železo in orodje. Tečaji teorije in praktične vožnje Vsak mesec do konca leta med kandidati izžrebamo dobitnika aparata GSM. Dijaki in študenti imajo popust. POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA, z. o. o. Lendava, Partizanska ulica 5 razpisuje po sklepu upravnega odbora delovno mesto Horizont vedno dovoli toplo DIREKTORJA KMETIJSKE ZADRUGE LENDAVA hriZMtti«,fodavodna 30c.Maribor (02) 556 91 30 Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! Daevvoo Lanos Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - višja ali srednješolska izobrazba kmetijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri, z delovnimi izkušnjami na podobnih delih in nalogah. Kandidati naj priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in pisno predstavijo svoj program razvoja zadruge. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Lendava, z. o. o., 9220 Lendava, Partizanska ulica št. 5 s pripisom »za razpis direktorja«. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! 12.990 DEM ali 1,386.434 SIT. (Cena je informativna in se obračunava po terminskem prodajnem tečaju NLB na dan nakupa.) KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 57 88 200 CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota ' M ■— gm A D11 IVI tS IL Ob Dimila, Ptuj, tel.: 02 783 82 81 Gobarska sreča se je pred kratkim nasmehnila tudi 57-letnemu Feliksu Duhu iz Grab. Tale goban je tehtal 1,54 kilograma, odkril pa ga je v bližnjih gozdovih, kjer, kot pravi, nabira samo »svoje« gobe, druge pa pusti pri miru. (JG) - Foto: SV Zakaj se upiraš? Popusti... ... dovršeni zunanjosti... usklajeni in udobni notranjosti... varnemu objemu najnovejše tehnologije ... močnim in zanesljivim motorjem ... prijaznosti do okolja ... domiselni opremi, ki razvaja in preseneča na vsakem kilometru ... prav vam prilagojenim oblikam plačila (od kredita do leasinga, za vsakega nekaj!)... in še ugodnejšim cenam, saj je vsaka Škoda po novem cenejša tudi do 150.000 tolarjev* ... enostavno popusti. * Popusti veljajo za vozila na zalogi do razprodaje zalog. Višine popustov se med posameznimi modeli vozil Škoda razlikujejo. www.avtoimpex.si OSI , 16. november 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V petek, 17. novembra, ob 19. uri, bo v Galeriji otvoritev razstave Skulptura malih dimenzij na Slovenskem v devetdesetih letih, kjer se bo s svojimi deli predstavilo kar 37 umetnikov. LENDAVA - V petek, 17. novembra, ob 18. uri bo v grajski galeriji otvoritev razstave 28. mednarodnega likovnega simpozija Lendava 2000, kjer je sodelovalo 13 umetnikov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Danske, Madžarske in Slovenije. Razstavo bo odprla kustosinja Tanja Šimonka. - V petek, 17. novembra, ob 19. uri bo v obnovljeni sinagogi otvoritev medobmočne likovne razstave, za katero je dela ljubiteljskih ustvarjalcev izbral akademski slikar Laszlo Ne-mes. Predstavili pa se bodo člani Likosa iz Murske Sobote, likovniki območja Gornje Radgone, Likovnega društva Lendava in likovne sekcije Silva Preloga iz Ljutomera. Gost razstave bo dobitnik več nagrad - akademski slikar Robert Černelč. Po otvoritvi bo minikomedija Mimi je pozitivka režiserja Marjana Bevka. Igra in poje: Alenka Vidrih. LITERATURA MURSKA SOBOTA - V petek, 17., in v soboto, 18. novembra, bo v hotelu Diana potekalo peto nacionalno Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2000. Petkov program: ob 10.00 začetek srečanja, 11.00 obiski pisateljev na soboških osnovnih in srednjih šolah, 13.00 kosilo, 15.00 simpozij na temo Etika v mladinski književnosti ter razstava mladinskih del, ki kandidirajo za Večernico 2000, ob 20.00 slavnostna podelitev Večernice v gostinskem kompleksu Zvezda. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V soboto, 18. novembra, ob 20. uri, bo v grajski dvorani gledališka predstava Dejmo stisnt teatra iz Vrhnike Biblija - stara zave?a. - V torek, 21. novembra, ob 19. uri, in v.sredo, 22. novembra ob 19. uri, bo v grajski dvorani gledališka drama Naključni človek avtorice Yasmine Reza, v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. Igrata: Milena Zupančič in Ivo Ban. MODNA REVIJA MURSKA SOBOTA - V soboto, 18. novembra, ob 19. uri bo v kavarni hotela Diana modna revija Sekcije tekstilcev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota pod geslom Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev. Modno revijo bodo izvedle priznane manekenke, predstavile pa se bodo tudi dijakinje tekstilne usmeritve SSPŠ iz Murske Sobote. KONCERT MURSKA SOBOTA - V soboto, 18. novembra, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert nemške punk skupine Speichel Brois. »Predvozači« bodo In-Sane iz Gornje Radgone. - V torek, 21. novembra, ob 21. uri bo v restavraciji gostinskega kompleksa Zvezda v okviru javne radijske oddaje Jukebox nastopil član skupine Gu - Gu Tomo Jurak. Glasbeno mu bodo »pomagali« še: Marjan Vidic na bobnih, Mihq Gy6rek na saksofonu, Jože Tivadar na pianinu, Jože Glažar s kitaro in Željko Marušič na basu. DOLINA PRI LENDAVI, RADMOŽANCI - V soboto, 18. novembra, ob 16.30 (Dolina) in ob 19. uri (Radmožanci) bo v vaškem domu nastopil glasbenik Jozsef Dinnyes s programom V popolni veri. LENDAVA, MOTVARJEVCI - V nedeljo, 19. novembra, ob 10. (Lendava) in ob 14. uri (Motvarjevci) bo v evangeličanski cerkvi nastopil glasbenik Jozsef Dinnyes s programom V popolni veri. DOGODEK KAPCA - V soboto, 18. novembra, ob 14. uri se bo v vaškem domu začelo srečanje starejših občanov. BELTINCI - V soboto, 18. novembra, bo potekala prireditev Martinov ples. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V petek, 17. novembra, ob 19. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Nova Zelandija popotnika iz Vipave Štefana Reharja. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. - V Novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del 6. slikarske kolonije v Pomurju, kjer so sodelovali Andrej Pavlič, Janez Knez, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Branko Simčič, Franc Mesarič in Nikolaj Beer. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Simona Petroviča na temo Črno in belo. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 21 433. - V prostorih MIKK-a je na ogled razstava del akademskega slikarja Mitje Ficka iz Ljutomera. - V Art Caffeju si lahko ogledate razstavo Euro 2000 fotografov Jureta Zaunekerja in Nataše Juhnov. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. - V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo I. bienala slik malega formata Ljutomer. Razstava bo na ogled do 2. decembra. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. PUCONCI - V občinski zgradbi si lahko ogledate dela Ja-nosa Goncza. BANOVCI - V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva. KANČEVCI - V galeriji doma duhovnosti so do 30. novembra razstavljena dela Evgena Titana. Gobarska sreča BORZ -JL -M- je informacijsko središče, v katerem brez- plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Ponuja se modeliranje iz gline. • Iščejo se inštrukcije iz statistike za fakultete. • Ponujajo se inštrukcije iz latinščine. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. Poroke Murska Sobota Četrtek, 16. novembra: ob 18.00 ameriški akcijski film Samo še 60 sekund, ob 20.00 ameriški znanstvenofantastični spektakel Možje X Petek, 17. novembra: ob 18.00 Samo še 60 sekund, ob 20.00 in 22.00 Možje X Sobota, 18. novembra: ob 18.00 Možje X, ob 20.00 in 22.00 Samo še 60 sekund Nedelja, 19. novembra: ob 18.00 Možje X, ob 20.00 Samo še 60 sekund Sreda, 22. novembra: ob 18.00 in 20.15 ameriška srhljivka Potopljene sence Kino Ljutomer Petek, 17. novembra: ob 19.30 ameriški akcijski film Romeo mora umreti Sobota, 18. novembra: ob 19.30 ameriška komedija Hiša debele mame Nedelja, 19. decembra: ob 17.30 Hiša debele mame, ob 19.30 Romeo mora umreti DRUŠTVO ZABOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! _____s_;___!__ VBTNK Delimo vstopnice za kino Glavno vlogo v filmu Za vsako ceno igra Al Pacino, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Gregor Sukič, Topolovci 4, 9261 Cankova. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Naštejte čimveč filmov, kjer je igral Al Pacino? Odgovor: Odgovore pošljite do 21. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 46 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. FUOOO NEL FUOCO - Eros Ramazzotti 2. TU VENENO - Natalia Oreiro 3. HOLLER - Špice Girls 4. SHE BANGS - Ricky Martin 5. I’M OUTTA LOVE - Anastacia 6. VINO ME JE OPILO - Davor Radolfi 7. IRRESISTIBLE - The Corrs PREDLOGI: WHAT IT IS - Mark Knopfler BEAUTIFUL DAY - U2 RUN BACK INTO YOUR ARMS - Rod Stewart LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. DEKLE MOJE - Vlado Kreslin & Katice 2. JEDRT - Leteči potepuhi 3. TRI PRSTE TEKILE - Kingston 4. FENOMEN - Big Foot Mama 5. MOJA POT - Maja Waiss 6. SREČEN Z NJO - Botri 7. 7 LET NAZAJ - Jan Plestenjak PREDLOGI: NEPREMAGLJIVI - Panda LET V BRAZIL- Planet Groove JAZ GREM NAPREJ - Power Dancers LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LJUBEZEN NA TRGATVI - Štrk 2. TRTI - Ans. Lojzeta Slaka 3. NE JOKAJ, MATI - Ans. Toneta Čučka 4. NAJINA SREČA - Vigred 5. ČOLNIČ ŽIVLJENJA - Nagelj 6. MARTINOVA POLKA - Vitezi polk in valčkov 7. V LJUTOMERSKI KLETI - Ans. Alojza Gmjaka PREDLOGI: TRI JERBASE POLJUBČKOV - Mlade frajle NE BOM TE CRKUALA - Štajerski objem NAJINA SREČA - Rokovnjači Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. novembra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 46- GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: ________ 7 VELIČASTNIH: ______________________________________ GLASBA NAŠEGA SRCA: _________________ Ime in priimek ter naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA Jože Čizmazija iz Ulice Štefana Kovača v Turnišču je upokojenec, zato ima dovolj časa ne le za kartanje, ampak tudi za gobe. Nabira jih predvsem v okolici domače vasi in bližnjih Renkovec ter nekoliko oddaljenejših Motvarjevec. Tam pa je tudi našel dva velika gr-banja, ki sta merila v višino 40 centimetrov, skupaj pa sta tehtala več kot kilogram. Enega je žena Karolina pripravila kot prilogo k večerji, drugega pa je podaril vnukinji Karolini iz Lipe, ki jo (in gobo) vidite na posnetku. - Foto: J. Ž. MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Peter Porš, strojnik, iz G. Radgone, Ob progi 4, in Simona Svetec, iz G. Radgone, Vodnikova 2; Jernej Horvatič, policist, iz Zlatka Ivanič, prodajalka, oba iz Radoslavec 6a. Vestnik vam čestita! s pogoji za zasedbo MIZAR MIZAR ZA IZDELAVO STOPNIC; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: 5 LET DEL. DOBE V LESNI STROKI, ZNANJE NA PODROČJU IZDELAVE STOPNIC; do 17. 11. 2000; SENČAR IZTOK, S. P., MIZARSTVO SENČAR, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, 56 C, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU TESAR TESAR S PRAKSO V VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH; določen čas 12 mes.; 41. delovnih izkušenj; do 22.11.2000; PETELIN IGOR, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23,.GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 ZIDAR ZIDAR ZA SAMOSTOJNA ZIDARSKA DELA (OBVEZNA PRAKSA V VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH); določen čas 12 mes.; 4 L delovnih izkušenj; do 22. 11. 2000; PETELIN IGOR, S. P., BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK C- IN E-KATEGORIJE ZA MEDNARODNI PROMET; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C, E; do 18.11.2000; MARTINEC ANTON, S. P., TONATRAN-SPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - pisno; do 17. 11. 2000; TIBAUT ANICA, S. P„ GOSTILNA ŽABJEK, ŽIŽKI 78, ČRENŠOVCI KUHARICA; določen čas 5 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: OBVEZNA PRAKSA V KUHINJI GOST. LOKALA, KATERAKOLI DRUGA ŠOLA, PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _______________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 14 0 0 1 15 ODDALJENOST BIVALIŠČA NE SME BITI VEČ KOT 15 KM; do 09. 12. 2000; ŠTUMBERGER ANGELCA, S. P., AMD + NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI NATAKAR NATAKARICA (LAHKO TUDI DRUGI POKLIC GOSTINSKE SMERI); določen čas 6 mes.; do 22 11. 2000; KREFT SLAVKO, S. P., OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER NATAKARICA ZA STREŽBO V GOSTINSKEM LOKALU; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 22. 11.2000; FILIPIČ MARKO, S. P., POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER NATAKARICA LAHKO TUDI PRIPRAVNICA (ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S KATEROKOLI POKLICNO ALI SREDNJO ŠOLO); določen čas 5 mes.; samsko stanovanje; ostali pogoji: OD ČRENŠOVEC ODALJENA NAJVEČ 15 KM, UREJENA - ŽENSKI SPOL; do 09. 12. 2000; ŠTUMBERGER ANGELCA, S. P., AMD+NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI POMOŽNA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POKLICNA IZOBRAZBA NI ZAHTEVANA; do 23. 11. 2000; MDC TEHNIK, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO, UVOZ IN IZVOZ, RADENCI, KAPELSKA C. 9, RADENCI NATAKARICA-STREŽBA V LOKALU; določen čas 3 mes.; samsko stanovanje; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAH- KO TUDI DEKLE BREZ POKLICA; do 09. 12. 2000; RITUPER MARJANA, S. P., KAVA BAR MARJANCA, ŠALOVCI 161, ŠALOVCI EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK MANJ ZAHTEVNA KNJIGOVODSKO-RAČUNOVODSKA DELA; čas zaposlitve') ni podatka; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik govorno in pisno; ostali pogoji: DELOV. IZKUŠNJE NA PODROČJU RAČUNOVODSTVA; do 17. 11.2000; LKC, D. O. O., VELIKA POLANA, VELIKA POLANA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNIČNI VODJA PROIZVODNJE (PRIPRAVA TEHNIČNA DELAVNIŠKE DOKUMENTACIJE; čas zaposlitve: ni podatka; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO ING. STROJNIŠTVA, KONSTRUKTERSTVA, GRADBENIŠTVA, LAHKO TUDI PRIPRAVNIK, RAČ. ZNANJE, AVO CAD; do 16. 11. 2000; E 92 - NOVAK - PODJETJE ZATREŽNJE IN ORG. PROIZV., UL. V. PREKOMOR. BRIGADE 11, LJUTOMER PROFESOR RAZREDNEGA POUKA PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; 31. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23. 11.00; OSNOVNA ŠOLA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, VIDEM 14B, VIDEM OB ŠČAVNICI - ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke, d. d., Murska Sobota z dne 14.11. 2000, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14.11. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15.2426 15.2560 15.3786 Nemčija 1 107.2396 107.3344 108.1965 Francija 1 31.9750 32.0033 32.2603 ZDA 1 243.2360 242.9631 245.8962 Švica 1 137.8252 137.6706 139.3325 Italija 100 10.8323 10.8419 10.9289 V dvoje je lepše Z nami hitreje do cilja! Velik izbor kratkoročnih namenskih, kratkoročnih gotovinskih ali dolgoročnih gotovinskih posojil, z odplačilno dobo tudi do 60 mesecev vam bo omogočil, da uresničite želje, ki so povezane z denarjem. Primeri gotovinskih posojil: Znesek v SIT Odpl. doba Obr. mera Obrok v SIT 100.000 do 6 mes. TOM +3 % 17.225 100.000 do 12 mes. TOM +4,5 % 8.925 250.000 do 12 mes. TOM + 4,5 % 22.311 360.000 do 24 mes. TOM + 6 % ‘ 17.333 500.000 do 24 mes. TOM + 6 % 24.074 500.000 do 36 mes. TOM + 6,95 % 17.379 500.000 do 48 mes. TOM + 6,95 % 13.963 1.000.000 do 60 mes. TOM + 7 % 23.913 Konfekcijska tehnica Martina Hajdinjak iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni je že štiri leta zaposlena v lenarškem podjetju Prevent kot planerka proizvodnje. Pred kratkim se je poročila z Miranom Repičem iz Štajngrove pri Benediktu, ki je po poklicu ekonomski tehnik, zaposlen pa je • kot prodajalec na bencinskem servisu OMV v Benediktu. Martina in Miran sta se prvič srečala na krstitkih, kjer bil Miran boter svoji majhni nečakinji Doris, Martino pa so povabili na slovesnost kot daljno sorodnico. Ne, ni bila to ljubezen na prvi pogled, kajti nista začela takoj hoditi, pač pa šele po preteku nekaj časa, ko se je Miran ojunačil in Martino poiskal kar na njenem domu. Bila sta si še bolj všeč in ostala nerazdružna. Pred Kredite odobravamo brez depozita, ne glede na namen in dobo odplačevanja. Pozanimajte se v svoji enoti Pomurske banke. /O ) pomurska banka --------Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke dvema letoma se je fant preselil k svoji izbranki, ki mu je rodila pred letom in pol svetlolaso (taka je tudi Martina) deklico, ki sta ji dala ime Maša. S poroko pa nista odlašala v nedogled kot marsikateri drug par, ampak sta se poročila. Oba obreda (civilni in cerkveni) sta bila v Gornji Radgoni, gostija, ki je trajala kar dva dni, pa v gostišču Kmetič v Voličini. Udeležilo se je je 115 svatov, ki jih je zabaval Show Band klobuk. Mlada družina živi pri Martininih starših oziroma tastu in tašči Vinku, ki je somostojni podjetnik - avtomehanik, in Jožefi, ki je mojstrica v Muri v Črešnjevcih. Pri hiši je še (zazdaj samski) Martinin brat Miro. Pa načrti? Zakonca Repič (Martina je pač prevzela možev priimek) sta dobila od Miranovih staršev Franca in Cvetke parcelo na Štajngrovi, kjer bosta predvidoma že na spomlad začela graditi hišo. Gradnja bo zahtevala veliko denarja in tudi časa od obeh, vendar nikakor ne na račun majhne Maše, ki je par še bolj združila. Seveda jo imajo nadvse radi tudi črešnjevski in štajngrovski stari starši - dedka in babici. - Š. S. O1K0V KOLEDAR Do kdaj ste odprti, gospod Tuš? 16. november, četrtek, JERICA 17. november, petek, ELIZABETA 18. november, sobota,ROMAN 19. november, nedelja,ŠPELA 20. november, ponedeljek, EDO 21. november, torek,ALBERT 22. november, sr., CILKA 16. novembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 4 minute, zašlo pa ob 16. uri in 29 minut. Dan bo tako dolg le 9 ur in 25 minut, kar je dvanajst minut manj kot pred petimi dnevi. 18. novembra ob 16. uri in 27 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Deset dni po Ijutomersko-cvenskih strelih Je »bombaš« ranjen? noči s predzadnjega ponedeljka na torek sta, kot smo sicer že poročali, odjeknili eksploziji na dvorišču Policijske postaje v Ljutomeru in v strehi stanovanjske hiše komandirja na Cvenu. Policija in kriminalisti ter izvedenci so seveda takoj začeli s preiskovalnim delom, da bi ugotovili, s kakšnim orožjem je bilo streljano, oziroma kakšno eksplozivno telo je bilo odvrženo. Ker preiskava še poteka, ne dajejo podatkov o dosedanjih ugotovitvah; pač pa so pozvali občane naj posredujejo informacijo o osebi, ki je v omenjeni noči, jutranjih urah ali podnevi iskala prvo pomoč zaradi oskrbe rane. Obstoji namreč utemeljen sum, da je bila oseba, ki je v Ljutome- Kupec, ki bi v zgodnjih večernih urah hotel kaj kupiti v supermarketu Tuš v Ljutomeru, bi ostal z dolgim nosom, saj bi naletel le na zaprta vrata. V to smo se sami prepričali v petek zvečer ob pol sedmih, ko je bil supermarket že v temi. To še samo po sebi ne bi bilo nič hudega, mogoče je pač odprt samo do šestih, toda kako naj kupec, še posebej tisti iz drugih krajev, to ve, če pa na vratih nikjer ni napisan delovni čas!? Mogoče je bil kdaj kakšen listek, pa ga je nekdo odtrgal, toda kupca to ne zanima. Očitno tudi zaposlenih ne, saj bi drugače to napako hitro popravili. S takšno ležernostjo in delovnim časom bo ljutomerski supermarket še dolgo zaostajal za soboškima Šparom in Mercatorjem, ki sta odprta vsak dan do sedme oz. osme zvečer, poleg tega pa še v soboto oz. nedeljo. In to imata na vratih tudi jasno napisano. Besedilo in foto: TK ru odvrgla eksplozivno telo, telesno poškodovana. Seveda bodo dobrodošle tudi druge informacije o okoliščinah, v katerih sta bili izvršeni obe kaznivi dejanji. Pokličite številko 113 ali na anonimni telefon 080 12 00 in pomagajte pri odkrivanju storilcev, ki jih je treba onemogočiti (zapreti), sicer se lahko zgodi, da bo še kje drugod eksplodiralo, (šs) Pomurje Vlomi, tatvine in še kaj Na Suhem Vrhu je neznanec skušal vlomiti v osebni avto Mercedes 190, a mu ni uspelo (mercedes je pač - mercedesi), je pa povzročil manjšo škodo s samim vlamljanjem. - Za 20.000 tolarjev škode pa je naredil, prav tako na Suhem Vrhu, nek moški, ki je vlomil v počitniško hišico, se dobro najedel in malo prespal potem za ga je vzela megla. - Le kaj pa je ušpičilo neznanca, ki se je znese/ nad zgradbo Pomgrada pri gramoznici v Krogu, saj je polomil stekla na oknih? Nova bodo stala 20.000 tolarjev. Š. S. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: ________________________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:_____________________________i_____________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila:_________________________________ Direktor Kmetijskega gospodarstva v Rakičanu ostaja dober gospodar in. se ne odreka hektarjem obdelovalne zemlje prvega razreda za golf in rekreacijska jezerca. Nadomestna renta, ki jo zahteva, je za izpad dohodka bistveno višja od predvidenega zaslužka, ki mu je ponujen za dobavo dušika za golf travico in za upravljanje s pristaniščem za jahte ob soboškem jezeru. kkkk Danilu Kalamarju se je dvignil grad v noči čarovnic, sedaj ga mrzlično išče v deželah trilaterale. **** Na noči palinke v Otovcih ni bilo puconske občinske princese; ta se je z ekipo lilij pripravljala na položitev temeljnega kamna za Gorički sad. V ljutomerskem Mlekoprome-tu direktor Ludvik Bratuša še ni zaukazal izobesiti zastave na pol droga, čeprav mlekarna po nesrečnem naključju ni več prleška. Tolaži ga, da imajo Prleki vinsko kraljestvo. ***★ Potrošnik namesto železnine znane kot Kovine, ki jo zapirajo, ne bo odprl slaščičarne, kot so pričakovali sprehajalci na soboški promenadi. Na Kovino je že startal veleteksti-Ini bos Ludvik Zrim, ki odpira nov tekstilni salon, blagovna znamka še ni znana; namiguje pa se na Versacija. kkkk Regionalni inšpektorji si pri ogledu hitro rastočih kapitalistov in njihovega poslovanja najbolj želijo videti klet. Nad tem jih je navdušil eden od inšpektorjev, ki naj bi bil izredno navdušen nad ogledom kleti zasebnega veletrgovca in konjskega ljubitelja. kkkk Polanski župan Štefan Prša -Prešek ni prisoten - je v Afriki. Tam namreč dela dokumentacijske posnetke o štorkljah. Te bi moral posneti že poleti na polanskih poljanah, vendar mu zaradi ideološkega aranžmaja tega ni uspelo. V Bruslju mora dokumentirati status Polane kot evropske vasi štorkelj. kkkk V Radencih še nimajo rešitve, katera ulica bo Laška ulica. Vse bolj prevladuje prepričanje, da bi morali dobiti tudi ulico Laških herojev. kkkk V Radgoni nič novega, razen tega, da Miha Vodenik odpira v prostorih kina šolo za usposabljanje mladih mož. kkkk Čista naravica, d. o. o., te dni pospravlja prve občinske zelenjavne pridelke. Sekajo namreč glavice kitajskega zelja sorte nagaoka/ kkkk Razkriški župan Stanko Ivanušič - Razkolnikov je pripravljen po tem, ko je vlada razglasila Hrvaško kot tretjo varno državo, odpreti dom za begunce. To pa zaradi tega, da nd bi obremenjeval dobrososedskih odnosov s sosednjimi hrvaškimi občinami. KOHJ