200-letnice rojstvo Valentina Staniča in 50-letnice smrti dr. Klementa Jugo ter delovni program v sezoni 1974. Dne 13. 3. 1974 je bil v Kranju sestanek predsfavnikov VP 1098 Kranj, VP 2050 Ljub­ ljana, podjetja Elan, zbora uč iteljev smu­ čan ja in PZS (Ra jer, ing. Skerbinek, Me­ lan:šek). No sestanku, ki je trajal ves dopoldan, je bilo dogovorjeno širše sod'elovanje med JLA in PZS, zborom smučarskih učiteljev ter tovarne Elan. Za­ pisniki sestanka ter konkretne predloge so predstavniki navedenih VP posredovali Generalnemu štabu JLA. Dne 20. 3. 1974 je bilo razširjena seja se­ krelariato republiške konference ZMS, na kateri je bilo obrovnavono vprašanje vključevanja mladih v spec:ioliziranih or­ gariizacijah v priprave za SLO. Sestanka sta se udeležila tov. Jože Rojer in tov. Jože Melanšek in sta zelo izčrpno sezna• nila vse navzoče o delu naše organizacije na tem področju. Alpinistični odsek PD Kamnik je 7. 4. 197~ priredil 11. Štuparjev memorial na Kam• niškem sedlu. Nastopilo ie 39 mladincev, 31 planincev, 9 alpinistk in 2 planinki iz 8 alpinističnih odsekov iz 6 planinskih dru­ štev. Prehodni pokal je osvojilo ekipo Mojstrane. Mladinsko komisijo PZS je priredila v Bohinju od 5.-7. 1974 seminar za mladin­ ske vodnike in mentorje planinskih sku­ pin, od 11.-14. 4. 1974 pa seminar za inšt:ruktorje planinske vzgoje, načelnike mladinskih odsekov in člane odbora za vzgojo in izobraževanje. Planinsko društvo Ilirsko Bistrica in Ob­ činski svet zveze sindikatov sta 27. 4. pri­ redila 5. tradicionalni izlet na Kozlek v čost 33-letnice ustanovitve OF in proslave l. maja. Aktiv ZMS je organiziral 2. 5. 197 4 v Vra­ tih -tekmovanje mladih i:z vse Sloveni.\e v alpskem smučan ju pod naslovom »M odi v spomin padlih gornikov«. PD Šoštanj in Tovarno usnja Šoštanj sto 1. moja priredila pri Andreievem domu na Slemenu prvomajsko proslavo združe­ no z 70-letnico ustanovitve PD Šoštanj. V imenu PZS se je proslave udeležil tov. Tone Bučar in ,podelil društvu darilo, kolektivu tovarne po spominsko plaketo. Dne l. 5. 1974 je bilo no Kleku v Gorskem Kotaru slovesno otvoritev proslave 100-let­ nice ploninslva na Hrvatskem in v Jugo­ slaviji. Udeležila se jo je delegacija glav­ nega odbora PZS pod vodstvom predsed­ nika dr. Mihe Potočnika. Dne 5. 5. 1974 je postaja GRS Mojstrana priredilo 2. memorial Zvoneta Koflerja, ki je b'il v Vratih 5. moja. PD Kozjak Maribor bo 12. 5. 1974 prire­ dilo na Tojzlovem vrhu tradicionalno ori­ entacijsko tekmovanje za pionirje, mla­ dince in člane. Dne 26. 3. ie bil ustanovni občni :zbor PD Komunalno fodjct je Ljubliana. Udele­ žil se go je pro . Tine Orel. V času od 15.12.1973 do 11.5. 1974 je bilo mnogo sej na Republiški konferenci SZDL, na komiteju za telesno kulturo IS, na sekretariatu za kulturo in prosvelo SRS, Telesno-kulturni skupnosti ter v drunih or­ ganih in organizociioh. Na sejah so so• delovali tudi mnogi predstavniki noše organizacije. Vseh sej in sestankov zarodi preobširnosti ne navajamo. V tem času je bilo tudi mnogo občnih zborov planinskih društev. O8!:NI ZBOR JAMARSKE ZVEZE S L OVENIJE Letošnji občni zbor Jamarske zveze Slo­ venije v Kranju, kjer je slovenske rozisko­ valce Krasa gostilo tamkajšnje Društvo za raziskovanje jam, je bil združen z osmim zborovanjem jamarjev. Jamarske prireditve so se prič -ele že v petek, 7. 6. zvečer s predavanjem Tomaža Plonine o visokogorskem krosu. Naslednjega dne dopoldne so se zvr• stila strokovno predavanja. Uvodno pre­ davanje ing. M. Debel ja ka je bilo posve­ čeno Triglavskemu narodnemu parku in zaščiti našega gorskega sveta. Zalem so jamarji govorili o raziskovanju Kr iških podov in jam v Savinjskih Alpah, o geo­ loški zgradbi naših Alp, o šimnovem brez­ nu pri Gorjah, o razliki med Dinarskim in alpskim krosom, o tipologiji kroških objektov in o arheoloških znači lnostih ao­ renjskega in visokogorskega sveto. No sporedu je bilo tudi nekaj tehničnih pre­ davanj, npr. o tem, kaj lohko jamar pri­ speva k raziskovanju jamskega življenja, o <:~ro~ljan[u vrvi in o novejši tehniki spuscanI0 v brezno. Zborovanja in kasnejšega občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki jamariev iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvarske, jamarji iz stare Gorice in italijanskega Tržiča. Občn i zbor Jamarske zveze Slovenije je bil v soboto 8. 6. popoldne. V okviru obi­ čajnega dnevnega reda, ki ga je po pri­ četku in uvodnem govoru predsednika dr. F. Lebna vodil predsednik Društva za raziskovanje jam v Kranju Davorin Prei­ singer, so . občn i zbor pozdravili za slap­ niki 10 Zveze organizacij zo tehnično kulturo, Zveze za zaščito spomenikov BiH, Zavoda Postojnske jame, Planinske zveze Hrvotske, Kraške turistične zveze in Društvo istraživačo iz Valjeva. Po obširnem poročilu predsednika, ki je zajelo delovanje 10, komisij Jamarske zveze Slovenije in delovanje vseh 23 enot, ki raziskujejo kras domala prek vse Slo­ venije, je sledilo poročilo blagajniko, iz katerega je bilo razvidno, do Jamarska 444 445 zvezo Slovenije s skromnimi sredstvi do­ koj dobro gospodari. Sledilo je podelitev častnih zn□kov. Po­ deljenih ie bilo 6 zlotih častnih znakov in 20 srebrnih častnih znakov Jamarske zve­ ze Slovenije. Društvo za raziskovanje i□m iz Kranja pa je vsem 23 enotam JZS dolo spominske zastavice. V razpravi, ki je sledilo in se je nanašala deloma na poročilo predsednika, so dele­ gati razpravljali o katastru kraških objek­ tov, potrebi tečaja, ki noj bi jamarje uvedel v vodenje in urejevanje katastra, in o financironju slovenskega katastra kro­ ških obiektov. Rečeno je bilo, do bi mo· rala JZS dobiti sredstvo za vodenje katastra in za zbiranje podatkov od in­ stitucij, ki podobne katastre {kataster voda, kataster zemljišč itd.) že imajo, Drugo vofoo točko, na kateri so se raz- provljalci ustavili, je bilo oneč iščonje pod­ zemlja zaradi industrijskih odplak. Ugo­ tovili so, da programu sanacijskih del ilirskobistriške industrije ne kaže zaupati, kajti stanje Notranjske Reke se poslab­ šuje kljub obljubam in v izboljšanje na­ menjenim sredstvom. Prizadeti za proble­ matiko doline ne kažejo ,nobenega razumevanja in dobre volje. Temu pro­ blemu bo posve-čeno tudi javno lribvno '22. junija v Postojni. Podobne ležave in probleme opazujejo v svoji okolici tudi kočevski jamarji. Delegati so zbrali podpise k peticiji, do je v primeru doline Notranjske Reke upo­ števati ustavna ,načela o pravici človeka do zdravega in čistega okolja. Jamarsko zvezo bo v naslednjih dveh letih vodil dr. France Leben. Dušan Novak ALPINISTIČNE NOVICE OCENJEVAN JE SME RI UIAA je izdala poseben zvezek svojega glasila, v katerem je obrazložilo in no­ koz□la, koko noj sodobni alpinist poroča o svojih storitvah. UIAA si prizadeva, do bi prišlo v tem pogledu do enotnosti, ki seveda ne bi bilo soma sebi namen. V predgovoru, ki sto ga podpisala Fritz Wiessner, predsednik komisije za obrav­ navo te problematike, in dr. Jean Juge, predsednik UIAA, sta posebno poudarila prosto plezanje, ki odpira nove idealne in športne cilje, saj se marsikakšno smer, preplezana z modernimi rekviziti, do pre­ plezati prosto in se kot tako posebej oceni. V ZDA ie to že orišlo v navado, loko do se v njihovih poročilih žo bere takole: Smer xy, l . vzpon 1967, A 2 , prva prosto ponovitev 1971, VI+. V tem zvezku so zanimivi zgledi za ocene prosto plezonih smeri v granitu in apnen­ cu. Izpadle so npr. v apnencu taka VI+, kot je Carlessova v južni steni Torre Tri­ estc in v severni steni Velike Cine iz leto 1958 (Hosse/Brandler), češ da so mesto VI+ že po nekaj ponovitvah bilo loko nošpika no s klini, do niso več na stopnji VI+. Ogleda vredni so opisi, ki jih predloga UIAA. Soj niso nekaj bistveno novega, so le po7iv mlajšim navezam, naj spoštujejo uveljovlljeno šablono, k i ima tako slavno tradicijo v stoletnem odkrivanju Alp in drugih gorstev. Model za opis smer npr. v Wolkerjevem stebru je takle: G rondes Jorosses, 420B m Severna stena Wolkerjevega stebra. R . Cossin, G. Esposito, U. Tizzoni, od 4. do 6. VII. 1938, VI- , A 1 , številni raztežaji IV in V. Kombinirano plezanje. 1200 m, možnosti za bivakiranje. Priporočljivo oprema: 20-30 klinov, 20 vponk, 1 streme, nekaj zank, dereze, c.epin - kladivo (bovtica, ledno kladivo), 14-18 ur v dobrih razmerah. Najprimernejši čas: Od srede julija do konca avgusta. Wolker šteie med največje kombinirane ture v Alpah. V dobrih razmerah lepa p le­ zorija, skala večji del dobro. Objektivno nenevarno (relativno). Nevor­ nost vremenskih sprememb. Sledi opis smeri in sestopa. T. O. O SEDMI STOPNJI Knjiga Reinholda Messnerja »Sedma stop­ njo« je bilo tudi pri nas precej populari­ zirana, njeno vsebino je v strnjeni obli ki široki javnosti predočil ugledni alpinist in publicist Tine Mihelič, o njej je nekajkrat pisal tudi noš list. Knjiga je izšla istočasno v Munchnu, Bernu in na Dunaju in ie seveda naletelo no velik odmev. Recen­ zenti hvalijo M€ssnerjevo spretno pero, s kalerin, bralca navdušuje, ne da bi zašel v opisovanju svojih izjemnih storitev v polos, pretiravanje ali samohvalo. Neka­ teri pripominjajo , do Messnerja ni možno