Celjski tednik celje 1. marca 1957 leto viii. St. 8 cena 15 din GLASILO 80CIALI8TIĆNEZVEZE DELOVMIQA LJU»8T¥A CELJSKEGA OKRAJA Pomladna odjuga Je lahl^o tudf nevšečiia o NALOGAH IN SMOTRIH DRUŽBENEGA PLANA ZA CELJSKI OKRAJ Mobilizirati vse sile za uresničitev teli nsloy široka razprava o osnulku okrajnega družbenega plana «11. - Razprava o okrajnem družbenem planu za leto 1957 je v polnem teiku. O njem razpravljajo na sestankih SZDL, na ziborih volivcev, na občinskih Ijudslriih odborih ter v raznih svetiti in komisijahi. O njem bo še enkrat temeljito razpravlj al okrajni ljudski odibor, v sredini mar- ca pa bosta o rijjem dokončno razpravljala še okrajni ljudski odbor in zibor proizvajalcev ter ga tudi sprejela, seveda z morebitnimi spremem- bami in doix>lmtvami, v kolikor bo do njih ptrišlo med razpravljanjem. Naj navedemo nekaj značilnosti, na- log in smotrov, ki jih vsebuje osnutek okrajnega družbenega plana za letošnje leto, katerega je dal volivcem v raz- pravo okrajni ljudski odbor. Osnovna značilnost je, da letošnji družbeni plan ne sloni na predvidevanjih kot prejšnja leta, ampak se oslanja na doseženo pro- izvodnjo v zadnjih dveh letih. PORAST PROIZVODNJE V INDUSTRIJI V letošnjem letu je pričakovati na- daljnji porast proizvodnje predvsem v industriji in kmetijstvu. Osnutek druž- benega plana predvideva namieč, da bo na dvig proizvodnje vplivala boljša iz- raba surovin, racionalnejše izkorišča- nje kapacitet, boljša organizacija dela in s' tem v zvezi večja storilnost. Prav tako bodo vplivala na dvig proizvodnje večja investicijska sredstva za rekon- strukcijo, melioracije in reprodukcijski material. Osnutek predvideva, da se bo število zaposlenih letos nekoliko po- večalo. Zaradi vseh teh okolnosti se bo družbeni proizvod povečal v primer- javi z lanskim in predlanskim letom za 10%. Industrijska proizvodnja bo letos na- pram lanskemu letu narasla za 9%. Te bo možno doseči zaradi boljšega izko- riščanja dosedanjih zmogljivosti, večje storilnosti, večjega izvoza industrijskih proizvodov in večje kupne moči prebi- valstva. Razen tega bo na porast pro- izvodnje v industriji vplivala tudi več- ja kooperacija med podjetji ter dvig strokovnih kadrov. VECJA MEHANIZACIJA V RUDARSTVU Količinski obseg industrijske proiz- vodnje bo letos za 14% večji v primer- javi z letom 1955. Zaradi obratovanja Termoelektrarne v Šoštanju, ki je bila vključena na elektrogospodarsko omrežje v začetku le'^cšnjega leta, letos ni pričakovati izpada industrijske pro- izvodnje kot lani v 2dm:kem času. Za- radi izpopolnjene mehanizacije v vele- njskem rudniku v letošnjem letu je pri- čakovati večji porast proizvodnje in dvig produktivnosti v rudarstvu. Pri proizvodnji nekovanih rud pred- videva osnutek padec proizvodnje za 3% v primerjavi z lanskim letom. To je posledica izpada proizvodnje sanitar- ne keramike, ki ne gre v prodajo. Ko- vinska industrija bo povečala proizvod- njo za 13% napram lanskemu letu za- radi predvidene graditve hmeljskih su- šilnic v Savinjski dolini ter zaradi ne- Icaterih novih proizvodov, kot na primer izdelava aluminijastega pohištva. Ke- mična industrija bo dvignila proi-^vod- njo napram lanskemu letu za 25,9%, ker bo dala na trg nove barve za tek- stilno industrijo, ki bodo po kvaliteti enakovredne uvoženim bairvam. Zaradi tega bo prihranek na d&vizah okoli milijon dolarjev. TEKSTILNA INDUSTRIJA V TEŽAVAH Zaradi pomanjkanja lesa v okraju, lesna industrija ne bo mogla izkoristiti vseh kapacitet ter zaradi tega osnutek družbenega plana predvideva padec proizvodnje v tej panogi za 13,5% v pri- merjavi z lansk m letom. Tekstilna in- dus'trija predvideva porast proizvodnje za 4,9% v primerjavi z lanskim letom. Da ni pričakovati večjega porasta pro- izvodnje, me bo vzrok pomanjkanje električne energije, kot je bil prmsr lani v prvem četrtletju, temveč pomanj- kanje domače bombažne in umetne preje. Ker v celjskem okraju ni pre- dilnic, bodo morala tekstilna podjetja skrbeti, da si zagotovijo potrebno pre- jo. Problem je tudi v tem, da tekstilna podjetja v okraju nabavljajo P"ejo po polni lastni ceni in tako težko konkuri- rajo tekstilnim kombinatom, ki imajo v svojem sestavu tudi predilnice. Zaradi zastarelih in iztrošenih strojev v gra- fični industriji bo le-ta letos prevzema- la predvsem drobna naročila. Zato bo proizvodnja za 3% nižja kot lani. Industrijska podjetja bodo morala skrbeti, da bo njihova proizvodnja smotrno îXDrazdeljena preko vsega leta, da se ne bi ponovil lanskoletni primer, ko je bilo v prvem tromcsečju realizirano komaj 20 %, ob polletju pa le 44% proizvodnje. Podjetja si b^do morala pravočasno zago', oviti tudi obratne kredite, da ne bi zaradi tega proizvodnja trpela, kot je bil primer lanL (Nadaljevanje na 2. strani) Z OBCNEGA ZBORA OKRAJNEGA SVETA »SVOBOD« IN PROSVETNIH .............drubtëv ......................... ...... Nad 9000 članov v 105 društvih opravlja važno družbeno vzgojno nalogo] V nedeljo je bñ v Celju redni letni občni zbor okrajnega sveta »Svobod« in prosvetnih društev, katerega so se poleg delegatov iz 105 društev v okraju udeležili predstavniki zveze iz Ljubljane, vidni po- litični in oblastni funkcionarji okraja ter predstavniki občin. V svečanem delu so nastopili godbeniki na pihala in celjski pevski zibori, za tem pa so poročali: predsednik okrajnega sveta tov. Andrej Svetek in predsedniki različnih komisij. Poročila so pokazala, da so »Svobo- de« in prosvetna društva v preteklem letu imela veliko uspehov. Okoli 9.400. članov aktivno deluje v 15 »Svobodah« in 90 drugih prosvetnih društvih. Njih delovanje se odraža v uspehih 92 dra- matslkih odsekov, 32 pevskih zborov, 6 folklornih skupin, 8 godlb, 13 lutkovnih gleda'lišč, izobraževalnih sekcij, ljud- skih univerz, šolah za odrasle, ljudskih knjižnicah, čitalnicah itd. Sekcije ima- jo za sabo obilo uspelih prireditev do- ma, na gostovanjih po okraju, Sloveni- ji, pa tudi izven meja republike in Ju- goslavije. Tov. Andrej Svetek ponovno izvoljen za predsednika Sveta »Svobod« in pro- svetnih društev celjskega okraj¿ V razpravi pa niso našitevaili samo uspehe. Obravnavali so probleme s ka- terimi se društva borijo, ugotavljali slabe strani dela in sestavljali načrt za uspešnejše delo v prihodnosti. Tako 50 sklenili, da je treba končno preneha- ti s slabim, brezidejnim delovanjem (Nadaljevanje na 4. strani). Z letne skupščine občinskega odbora ZB Celje ZB mesta Celja med najboljšimi v Sloveniji skupščini so prisostvovali trije narodni heroji: kova-j CiC ivo-efenko, komandant celjske garnizije, podpol-] kovnik JOZE OZBOLT in maslo drago — zbiranje zgodo-^ vinskega materiala in skrb za partizanske borce, vdo- ve in OTROKE ter POMNOŽITE v članstva bo tudi v tem letu glavna in osnovna naloga organizacij zb mesta celja i Na obsežnem terenu Občinskega od- bora ZB Celje deluje 16 osnovnih or- ganizacij ZB, v katerih je včlanjenih 1556 članov. Med naiboljše in naide- lavnejše spadajo Hudinja, Dolgo polje, Breg, IV. četrt in Store — za njimi pa ne zaostajajo dosti Aljažev hrib, Za- vedna, Gaberje in I. četrt. Najslabša je osnovna organizacija v Trnovi j ah. Komisije — 6 po številu — so v pre- teklem ietu svoje de^o zadovoljivo opravljale. Izredno lepe uspehe so do- segle komisije za otroke padlih bor- cev in žrtev fašističnega terorja, komi- sija za zbiranje zgodovinskega mate- riala ter komisija za postavitev spo- menika v Celju. Komisija za otroke padlih borcev je v preteklem obdobju povečala skrb ne le materialnim vprašanjem otrok, mar- več tudi vzgoji, šolskim uspehom, po- magala pri delu, izbiri poklica, po- sredovala pri iskanju služb in podobno. S pomočjo šolskih vodstev je letos or- ganizirala učitelje in profesorje na po- sameznih zavodih, ki pomagajo in skr- be za pravilno vzgojo in učne uspehe partizanskih otrok. Za izredno priza- devnost v tem pogledu je skupščina dala posebno priznanje profesorjema tov. Otonu Bajdetu in Milanu Klincu. Skupni izdatki za otroke padlih bor- cev so v preteklem letu znašali kar 4,658.000 din, kar je gotovo lepa po- mo^, ki jo nudi družba izboljšanju živ- ljenjske ravni tem otrokom. Kot že omenjeno, je bila v pretek- lem letu izredno delavna tudi komisija zgodovinske dejavnosti, ki je osredo- točila svoie delo predvsem za pripravo in izdajo knjige »Celje v borbi za pra- vico in svobodo«. Pomembno delo je dokončano in bo šla knjiga te dni že v tisk. Skupščina je dala priznanje glavnemu zbiralcu in redakterju tova- rišu Terčaku in prof. Rošu, ki sta tudi prispeva"'a največ gradiva. letošnjem juliju bo za praznik mesta Celja odkrit eden najlepših spo- menikov v državi. Vsa kiparska in li- varska do^a so končana in verjetno bodo z montažnimi deli pričeli že v mam mesecu. V organizacijskem po-" gledu sta si za monumentalni celjski spomenik padlim borcem največ priza- deva" a tov. Gole in tov. Bogataj. . Osnovne organizacije so posvetile vključevanju novega članstva v večini primerih premalo pozornosti. V tem pogledu pa častno izstopa osnovna or- ganizacija Dolgo polje, ki je v krat- kem obdobju uspela vključiti v član- stvo kar 78 novih članov. Temu zgledu bodo morale slediti tudi druge orga- nizacijo Zli, saj je skupščina postavila to vprašanje kot eno glavnih predkon- gresnih na'og. V Celju je vsak osem- najsti prebivalec član ZB. Z ozirom na revolucionarnost prebivalstva mesta Celja med NOB, je to število odločno P"cnizko. Komisija za borce je preteklo leto le malo delala. Zato bo treba v bodoče to komisijo pazliveje sestaviti in najti člane, ki bodo z odgovornostjo izvrše- vali sprejete naloge. Na skupščini so bili izneseni kričeči primeri stanovanj- skih problemov za naše borce. Stano- vanjska uprava v zadnjem času sploh ni reševala problemov stanovanj čla- nov ZB in priporočila komisije niso bila upošetevana. Ker je v Celju kakih 10 zelo kričečih primerov, da parti- zanski borci in aktivisti NOB stanuje- jo v skrajno neprimernih stanovanjih, bo nujno, da se letos tega vprašanja lotimo z največjo upornostjo. Komisija za borce bo pri ljudskem odboru mo- rala doseči, da bo pri letošnjih grad- njah moral rezervirati gotovo število stanovanj tudi za člane ZB, komisija pa jih bo po potrebi razdelila. Zdravstveno stanje naših borcev ni raziskano. Gotovo pa je, da mnogo na- ših članov prav sedaj občuti posledice partizanstva in taborišč. Posebna rev- matična in živčna obolenja so vedno češča. Zato je bil na skupščini sprejet predlog, da bi organizacije ZB orga- nizirale temeljit zdravniški pregled vseh članov. Padel je tudi predlog, da bi v tem letu pristopili k analizi bor- cev po delovnih mestih, ker so še pri- meri, da imajo invalide pri težjih de- lih, ki jih fizično težko zmorejo. K pre- ventivnim ukrepom zdravljenja bomo lahko pristopili samo s pomočjo skrbno urejene kartoteke vseh članov ZB. Na skupščini so tudi razpravljali o ureditvi skupnega partizanskega gro- bišča na Golovcu, ki bo urejeno kot spominski park. To nalogo bodo ver- jetno opravili še v letošnjem letu. Celjsko okrožje je bilo žarišče na- rodnoosvobodilne borbe in ima oddelek NOB mnogo izredno bogatega mate- riala, ki pa ga zaradi pretesnih pro- storov ne more primerno porazdeliti. Komisija je o tem mnogo razpravljala. Odgovorni so bili mnenja, da bi bili za oddelek NOB prostori v celjskem Starem piskru, kjer sta trenutno dve privatni stanovanji, najprimernejši, tako po prostorih, kakor po zgodovin- skem p»menu. Adaptacija bi bila mož- na z malenkostnimi sredstvi. Upati je, da se bo to važno vprašanje letos pre- maknilo z mrtve točke. ^ OBVESTILO Razširjena seja Glavnega odbo- ra Prešernove družbe ni bi'a v torek, 2S. Геђгиал-Ја lem več bo v četrleJk, 7. ^marca ob 10. uri v prostorih Kluba ljudskih poslan- cev v Ljubljani, Puharjeva U z napovedanim dnevnim redom. ^ Proslave za dan zana v Celju Za mednarodni praznik žena bodo tndi letos po vsem okraju in mestu naj- različnejše prireditve, katere so vcčji- del organiziiirale organizacije SZDL in ženska društva. Skoraj po vseh večjih kolektivih bodo interne proslave, na ob- činskih ljudskih odborih pa sprejemi najzaslužnejših in najbolijl delavnih žena. Mesto Celje bo praznik žena počastilo z osrednjo proslavo, ki jo bo organizi- rala SZDL Celje, dne 7. marca ob 20. uri v dvorani Narodnega doma. Na pro- slavi bodo sodelovali ženski- pevski zbor DPD Svoboda, mešani pevski zbor pev- skega društva »France Prešeren« — kot recilaforki pa bosla nastopili Bogdana Grobelnik, članica Delavskega odra v Celju in Marija Goršičeva, članica Celj- skega gledališča. Vstop na proslavo bo brezplačen. STRAN шЛ 1- MARCA — &tev. 8 Pogled po svetu Pravica rane mladosti je, da živi v lepi, trajni nadi. Ko pa človek zapre za sehoj leso deških let, mora vedeti, da bo sprejemal dohro in zlo, kruh in kamen, kakor pravi Joseph Conrad. Nekoč slavljeni pisun Palissot je z na- slado oznanjal, da je vsesplošni despot na zemeljski obli le osebni interes. Res je v tem nekaj resnice, vsa pa ni in ne more biti. Človeški strasti ne mo- remo uničiti, vodimo jih pa lahko. To pa pomeni večen boj za človečnost, za pravico, pa tudi zg. pamet, ki je plod izkustva. In v t'/Гл boju, ni čuda, nas čaka kruh in kamen. Tudi v mednarodnih odnosih je ta- ko, iz tedna v teden, iz dneva v dan. Medtem ko se vdiramo vse bolj v mrzko, gosto meglo in metež hladne vojne, se nam zdi, da se na obzorju že spet svetlika zarja nove pomiritve, kajti hladna vojna med sosedi na ze- meljski obli nikomur ne more biti pri- jetna, kvečjemu izjemnim histerikom, ki so po naravi nagnjeni k samoveličju in sadistično uživajo v prepiru in špe- tiru. Upajmo, da takih histerikov med ljudmi, ki vodijo države, ni veliko, pa četudi so, mi ne verjamemo, da bi ka- menček, ki je prišel v СготтеИог) me- hur, spremenil podobo sveta. Ali je mo- goče, na priliko, da bi Izraelci za na- grado, ker so kot orodje Angležev in Francozov napadli Egipt, dobili važno pristanišče v Akabskem zalivu? Ben Gurion in Maierova menita, da je čas zrel zato, da izvoljeno ljudstvo razširi meje svoje države, umetno ustvarjene zato, da so na Srednjem vzhodu raču- ni med velesilami in arabskim svetom še bolj zapleteni. Brez ozira na sklepe v OZN in na Eisenhowerovo zahtevo, da se umaknejo brezpogojno, grade Iz- raelci luko Eilat s takim tempom, ka- kor da se ne mislijo nikoli umakniti. Prav tako nočejo pristati na status quo ante na področju Gaze. Angleži jih pri tem podpirajo. Nič še ni jasno, kljub OZN in ameriškemu stališču, ali bo Egipt dobil vojno odškodnino, kdo mu jo bo plačal, kakšen bo sueški režim. Milijoni ton petroleja v arabskem sve- tu, ki vsako leto pritekajo v svetovno industrijo, vežejo velesile na ta kos planeta in ustvarjajo resen položaj, ki se utegne poslabšati, preden se bo iz- boljšal. Sir William Luce, angleški gu- verner v Adenu, je dal »koventrirati« arabsko vas Danah v Jemenu. Najbrž ne zaradi napada žolčnih kamnov, mar- več zaradi angleških imperialnih in- teresov, ki jih temeljito spodnaša Rockefellerjeva ofenziva na Srednji vzhod. Velik uspeh je ta dosegla pri Ibn Saudu, ki je o Eisenhowerjevi doktrini dobil v New Yorku drugačno^ mnenje. Dobil je seveda 200 milijonov dolarjev in vrsto obljub, predvsem pa zagotovilo, da ZDA ne mislijo priti v vakuum na Srednjem vzhodu. Tega naj napolnijo Arabci s svojimi silami in seveda pod fevdalnim vodstvom peščice šekov in sultanov. N" čudno, če Sepilovljena doktrina ne najde prijaznega obraza na Zapadu. Nevtralizacija Srednjega vzhoda Za- padu ne gre v račun kakor tudi ne- vtralizacija Nemčije ne. Gre za to, kdo bo dejanski gospodar nad velikanskimi rezervami nafte. Zato se Angleži né morejo odreči Cipru in pred vso svetovno javnostjo v OZN razglašajo, da imajo pravico do njega, ne glede na grško prebivalstvo. Dokler ga imajo, goje še vedno upanje, da so upoštevanja vreden činitelj v tem delu sveta. Francozi so pred OZN prevzeli med- narodno obveznost, da rešijo alžirsko vprašanje. Doslej so zatrjevali, da je to njihov notranji problem. Zdaj pa so svoJe afriške kolonije pritegnili v ev- ropsko gospodarsko skupnost. Nemci se pri tem boJe, da bo to škodilo njiho- vemu ugledu, češ Nemčija se s kolo- nijami ne peča. Vendar so ta sram po- krili z upanJem, da bodo Franciji z lahkoto konkurirali tudi v Evafriki. Sest evropskih držav bo zdaj skrbelo za razvoj ozemelj, v katerih Francozi slutiio drugi Kuvait, najbogatejše na- hajališče nafte. Tako bo Afrika vklju- čena v skupno evropsko tržišče. Gospo- darska povezava »male Evrope« in atomska skupnost pod naslovom Evra- tom gotovo nima namena olajšati bre- mena evropskih in afriških ljudstev, marveč predvsem namen, kako utrditi in okrepiti stari imperialistični način gospodarstva. Vendar pa se v sklepih kaže, kako narašča pomen doslej ne- razvitih ozemelj in da nekdanji oblast- niki ne morejo samo jemati, marveč tudi podpirati ekonomski razvoj preko- morskih posestev. To bo pa nedvomno rodilo posledice, ki si jih prav nič ne žele. Med dolgo- trajnimi razgovori, v katerih so prišla na dan vsa nasprotja med interesi г)е- likih evropskih sil, se je najbolj opa- zilo angleško stališče o svobodnem tržišču in nemška premoč. Istočasno z evropskim sestankom v Parizu je za- padna Nemčija u Tokiu zbrala konfe- renco 21 nemških poslanikov na Dalj- njem vzhodu z namenom, kako bi tam povečala nemški gospodarski vpliv, predvsem pa v LR Kitajski, velikem tržišču, ki ga ZDA hočejo imeti zase in zato vodijo že 12 let po vojni do Kitajske tako nemogočo politiko. Nevarno žarišče je Kašmir, kjer se križajo interesi Pakistana in Indije. Varnostni svet OZN je izglasoval status quo, Indija pa je Kašmir priključila v svoje meje. SZ se je pri glasovanju vzdržala, ZDA pa v tem trenutku go- tovo nimajo interesa, da bi se za Pa- kistan postavile proti Indiji v smislu obveznosti SFATO pakta, posebno ker bi to okrepilo sovjetski vpliv ne samo v Indiji, marveč v r)seh bandunških državah, ki gledajo po strani na SEATO pakt, orodje ameriške imperialistične politike od Filipinov do Turčije. Tudi na Vzhodu, znotraj vzhodnega bloka, se opaža diplomatska akcija za trdnejšo povezavo. Pri tem je prišlo spet do napadov na Jugoslavijo, češ da podpiramo imperialiste, da nismo zvesti marksizmu, da smo revizionisti. Vse kaže, da Hruščev ni mislil resno, ko je priznaval pravico do svobodnega raz- govora o poti v socializem, o medna- rodnem sodelovanju in podobnih rečeh. Na Madžarskem se obetajo veliki pro- cesi proti vsem, ki so sodeloimli v upo- ru, tudi proti Nagyju in drugim vo- dilnim možem okoli njega. Na svobodo pa so prišli nekateri ljudje, ki so jih do zdaj imeli za glavne krivce ljudske nejevolje. Voltaireju se je zdelo stoletje Lud- vika XIV. več vredno, ker je bilo ljud- stvo takrat bolj na uzdah. Voltaireju ne moremo odrekati, da se ni boril za rneščansko demokracijo. In vendarle ga je bilo strah ljudske volje. Takih se nikoli ne zmanjka. T. O. Izvleček govora Edvarda Kardelja zadruinikom v Novem Sadu Kmet ve, kai le njegova gospodarska korist Ob zaključku plenuma Zadružne zveze Vojvcdine v Novem Sa- du je govocil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj o nekaterih problemih kmetijatva in naši zadružni poilitiki. USPEHI V ZADRUŽNIŠTVU Tovariš Kardelj je med drugim po- udaril, da so uspehi, ki jiih je doseglo naše zadružništvo lani, izredno važni za našo kmetijsko politiko. Pre.dvsem smo dosegli to, da je kmet materialno zainteresiran na cüblikah in razvoju so- ci aliiitičnih odnos C v, da je razumel za- drugio ko't svoj nujno potreben eko- nomski instrument. Socialistični odno- si na vasi se razvijajo v takšnih odno- sih samo s pogojem, da istcčasno pove- čajo prcčzvodnjo :n delovno storilnost. To pa je tisto, kar smo si zastavili kot nalogo na prejšnjem plsnumu in še prej. KMETJE DOJELI VLOGO ZADRUG To je bistveno drugaèen načiin db- ravnavanja socialistične p'reob'razfoe na vasi, kakor smo ga imeli pred leti, ko smo šli na vas propagandno in govorili kmetom, da se morajo združiti, ker na individualnem posestvu ne morejo do- seči takšnih in talkšnih uspehov, dokler se ne združijo, dokler ne upostavijo takšne ocganizacije, tako vslikega soci- alističnega gospodarstva, da lahko upo- rabijajo traktorje itd. Zdaj smo se lo'üli stvari drugače. Agronom je preij agitira! po vasi in go- voril: »Ce hočeš večjo proiizvodnjo, mo- raš storiati to in to.« Kmet pa se je od- ločil ali ne, običajno se ni odločil, zdaj pa pride agironom k njemu in prevza- me cdgcvornoEit za proizvcdinjo. Kmet se zdaj vključuje v to organi- zacijo. Tako je tudi v socialističnih od- no£iih: ne da mi samo agitiramo, mar- več las'ine gospodarske koristi našiHiga kmeta usmerjamo na pot socialistične izgradnje. Imamo staro tezo, ki pravi, da je Ikmet konservativen, da je nave- zan na svojo zemljo, na privatno last- nino in da je zato proti socializmu, da ga je zato treba celo prisiliti, da gre v socialistične oblike. Da je kmet kon- servativen, je stara stvar, vendar pa ve, kaj je njegova gospodarska korist in če bo sio Cialis ti čna družba pravlno usmerjala to njegovo gospodarsko ko- rist, tedaj ga bo tudi privedla v so- cialistične odnose. PERSPEKTIVE RAZVOJA SO JASNE Govoreč o metodah, ki bodo zagoto- vile socialistični napredek na vasi, je tov. Kardelj poudaril, da bomo kmeta pripeljali v socializem samo prek pro- izvodnih odnosov, na katerih je mate- rialno zainteresiran in kjer vidi, da je to najboljša pot njegovega napriEid!iovečanjem površin povečali proizvod- njo vrtnin. Hmeljski nasadi se bodo povečali od 1.876 ha na 2.0ü0ha. Razen tega predvideva osnutek družbenega plana vrsto drugih ukrepov za izbolj- šanje živinoreje, sadjarstva, vinograd- ništva ter gojenja j ago diče v ja. Kmetijski sklad v višini 4Ò milijonov dinarjev se ibo uporaibil predvsem za semensko službo, ureditev pašnikov, se- lekcijo živine, za pomoč kmetijsko pro- izvajalnim poslovnim zvezam, za rajo- nizacijo sadjarstva in vinogradništva, za umetno osemenievanje ter za uredi- tev veterinarske službe. VEČJA STORIl-NOST V GRADBENIŠTVU Obse^' g'-edbenih del se bo letos v pri- merjavi z lanskim letom povečal zaradi večje stanov?injsk!S' izigra dni e ter iz- ffi-adnje 60 sušilnic za hmelj v Savinjski dolini. Ta tíbseg bo približno enak grad- benim delom v letu 1955, vendar bo pa vrednost investiranega materiala manj- ša, ker bodo cene gradbenih storitev nižie, kot so bile 1955. leta. Osnutek predvideva v gradbeništvu povečano storilnost, zlasti če bodo pod- jetja nabavila lahke gradbene stroje, ki so najprimernejši za gradnjo hiš. V gradbeni obrti bo treba i/boljšati tudi mehanizacijo, ki je dokaj zastarela. Predvsem bo treba tipizirati mizarske izdelke in izdelke umetnega kamna, uvesti nove materiale kot nadomestilo za les ter izdelavo montažnih beton- skih elem!£ntov. Osnutelk družbenega plana predvide- va porast cestnega, blagovnega in pot- niškega premeta. Vendar bo tretoa ka- mione in avtobuse, ki so že dotrajali, zamenjati z novimi vozili. V trgovini je predvideno, da »bo indu- strilskega blaga iza široko potrošnjo ■ za 18%, živil Da za 7% več ko:t lani. Ker se bodo povečali tudi prejemki prebi- valcev, je pričakovati, da se bo družbe- ni iproizvoid v trgovini povečal za 13% napram lanskemu letu. Letos je priča- kovati tudi porast gostinskib uslug v celiskpm rr-vpiu. in to nredvsem via-^^di zveznih ukrepov, ki bodo omogočili večji domači in inozemski turistični promet. Gostinski obrati, ki skrbijo za družbeno prehrano, bodo imeli tudi letos olajša- ve. OBRTNIŠTVU POSVECA OSNUTEK VELIKO POZORNOST K povečanju oibrtne d:íjavnosti bo pri- pomogla tudi p-reusmeritev investie'j v korist družbenega standarda izv pove- čanje kupne moči prebivaüstva. Ker obrt zastaja za splošnim gospodarskim razvojem, priporoča ofnutek občinam, da po potreibi ustanovijo servisne de- lavnice za vzdrževanje stanovanj. Ob- čine naj bi te delavnice oprostile druž- benih dajatev, da bi bile njihove sto- ritve cenejše. Pri cdm^sri davka in pav- šalu 'bodo otočine kčile uslužnostno oib'^t in proizvodnjo obrti. Posebno skrb'bodo posvetile predvsem uslužnostnim stro- kam ne glede na sektor lastništva. Osnutek predvideva tudi pavšaliranje clbrtnih podjetij, ki imajo zaposlenih več kot pet ljudi. VSAK NA SVOJEM MESTU To so v glavnem smotri in naloge, ki jih predvideva letošnji družbeni plan za celjski cdkraj. Pri O'bravnavi le-tega ne gre toliko za obravnavo raznih šte- vilk, ki smo se jih v tem sestavku tudi izognili, temveč gre predvsem za to, da se vsi volivci celjskega okraja zalagamo za uresničitev družbenega plana. Vsak na :svojem mestu. Množične organizaci- je, organi delavskega uipravljanja, sindi- kalne organizacije, razni sveti in odbo- ri, kmetijske zadruge ter vsak posa- meznik, morajo nenehno iskati možno- sti za večjo storilnost in proizvodnjo. Mcibilizirati bo treba vse sile na vseh področjih našega gosipodarstva za ures- ničitev nalog, ki jih predvideva osnu- tek družbenega plana za leto 1957. Weekend angleške politike SalìSibuirTy: »Le dobro premešaj Macmillan, da se ne bo že sedaj pri&modilo.« Priprave za volitve delavskih svetov Do aprila bedo po vseh naših poletjih volili nove delavske svete. Priprave na volitve naj bi potekale v analizah lanskoletne- ga poslovanja podjetja in dela organa delavskega samoupirav- Ijanja. Za analizo dosedanjega dela in poslovanja podjetja bo lahko na.jbolje prjipomioigel zaključni račun, saj je le-ta iinačni poka- zatelj dela, uspehov in slabosti podjetja. O zaključnih bilancah se lahko razpravlja ne oziiraje se na to, če jih še niso ljudski od- bori definitivno odobaili. Prav gotovo bodo primeri, da Ijtudski odbori ne bodo še potrdili za- iključnih računov, vendar de- lovni koleki'vi lahko razpravlja- jo o zakljiučniiih računih, ki jih je sestavilo podjetje. Letos bo veliko več govora o raznih izdatkih, ki so se pojavili v podjetjih. V podljieitjih se več- krat sliši na primer, da 80 odstot- kov siklada za samostojno razpo- laganje porabijo za razne dajatve, ki bi jih ne bilo treba. Kolektiv bi se moral zainteresirati za take izdatke ter ugotoviti, ali so bili potrebni ali ne, kar pomeni, da bi mera! bolj bdeti nad poslova- njem komercialnega seifctorja. To je priložnost, da delavski sveti analizirajo te stvari, ker se je pokazalo, da so ravno v komer- cialnem poslovanju osnovne sla- bosti naših podjetij. Ob tej priliki naj bi se delav- ski sveti, kakor tudi sami kolek- tivi bolj spoznali, kako se na- bavljajo surovine, kakšni so na- bavni sitircški, ali se surovine lah- ko kupujejo ceneje, kako je z zalogami v podjetju itd. To so ekonomska vprašanja, za katera se organi samoupravljanja v prvi vrsti morajo zanimati. Pokazalo se je, da so slabosti v poslovanju podjetja med drugim tudi v tem, da marsikje nimajo analize o raznih izdatkih. Direk- torji gospodaislko-proračunskih sektorjev, ki so večinoma knji- igcvoitje, a v manjšem številu ekonomisti, imajo statistične po- datke, ki kažejo, koliko se troši, nimajo pa analize, ki bi pokazala zakaj se troši, kakšni so stroški v primerjavi s preteklim letom, koliko so porasli in zakaj, ali so možnosti, da bi jih zmanjšali itd. Pri materialnih stroških bi mo- irai'a ainsilíza, pokaza, il, ziaiikaj ti stroški rastejo, ali je vzrok v ce- nah surovin ali v prebijanju ma- terialnih stroškov. NÌ!?o redki primeri, da imajo podjetja velike materialne stroške v proizvodnji. To pomeni, da v takem podjetju ni bilo pravega gcìpodarjc:njj ter :ie treba videti, kako j'e z norma- tivom materiala. Analize o materialnih stroških moirajo biti dostopne vsakemu delavcu, da bi lahko ugotovil, kje so možnosti za znižanje proiz- vodnih stroškov. Te analize po- kažejo delavcem, kje trosijo več električne energije kot je potreb- no, ali so stroji delali »na praz-. no«, koliko bi se lahko pubranilo premoga itd. Prav tako naj bi delavski sveti bolj proučevali vzroke obolenj odnosno bolniš- kega staleža, saj so lani na sploš- no porasli izdatki socialnega za- vaa-avanLJa. S. S. 1. MARCA — Stev. 8 STRAN 3 SMRTNA NESREČA NA INKRETU POD KOROSiCO Дкаает1ка Mitjo Pehanija zasul snežni plaz v ponedeljek, 18. februarja so odšli na Korošico trije celjski akademiki, Mitja Pehani, Niko Rožič in Adolf Ran- zinger. Vreme «je bilo tisti dan slabo, v dolini dež, po hribih pa je snežilo. Oskrbnik doma na Korošici je mladim smučarjem turo odsvetoval. Vendar so vsi trije srečno prispeli na cilj in ostali na Korošici do četrtka, 21. februarja dopoldne. Zaradi študijskih dolžnosti so se ta dan v slabem vremenu od- pravili proti domu, Medtem je zapadlo blizu 1 m novega snega na staro zmr- zlino, ves dan je metlo, vse je bilo za- grnjeno v mračno, gosto meglo. Na Inkretu, med drugo in prvo zimsko markacijo, so smučarji vozili v spod- njem delu pobočja in s tem spodrezali ravnotežje snežnim masam. Vsul se je plaz z višine kakih 20 m, podkopal Mitjo Pehanija, ki je vozil naprej, med- tem, ko je Rožiču in Ranzingerju pri- zancsel, ker ju glavna peza plazu ni dosegla. Bilo je okoli 1 popoldne. borba v snežnem metežu Rožič in Ranzinger sta po trdi borbi z viharjem, snežnim metežem in meglo po šestih urah dosegla dolino, potem ko sta kmalu po izgubi Mitje Peha- nija zgrešila še drug drugega in vsak zase iskala rešitev. brezuspešno in naporno iskanje ponesrečenca Med 19. in 20. uro 21. februarja so bili obveščeni celjski reševalci, ob 20,45 pa so krenili na pot pod vodstvom na- čelnika GRS, tov. Veninška. Istočasno so pozvali na pomoč še ljubljansko GRS, ki razpolaga s sondami, v Lučah pa sta se pridružila še tov. Jež in Her- le. Se ponoči so se reševalci iz Celja in Ljubljane podali proti Inkretu. 22. februarja po polnoči se je vreme izbolj- šalo, nastopil pa je precejšen mraz. Z reševalci sta bila tudi Rožič in Ran- zinger. Na Inkretu ob prihodu reše- valcev ni bilo nobenega sledu o kakem plazu, vse je pregrnil z zameti veter, verjetno pa je po nesreči še snežilo. Znamenja, kje se je nesreča zgodila, ni bilo nobenega, prostor je po sp.o- ir.'inu cibeležil Niko Rožič. Kljub celo- dnevnemu iskanju s sondami in po- čeznimi jarki reševalci niso naleteli na ponesrečenca. Po sistematični obdelavi vsega prostora okoli označenega mesta so bile izvršene še poskusne sondaže s kopanjem in s sondami, tudi brez uspeha. Zato so se reševalci, 12 po številu, vrnili domov, kajti po neuspe- hu na pokazanem mestu je bilo od- prtih toliko možnosti, da se jih tako raaloštevilna ekipa ni mogla lotiti, skle- nili pa so, da se k iskanju povrnejo. ponesrečenca je izsledil v nedeljo pes vodnika načeta horvata V nedeljo, 24. februarja popoldne je odšla reševalna odprava ponovno na pot. Načelnik GRS dr. Miha Potočnik je oddredil, da gredo zraven tudi trije vodniki z lavinskimi psi. Reševalno ekipo je vodil tov. Stane Koblar iz Jesenic. Stela je 14 oseb, katerim so se 25. februarja zjutraj pridružili še domačini in gozdni delavci, med dru- gimi tudi 67-letni tov. Klemen, pred- vojni oskrbnik na Korošici, in Cigala, nekdanji gorski vodnik, vsega 12 po številu. Reševalci so prišli na plaz ob 9,30 in poskusili najprej s psi na ti- stem plazu, ki je leta 1950 zasul mla- dega Žitnika iz Ljubljane in Poljan- škovo iz Kladja nad Lucami. Vodnik Nace Hrovat je s psom Crtom naredil Izakih 30 korakov preko plaznice, po- krite z zameti, v smeri, kjer je ležal Ponesrečenec. Pes ga je takoj zasledil, saj je bila roka komaj 30 cm pod po- vršino snega. 5 ur nato je bilo truplo Ponesrečenca že v Lučah. izguba mladega človeka, ki je bil mladini za vzgled Pokojni Mitja Pehani je bil kljub svoji mladosti dober poznavalec gora. Njegov planinski dnevnik je zgovorna priča, kako sistematično je mladi na- debudni prirodoslovec spoznaval do- mače gore. Bil je dober smučar, žilav, odporen pešec, velik ljubitelj narave, marljiv in vesten pri učenju in s svo- jim lepim, plemenitim značajem mla- dini zgled. Smrt je posegla po mladem človeku, od katerega smo zaradi nje- gove bistrosti, prizadevnosti in drugih vrlin v resnici lahko veliko pričako- vali. zakaj je do nesreče prišlo? Ob vsaki nesreči in posebej ob pla- ninski se vprašujemo, гакај je do nje prisio. i\ajpiej so tu objeKtivni vzroki: velika množina novega snega na stari, spinani, poieaeneil poülagi, vihar, me- tež, megia. l^iaz se v taKih razmerah lanko utrga tudi tam, kjer s tem ne računamo. Vreme je bilo tako, da je tura pomenila v resnici tvegano za- devo, biaro pravilo je, da dva dni po tem, ko zapade večja množina novega snega, ni varno hoditi čez pobočja z nakionino nad 15". Takih pobočij je v kotlinah in vrtačah na Inkretu in tam okoii povsod dovolj, večina pa jih je še bolj strmih in v takem vremenu še bolj nevarnih. Vendar nivologija in lavinologija, dve vedi, ki se ukvarjata s snegom, doslej še nista prišli do ne- kih splošnih, občeveljavnih zakonitosti, po katerih se prožijo plazovi. V obram- bo pred temi pošastnimi pojavi gcrske zime je človek že marsikaj pokrenil, vendar se njihove žrtve še vedno mno- že. V primeru na Inkretu so tako leta 1950 kakor letos vračajoči se smučarji rezali pobočja gotovo v upanju, da se bodo tako čimprej rešili razbesnelih elementov. Pot so dobro poznali in so jo že večkrat, razen Ranzinger j a, tudi pozimi prehodili. kako bi iskanje ponesre- čenca olajšali? Staro pravilo je tudi to, da se na plazu zaznamuje mesto, kjer so pone- srečenca nazadnje videli tovariši na turi. Iskanje je potem olajšano, čeprav še vedno ne lahko. Pri iskanju pone- srečencev večkrat odpovedo sonde, psi, celo radar, konec koncev se še naj- bolje izkaže lopata. Tudi naše izkušnje to potrjujejo, še bolj pa tuje, kjer ima- jo več izkušenj z nevarnostmi norske zime. Pri reševanju izpod plaza odloča predvsem naglica, posebno v prsnem plazu, kakršen je bil na Inkretu. Spri- čo vremena, kakršno je bilo, pa je no- vica o nesreči do doline rabila skoraj šest ur, na kar je na mestu nesreče nastopil strupen večerni mraz in veter, ki je sledove plazu zabrisal čez in čez. O obnovi celjskega muzeja Kadar govorimo o celjskih kulturnih apomenikih, moramo imenovati tudi zgradbo stare grofije, predvsem zaradi dveh razlogov: zaradi njene arhitek- ture in znamenitega slikanega celjske- ga istropa v glavni dvorani. Arhit-lklu- ra je iz konca XVI. stcletja, stropna d2- koiacija pa iz leta 16'&0. Zestaroat sama nas siLi k spoštovanju, zgodoviniilko vrednost stavbe pa bogato dopolnjuje esiletiska in umetnostna plat. Zgradba nekdanje grofije je bila že dese Jot ja zanemarjena, med okupacijo Pa je bila vrhu vsega še močno poško- dovana. Po osvobodljivi sta dobila v njej svoje prostcre m'uzej in študijiska knjiž- nica. ZivljiEinje teh dveh uätaihov pa je v trenutnem stanju komaj možno. Za- to predviiidevajo, da dö'oi po obnoviivi vso staro s'tavbo muzej, da bo v njej lahko names'liil svoje zbirke. Studijska ilmij'ižnica pa naj bi bila v prvem in drugem nad!s>tropju novejšega trakta, ki bo v ta namen prezrdan. Celjski kulturni krogi in splošno jav- no mnenje se vneto zavzemajo za po- pravilo zgradbe. 2e lani je bil usta- novljen gradibeni odbor za obnovitev obeh zigraioib. Za predsednika tega od- bora so imenovali tajnika okrajn&ga Ijudirkega odbora tovariša Ludvika Go- renj aka. Izdelali so že program obno- vitvenih del po načrtih ing. arh. Mar- jana Mušiča. Analiza gradbenih prora- čunov terja, da se delo, zaradi invesiti- ciijslkih kreditnih možnosti in zaradi ne- motenega dela obeh ustanov, razdeli na posamezne faze. V prvi etapi naij bi izvedli le najnuj- nejša dela, katerih odlaganje lahko pri- vede do !katastrc'fe. Na vzhcdnem trak- tu so dkvare v posameznih predalih zi- din tako velike, da preti nevarnost zru- šenija tega trakta. Posamezne stene se že bočijo navzven, stebri ne nosijo več dovolj trdno stavbnega masiva. Pri po- plavljanju bo potrebno zamenjati nad enim prcsitiorom obek z ravnim bstcn- skim strcipom. V podstrešju bo treba zgraditi strope, ki b-cdo preiprečevali možnost požara ter tla, ki bedo varo- vala pred ognjem lesene sircpne kon- stiukciije nad prvim nadstropjem. Ce bi namreč sedaj prišlo do požara, bi ss lahko naglo razširil in bi verjetno uni- čil vso stavbo. S prenovitvijo bo dabil muzej na podstrešju tudi skladišče, na hodilku , nad aikadamii pa prostore za grafični kabinet, ki bo kdaj v bodcčncoti pri- ključen galeriji. Zbirka grafike, v Ce- lju doslej le malo znana, hrani liiite, kot jih ni nikjer drugje v Sloveniji, ni- ti v zbiiki grafike v Zagrebu. Precej dolgo čaka muzej tudi na lapidariijike proutore, saj je še danes vse bcigato gradivo nameščeno na dvorišču Glas- bene šole. TamkaQ ni ravno varno spravljeno, za obiskovalce pa je tudi nepregledno. Letos naj bi bilo tudi ta vprašanje v prvi fazi obnovitvenih dsl rešeno. Z ureditvijo lapidarija v pr:i- tličju novejšega trakta muzeja s se- danjim lesenim hodnikom pa ^e bo da-' la viskladišoiti le četrfnai gradiva, za precetalo pa bo muzej nujno potreboval prostore sedanje vinske kleti v zgradbi stare grofije. Vse to ibo mogoče šele tiidač, ko se bcsta iiz teh prostorov iz- selili podjetji Fovrlnlna-sadje in Slo- venija vino. Odivramli bo treba sedanjo črno, si-^ v o in rumeno barvo ometov zaradi štu- dija prvotne fasade. 2e ko bo zasijala prvoina bela struktura stare fasade, bo zunanja pcidcfoa stavbe mncgo pridobi-, la. Slehernega Celjana, ki zna prav cs-j niti kulturni pomen celjskega muzejal in študijike knjižnice, bcido deda, s ka-| terimi bodo pričeli Ivics, pcimirila in] zadovoljila. Čeprav letcis zgradba ne bo pcpoinoma c-bnovljena, bo zaživela, saj ne bo več tako mika, mrtva in zapu- ščena. Z obnavljanjem pcislopja bodo nadaljevali še prihodnja leta. Tako bo iziluščen iz zanemarjenoati najlepši ar- hitekturni spomenik v Celju, hkrati pa se bo povečala možnosit za uspešen raz- voj obeh ustanov, ki sta v tej hiši našli svojo streho. Prav te dni pripravljata okrajni in ctčinski ljudiki odbor v Cslju svoje proračune. Poznamo široko raizumeva- nje naših oblastvenih organov, ki ga kažeta, kadar gre za zaščito kulturnih apcmeniikov in za razvoj kulturnih ustanov, zato smo prepričani, da bodo oibravnsvaili predlog odbora za obnovo celjsikega m^uzeja z velikim razumeva- njem 1er da bedo zagotovili v mejah možnosti najpotrebnejša finančna sred- stva za uresničiitev gradbenega pro- grama. ilvtomotop jc dobil nove prostore Pred dnevi je kolektiv trgovskega podjetja »Avtomotor« odprl nove pro- store v Levstikovi ulici. V lepem in modernem lokalu so razstavili prodaj- ne izdelke. Iz skromnega podjetja z dvema uslužbencema se je iz leta v leto razvijalo solidno trgovsko pod- jetje in danes ima že štiri zastopstva: FAI', TAM, Zastava (Fiat) in TOMOS- Koper. 2е sedaj, ko je podjetje komaj odprlo vrata novemu lokalu, je v njem vse polno ljudi. Vse jih zanima: kolesa, motorji, rezervni deli, plašči za kolesa in motorje. Ogledujejo, povprašujejo za ceno in marsikdo se odloči za nakup tega ali onega. Človek bi se skoraj čudil, da je toliko ljudi, obenem pa je to dokaz, kako potrebna je bila ta trgovina za Celje. Medtem ko sem si ogledoval svetle in lepo urejene prostore, motorje in^ kolesa, sem se nenadoma znašel pred poslovodjem podjetja, tovarišem Ur- šičem. »Kot vidim, imate polno kupcev.« »Boljo rečeno občudovalcev,« me je popravil. « »Kaj pa z lokalom na Mariborski cesti?« »Obdržati ga moramo zaradi skla- dišča.« »Mar nimate tukaj skladišča.« »Ne, to je pravzaprav nerodno, sicer pa bomo imeli v tem lokalu samo drob- ne stvari in vzorce. Nakupovalec bo lahko dobil zaželeno v poslovalnici na Mariborski cesti. Spomnil sem se prejšnje posloval- nice, malega prostora, ki je bil pre- grajen tako, da je bila na eni strani uprava, na drugi pa prodaj alnica. V teh dveh prostorih je bilo stisnjeno osem ljudi in ves prodajni material. Nekdo je vprašal za ceno Scooterja. Prodajalec mu je povedal. Toda mo- žakar ni bil navdušen nad 125 m-' mo- torjem s prikolico. Prepričan je bil, da motor trpi pri preobremenitvi. Potem se je nekdo zanimal za Tomos motor- ček 50 m''. Uvidel sem, da je pogovora s tovarišem Uršičem konec. Poslovil sem se. Zunaj je bilo še vse v neredu. Delavci so pravkar pritrjevali napisno desko »Avtomotor«. Ostali pa so delali plpčnui 1д pripravljali pmet.,, NotiaajGcit niovih pirostoirov trg. pod j. »Avtomctcr« V zadružne odbore več mladih ljudi Konjiški obč. komite ZKS je na svoji pretekli seiji obravnaval dokaj važno vprašanrie in sicer pTcbleme zadružni- štva. Prav spričo tega, da se bodo v kmetijiskih zadrugah pričeli pripravlja- ti na letne občne zbore, je vsekakor pravilno, da to nalogo budno spremljajo vse pclltične onganizaoije. Razprava okrog tega je pckazala, da so se zadru- ge v občini sicer že močno razvile in ulrdide, vendar pa jim tu in tam posa- mezne stvari še vedno ne gr'ćdo tako, kcit bi to bilo pioirebno in v interesu njihove nadaljnje krepitve. Predvsem stopajo tu v ccpredje kadrovska vpra- šanja, zilasti pri KZ Vtanje, kjer bo potrebno rešiti zadevo o^kodi upravnika in pa v KZ Tepanje, ki je brez kme- tijskih strokovnjakov. V obeh imenova- nih zadrugah teh stvari ne kaže odla- gati in terjajo čim preijšnjo rešitev. Ra- zen tepanjske imajo vse ostale zadruge že nekaj atrckovnega kadra, kar pa se- veda še ni zadosti. V času priprav bo treba razmisliti o sestavu bodočih zadružnih odborov. Dosedanje sestavljajo marsikje le sta- rejši ljudje, manj pa je v odborih mla- dih, zlasti iz aktivov mladih zadružni- kov, ki so se v KZ Konjica in Zreče že močno uveljavili. Na mlade ljudi pa je treba računa ji tudi iz razlciga, da so ti mnogo boilj dovzetni za uvajanje raz- ličnih novosti v kmetiiii.vu kot n. pr. uipo'raba umetnih gnojil, pravilna vzgo- ja živine, osuševanje zemljišč itd. Da so potrebe še precejšnje, nam najbolj zgovorno kažejo nekatere številke. Na področju konjiške občine je kakih aC'OiO ha zamočvirjen h zemljišč, ki da- jejo zelo slab pridelek sena. Z osuše- njem, kar bo seveda trajalo več let, bi se te površine spremenile v mnogo bolj doncisno zem'l'jo, ki bi se jo dalo lahko ctdelovatd s stroji. Razen tega bi lahko del teh zemlji'šč posadíldi s sadnim drevjem, ki ima v konjiški okolici zato vse naravne pogoj.e-. Stvar pa ni samo v tem. Ob taki oisušitvi bi se idvignil b'ruto produkt od sedanjih 350 mjlijo- nov din na kakih 1250 milijonov d n v 12 do 15 letih ob istih siLroških in istih cenah. Ni potrebno posebej poudaaijali, kako bi se na ta način dvignil še do- hodek posameznih kmetov. In nazad- nje moramo upcišteva.i še to, da bi se konjiška obična močno osamcsvojdla glede preskrbe različnih živil in žita. Samo teh nekaj podatkov dokazuje, kako važno vlogo bodo imeli bcdočd upravni odbori zadrug ob reševanju ta- ko vanžih problemov za nadaljnji raz- voj kmetijstva. Različna s!ara nazira- nja, da smo do sedaj živeli brez tega, lahko samo ovirajo, ne bedo pa mogla tega preprečiti. Odvisno je seveda cd tega, s kakšn'm razumevanjem se bo- do tega lotile zadruge. 2e nedavni se- stanki članstva zadrug po vseh večjih vaseh, na katerih so sodelovali tudi kmetijski strokovnjaki poslovne zvize in KZ, so pokazali, da večina to pra- vilno razume. L V. - Republiško posvetovanje o vzgoji staršev - skrb celotne dražbe Sistematična vzgoja dražine Zveza prijateljev mladine Slovenije je v dneh od 27. februarja do 1. marca organ zirala v Ljubljani prvo repuitali- ško posvetovanje o vzgoji staršev. Ker je bilo to izredno važno vprašanje pri nas dokaj zani£marjeno, so pobudo za tako posvetovanje vsi delovni ljudje, starši in vzgojitelji toplo pozdrav.U. Na pc'svetovanju je bil obravnavan referat dr. Jožeta Potrča »O socialisluč- ni družini in nekaterih pojavih neso- cialisitičnega gledanja na d'ružino pri nas«, referat Vladimdrja Bcnača »O družini v Sloveniji«, »O zdravstvenem prosvelijevanju in vzgoji družine« (Vla- sta Svetina), »O pedagoškem izcbraže- vanj'u staršev« (Franc Srmčnik) luir re- ferat Žive Beltran »O gospodinjskem izobraževanju kot enem izmeid sredstev za socialistično vzgojo dr-užine«. Na konferenci so nadalje obravnavali naj- različnejše metode in oblike dela pri vzgoji odrasLlh, predvsem staršev. Pre- vladovalo je mnenje, da je vzgoij-na' funkcija d-užiinis, iz katere izhaja nov n.araščaj, nova delovna sila, nov č'lo- vek— ena najvažnejših in najpomemib- nejših in ji je zaio treba posvetiti vso pozornost. Prav tako važna pa je tudii družbena, kcdektivna vzgoja, ki izpo- piolnjuje prvo. Kolektivna Vzgoija bo morda važnejša, ko bo cilrcik doraščal, s tem pa še ne sme odmreti individual- na, družinska vzgoja. Bolj kot kjerkoli drugje, imamo v prakiičnem družinsk£m življenju in ak- tivnem družbenem delovanju v komuni kot v širši dr'užinski skupmcsiti prdlož- nost, da s socialisličnim življi:njem, de- janjem in zgledom krepmo družino in pospešujemo njeno socialistično pre- obrazbo. Delo z mladino mora biti stalna naloga SZDL Preteklo soboto je bila v Mozirju Občinska konferenca SZDL, katere se je udeležilo preko 40 izvcilijenih dede- gatiov. Pri analizi dela je blo ugotov- ljeno, da so osnovne organizaciije SZDL na področju mozirske ducine v pretek- lem l£(tu v glavnem uispeišno opravile svojo politično in vzgojno natego med svojim članstvcm. Seveda pa so bile marsikje vedke pomanjkljivosti. Orga- nizacije %o def aie premalo na utrjeva- nju in izpcipolnijevanju našega komu- nalnega sisiema. Tudi obliJke dela po- sameznih organizacij so bide včasih ze- lo toge. Odbori SZDL so pcisvetiid pre- malo pozornosti zborom volivcev. Prav tako pa niso oirganizacije SZDL dovolj pomagale pri dedu o. gano v družbenega upravljianja na terenu. Število članstva v SZDL je nezado- voljivo, saj je v organizacijo vključe- nih komaj 49 odiilcikov vseh volivcev v mozirski občini. In večina osnovnih organizacij je vključevanju novih čla- nov posvetila premalo skrbi. Razprava, v kateri je sodelovalo ve- čina delegatov, se je predvsem nanašala na (i£jk> .aaáe mtadipe. Delegati so me-^ nili, da je SZDL doslej napravila po 1cm vprašanju vse premalo. Zato so poudarili, da bi mctrale organizacije po- svetiti posebno pczo:no:st vključevanju mladine v razna organizacije in dru- štva. Mladini bo treba dati vso podpo- ro, da bo čim več njihovih članov prišlo v organe delavskega in družbenega upravljanja. RAZPIS Okrajni komite ZKS Ceije obve- šča bivše borce in aktiviste NOV, da sprejema prošnje za vpis v izredno ekonomsiko srednjo šolo, kmetijsko srednjo šolo in gozdar- sko srednjo šolo. Prošnje je treba vložiti na Okrajni komite ZKS Celje, Ka- juhova l/I, najpozneje do 31. marca 1957, — Vložene prošnje po tem roku ne bomo upoštevali. Okrajni komite ZKS Celje Kulturni obzornik DdmevLz občnega zbora Jvobod" in prosvetnih društev Nad 9000 članov opravlja važno vzgojno nalogo (Nadaljevanje s 1. »tram) društev, Jd se po vsebini nisio daleč »dmaknila od onih iz čdialništke dobe. Nadalje so ugdtovili, da je v drvištve- nem življenju preVeč ozkosti. Treiba bo Ijuidem ptrJbližati kulturne in umotniáke stvaritve drugih narodov nase države, pa tudi naipredno umetnost vsega sveta. Biili so mnenja, da tudi v silcromnih raz- merah lahko društva kvalitetno deluje- jo in da materialna vprašanja ne bi smela biti opravičlo za slalbe priredit- ve in površno delovanje društev. Pro- gramom druiStvenega dela ibo treba po- svečati več pozornositi, prirejati občin- ske in okrajne festivale, posvetiti več pozornosti vzigoji mladih vodilnih čla- nov v društvih itd. Na ziboru eo ugotovili, da je v član- etvu z dvema tr&tjinama zastopana mla- dina, ki je včasih potásojena tudi v •izadje. Vsak funkcionar, vsak voditelj sekcije bi naj v bodoče imel ob sebi oniadega čiovek:a, iki bi »e učil in bil sposoben samositojno prijeti za vajeti, ko bo to potrebno. Pomoč, ki »o jo oibčinske skupnosti nudile društvoni, je bila v okraju ze- lo različna. Medtem ko so bila v Celju deležna precejšnje pomoči, čeprav me- stna občina vzdržuje še vrsto drugih kulturnih ustanov, je v okraju vrsta občin, ki društvom mso nudila iiičesar. V bodoče, ko bodo občine imele več razpoložljivih sredstev, bodo nujno mo- rale društvom nuditi več pomoči in ne kot sedaj, ko so jim celo povzročale težave, bodisi s prostori, pa tudi s pretiranimi dajatvami na prireditve ▼ posameznih primerih. iRazprave se je udeležilo veliko ète- vilo gostov in delegatov. Na koncu so izvoiilii nov okrajni svet, ki ga bo po- novno vodil tovariiš Andrej Svetek. Usluga za uslugo . . . Materialna vprašanja naših »Svobod« in prosvetnih društev niso rožnata. V okiraju Celje je zelo malo društev, ki bi ne imela takih ali drugačnilr težav. V Celju na primer, kjer je v društva vključenih nad 3.0C0 članov, se domala bojijo večjega dotoka, ker res ne vedo kam z njimi, saj nimajo niti najnujnej- šUi prostorov. Po podeželju se težavam s prostori pridružuje tudi druga težava, ipomanjicanje najnujneijših sredsitiäv, zato v teh društvih, ni različnih dejav- nosti, pa tudi število članstva je raz- nieroma majhno. Na ietnem občnem zboru so v raz- pravi pretežno govorui o teh težavah. Res je nemogoče misliti, da bi sedaj na- enkrat rešili vsa ta vprašanja. So tudi IpiUmeri, da imajo jniekatera društva boljše pogoje, a ni aktivnosti; dogaja se, da so v naseljih prostori, sredstva, kuiltumega dela pa ni. Toda v večini primerov ibi občine lahko le več do- prinesle k razvoju prosvetnega delova- nja. Tako v Mozirju od dveh domov ni niti eden, ki (bi bü na razpolago pro- svetnemu življenju. Bivši prosvetni dom služi za vzigojo prašičev in kokoši. Sploh je vprašanje lastništva raznih dvoran in domov še neurejeno. Menda bo res najbolj prav, če postanejo taki objekti družbena skrb vseh oibčanov, kajti ni vprašanje čigava last so, tem- več da koristno služijo. Težave, s katerimi se srečujejo olbči- ne, so razumljive, toida manj razumlji- vo je, da ponekod niso spoznali, da je ravno razgibano prosvetno življenje, močan vzgojna in izobraževalni polet, najosnovnejši temelj za uspešen napre- dek kraja,, v enaki meri ituúi v gospo- darsfcem smislu. Če društva s svojimi Ištevutoimi nalogami dvigajo množice, na višjo raven, ki je danes v času mo- deme tehnike za razvoj nujno potreb- na, potem naj nekateri ne menijo, da so protblemi takih društev nekaj zaseb- nega, ozko in klubsko zaprtega. Usluga za uslugo. Kraj, ki bo v celoti bolje skrbel za dvig kulture in znanja pri vseh prebivalcih, bo mnogo laže dose- gal rtuidi svoje gospodarske načrte. Življenje na odrih v 92 drnjBŽtvlh je dramsika dejavnost osnovna. Nad 150 del so v lanskem letu predstavili oibčinstvu v okraju. V večini primerov so bila dela z iz- vedbo vreil fiprejemliiva, nelati jim bo treba ofipljivejših vrednosti. Veliko vlogo odigravajo Ljudske uni- verze. V Celju je postala res že prava šola, če(prav je obisk zelo različen, dob- rim in koristnim predavanjem na- vkljub. V Celju so nadalje uvedli si- stem kolektivnega članstva in s tem ubili dve muhi na en mah: s predavanji po kolektivih so razširili število poslu- šalcev, s koleiktivnimi članarinami pa si zagotovili večja sredstva za nakuip pri- pomočkov itd. Morda bi tudi drugje po- snemali Celjane? To je le nekaj utrinkov z nedeljske- ga občnega zbora >Svobod« in prosvet- nih društev celjsikega cßoraja, na kate- rem pa so delegati iznesli še dolgo vrsto najrazličnejših predlogov, razčistili obi- lo \'prašanj, tako da je komisija za sklepe imela dovolj materiala za sesta- vo programa dala v društvih. Kadri, kadri in zopet kadri ... — Pri nas bi radi imeli pevski zbor, ipa nimamo ziborovodje ,.. — Pri nas bi radi igralr, a kaj ko ni nekoga, ki bi znal režirati... — Naša knjižnica je zaprta, ker nima- mo knjižničarja... Take besede so bue siibio pogoste. Pa tudi naslednje: — Naši učitelji nam ne ipomagajo. Treiba je vzgojiti pedagoške moči, da bodo prijeli za vsako delo .,, Res so velike te težave. Toda take bodo tudi ostale, če bodo drxistva ved- no pričakovala, da jim nekdo preskrbi »•prosvetne strokovnjake«. Učitelji, bo- dimo vendar objektivni in usmiljeni. tudi ne zmorejo vsega. Režirati, voditi zbor, predavati, muzicirati itd. Kje piše, da mora vodja te ali seikcije priti na- ravnost iz srednje ali visoke šole. Vze- mimo za primer društvo »France Pre- šeren« iz Celja. Ko so ostali brez diri- genta, so iz lastnih vrst izbrali najbolj prizadevnega in godba je nadaljevala z delom. Treba je vedno misliti naprej. Pevo- vodjem, režiserjem, knjižničarjem itd., je treba vedno »obesiti« mlajšega tova- riša, al pa celo več. Ce starejšega po- pelje življenjska pot kam drugam, ne bodo v društvu v tolikšni zadreigi, kot bi (bili sicer. Naši portreti HERBERT GRt}N, dramaturg eel>skega gledališča, «eejitt, po potrebi ìh aaJit«. так gledališča (take pravi en sam) pa tudi reiii>er in prerajalac, j« т sleTenAkaa kal- tarucm življenju precej man. Poleg svojega poklienega dela pri gledališča, ki m» j« najbolj pri srcu in tudi najbolj blizu, je ćian redukcije celjskega Kudia, za katerega piše feljt»ne in filmske komentarje, kot esejist in feljtenist se uveljavlja tudi v Našik razgledih, Novih obzorjih, Besedi iu dru<;od ( ГТ. kulturni obnornik). Razne članke ia komeAtarje piše tudi za beograjske in zagrebške Uteirarne časopise, v Celju pa ureja cgl. Za gledališče je prevedel vrelo dram iz nemščine, angleščine, prevaja pa tudi ke francoščine. Med drugim je prevedel Jacka Londona, Joycove поте1е, trenutno p* prevaja za DZS Zgodovino ZDA. Letos, na začetku gledališke sezone, pa je z uspehoa relirai Antigono (Sofoklej), Vendar jetežišče njegovega dela na dramaturgiji, ki m« je najbolj pri srcu, čeprav tudi reži ra (kadar je potrebno) in prevaja (posebne stvari, ki so nujne za gledališče in se zato najbolj zanese saur nase), opravlja pa tudi delo lektorja. Soba 19, MG - Pogovor s Herbertom Griinom Zmenila sva se: ob petih popoldne V njegovi sobici v mestnem gledališču. Sedaj sem tu. V sobici je prijazno, na mizi igra radio, ob steni je polica s knjigami. Na okrogli mizici nekaj re- vij in tržaški gledališki list. Sediva in se pogovarjava, najprej o njem in nje- govem delu, potem o gledališču in fil- mu in še o marsičem. »Ali bi uprizarjali več slovenskih novitet, če bi jih bilo?« sem vprašal. »Ne smete misliti, da pri nas dra- matikov ni. Samo stvar je v tem, da se gledališča slovenskih krstnih predstav branijo, ker ne mara nihče tvegati. Poleg tega pa tudi ni naših gledaliških del. Trajalo bo še precej časa, verjetno kakšnih 15 do 20 let, da bodo naše drame zaživele in se postavile na lastne noge. Prav bi bilo, ko bi (po analo- giji zaščite domačega filma, o kateri so razpravljali na IÏI. fihnskem kon- gresu v Ljubljani) pri nas formulirali tudi zakon o zaščiti domačih gledali- ških del. Po tem zakonu naj bi vsako od sedmih slovenskih gledališč upri- zorilo na leto vsaj eno domače izvirno delo. Seveda bi bila po drugi strani to nevarnost, da bi gledališča postavila noviteto na oder samo zaradi tega, ker bi bila prisiljena. Toda kljub temu bi bil to najboljši izhod ,,.« Kateri naših mladih dramatikov je že prodrl, kateri je bil do sedaj naj- uspešnejši? »Prodrl do sedaj še ni nihče, me je popravil Grün, Po mojem pa obeta naj- več Miloš Mikeln, čeprav je pri tem — vsaj do sedaj — brez dvoma tudi naša zasluga, gledališča mislim, da to- liko dela. Sploh bi bilo pametno, da bi gledališča sugerirala avtorjem teme, vsaj zaenkrat, dokler se ne otresemo te statičnosti... Tudi Hoffman je prav prijeten. Okoli Javorška je nastala ne- potrebna afera, delo samo pa je brez večjih vrednosti. Tudi Zmavc, je Ce- ljan in dela v Studijski knjižnici, še mnogo obeta, čeprav še javnost ne ve zanj.« Pogovarjala sva se še o gostovanjih celjskega gledališča po drugih krajih, o letošnji repertoarni politiki, ki se je nekoliko umirila in ne stremi več samo za krstnimi uprizoritvami, čeprav: »... ni to nič slabega, če sega neko gledališče po novitetah. To pa mora iti do neke meje, ekstrenmosti lahko samo naškodi j o. Lani smo šli mi že ne- koliko predaleč, letos pa smo zato dali več dram železnega repertoarja. Pri nas je sedem gledališč (je rekel) in če nekdo izmed njih postavi na oder krstno uprizoritev, pomeni to: da je, bodo drugi povzeli, v vsakem primeru pa bo doprinos k delu in poslanstvu celotnega slovenskega gledališkega dela.« Ko je prižgal novo cigareto, sem ga vprašal, kaj misli o Mateju Boru kot dramatiku. Ni premišljeval, ko mi je odgovoril. Sploh so bili vsi njegovi odgovori hitri in jasni, da me je pre- senečalo. Bilo je videti, da je širok* razgledan, z nobenim odgovorom ni bil v zadregi. »Bor, je rekel, bi moral ostati pri svoji romantiki. Zelo posrečena bi lah- ko bila njegova uprizoritev Belih vod» ker je popolnoma mogoča. Toda česa takega bi se lahko lotilo le veliko gle- dališče .,. Vesolje v akvariju mi ne pomeni nič.« Na vprašanje, ali je morda že kdaj pomislil, zakaj je Celje kot tretje naj- večje kulturno središče brez literarna revije, je odgovoril: »Tudi mene bi ve- selilo, če bi se dalo s tem kaj napra- viti. Toda po drugi strani: finančna sredstva.., mislim pa, da bi bilo i» Celja premalo sodelavcev. Saj v za- četku bi morali iskati sodelavcev tuča drugod. Mnogo pametneje bi bilo, če bi ustanovili neko splošne j šo revijo, ki bi obravnavala tudi razne gospodarske in politične probleme. Ura se je bližala šesti. Se nekaj be- sed, nekaj misli o filmu, potem sva s* poslovila. Šiorshi amaterii so dohro izbrati (K predstavi »Pokcnddrene tikve« 20. februarja t, 1,) Ne vem sicer iz kakih nagibov so amaterji štorske Svobode izbrali za svoj nastop Popovićevo komedijo »Po- kondirena tikva« (v prevodu »Pogosipo- dena butica«), toda — izbrali so do- bro, l23brali so delce, ki smeši skrbskega mailomeščana sredi preteklega stoletja, podobo skromne čevljarjteve vdove, ki je »pošto !poto«, pvosnemajoč tuje vzore in navade, hotela živeti kot veleme- ščanka. Skoda le, da je štorska režija pred- stavi odvzela njeno zgodovinsko vred- nost. Sodeč po obleki in opremi jo je namreč prestavila v sedanji čas. Pri takem »prijemu« pa bi bilo treba aktua- lizirati tudi besedilo, da ne bi prišlo do nesoglasja med dejanjem in idejo, med obleko in besedo. Naj omenim- le najbolj fcričečo neskladnost: Fema skle- ne svojega vajenca Jovana obleči v lakaja, v obleko »s portami in zlatimi našivki«, nakar se ta brihtni služabnik I>oiavi v — kavbojkah... S tem pa se- veda ne kaže oporekati, pač pa pritr- diti režiserjevi zamisli, da bi tudi dan- danes — celo stoletje po Steri j i Popo- viču — lahko kritično satirikovo oko odkruo še prenekatero sodobno pogo- sx)odeno buitico. O režiji še to: laihko bi v večji meri izrabila očitne igralske sposobnosti nastopajočih in lahko bi igralcem dovolil širšo izrabo odrskega prostora. Igralci, kot že rečeno, so pvokazali, a ne docela izrabili, mero očitnih igral- skih sposobnosti in smisla za Popovi- ćevo komedijo, da ne omenim volje in požrtvovalnosti, ki jo gledališče še pri tako urejenih materialnih pogojih terja od amaterjev. Najibolj naravno in spro- ščeno igro je pokazal Jovan; Fema je zadela temperament po noblesi hrepe- neče vdove, včasih je pokazala premalo razločka med vsakdanjo Femo in med »nobel damo«, motilo ' pa je enolično stopicanje in gestikulacija; enaka eno- ličnost je kazila sicer posrečeno figu- ro njene prijaitedjice Sare; Ružičič je bil neizrazit, biti bi moral karikattir* pridaniča, nazovi pesnilca in filozofa; Feran brat Mitar je pokazal neke vrste preudarno in premišljeno igro, vendar ta lagodnosit in razvlcčenost v besedi in kretnji ne тоте biti lastna razbori- temu možu, iz katerega govori in učd sam avtor; Evica in Vasilije sta bil» ljubek par, medtem ko je bila Anč* zaigrana nekoliko skromnejše. Na kratko: štorski amaterji so dobrt» izbrala, lahkQ pa bi se v večji meri po- služili režijiskih in igralskih možnosti, ki jih nud Popovičeva satira. Je pa go- tovo, da bo ta vedra komedija še nar polnila štorsko ali kako drugo dvorano. To pa bo tudi najlepše priznanje za de- lo in trud uprizorlteljev. G. G. šittdentje ljubijo'' Lep uspeh »Svobode" Žalec Nedavno je bila ▼ dvorani Partizan Žalec premiera komedije »Dež in vi- har«, ali kakor je režiser delo preime- noval v »Ko študentje ljubijo«. Delo je režirala obsalventka Akademije za igralsko umetnost Ivica Bozovičar — žalska rojakinja. Predstava je lepo uispela, za kar gre glavna zasluga Bo- zovičarjevi, ki je znala prilagoditi po- sameznike ansambelski igri in z zelo razgibanima prizori uetvari'ti živahno atmosfero, ki jo delo zahteva. Tudi sce- ni ni kaj OF>orekati, če upoštevamo, da se drainîiska sekcija bori z velikimi fî- načnimi težkočami. Napak bi pa büo, če bi pisaM samo o dobrih straneh predstave, ker bi se an- sambel, ki je že zeJo mlad lahko pre- vzel. Mislim, da mi mladi igralci ne bodo zamerili, če spregovorim tudi o napakah. Predvsem mislim tu na je- zik, Сергау ge je režiser odločil za po- govorni jezik, bi bilo napak misliti, ds ni treba upoštevati razlike med širo- kimi in ozkimi vokali, kajti napak iz- govorjen vokal lahko pwpolnoma apre- meni pomen besede. Mislim da ni pre- več, očitati posameznim igralcem, d» niso obvladali teksta. Ce hočeš tekst podoživl'ati, je predpogoj, da ga ob- vladaš. Sepetalec je le neka varnostne naprava, ki se vključi takrat, ko igral- cu zmanjka. Zelo me je motilo tudi to, da režiser ni uF>ošteval obeh refleiktor- jev nameščenih v dvorani, ker so bili igralci z obra2d vedno v temi. Za zaključek še to: mladi »Svoboda- ši« so krenili na pravo pot, znebili so se stereotipnosti predstav. Morda »e imajo zahvaliti ravno Bozovičarjevi, da so krenili na .nof/o pot — k obnovdtt^ bogate gledališke tradicije, ki jo Žalec imel pred vojno, V. P. I 1. MARCA — »»Y. 3 №B OTRAM Življenje na naši vasi Plin mu je uničii 200 sadniln dreves Edi j u Jančiču iz Proseniške vasi 9 v zadnjih letih okoli dve sto sadnih y Blagovni je cinkarniški plin uničil dreves. Poleg tega mu je imičil tudi precejšnji del gozda, od zastrupljanja pa so mu poginile tri krave in telica. Tudi ostali proseniški kmetje se pri- tožujejo, da jim je plin napravil obilo škode. Vendar so nižje lege vasi bile manj prizadete. Občinski ljudski odbor Šentjur je poslal za ugotovitev škode posebno komisijo, ki jo je ocenila v Proseniški in okoliških vaseh. Določili so, da bo Cinkarna plačala za škodo, ki jo je povzročil plin, Prose- niški 35, Goričici 20 in Rozaliji 15 od- stotkov. Vendar so ostale le ugotovitve. Jančič je tudi pisal Cinkarni, vendar so mu odgovoriil, da je »škoda premalo izkazana«. V teh krajih je bilo že pre- cej raznih komisij (prva je bila leta 1954 z okraja), vendar ni nobena ukre- nila ničesar. Res je, da letos plin ni več tako nevaren kot prejšnja leta, toda kar je uničeno, je preživeto. Zato bi bilo pravj da bi Cinkarna škodo povrnila. Prav pa bi tudi bilo, ko bi se vsi proseniški kmetje, tudi tisti ki so manj prizadeti, zavzeli za povračilo škode in da bi tudi sicer imeli boljši odnos do zborov volivcev ipd. Ni prav, da zaradi ve- Čine trpijo posamezniki, posebno v ta- kem primeru ne, ko gre zaradi škode, ki jo je plin povzročil, za obstoj kme- tijskih gospodarstev. Ce se še tudi tako U-udite, tega mladega sadovnjaka ne boste več našH, kajti uničil ga je plin, pa eo ga posekali. O mladih zadružnilcih in ureditvi vasi Zadnja leta je poetalo vedno bolj pe- reče vprašanjiB, kako bd nudili Icmečki mladini dopolnilno izobrazibo in kako bi jo čimbolj pritegniU h kmetovanju. Posebno v krajih, ki so oddaljeni od večjih kulturnih središč, je bila mladi- na prepuščena sama sebi. Mladi ljudje so odhajali v industrijo, precej pa se jih je vdajalo pijači. Zato je bila ustano- vitev aktivov mladih zadružnikov (v celjskem okraju jiih je bilo lani že 70) pravilna rešitev, da so usmerili dejav- nost kmečke mladine. Sprva je v delu teh aktivov bila precejšnja nenačrtnost, vendar se je delo, posebno zadnje čase, precej izboljšalo. Tako bodo usmerili letos vso dejavnost mladih zadružnikov celjskega okraja v higiensko in estet- sko ureditev vasi. Izvesti nameravajo tudi vrsto poizkusov v uvajjanju na- prednejših obMk kmetijstva. (Tako je n.pr. Lesičnem vsak mlad zadružnik izvršili šest akcij, na Kozjanskem pa bodo vsi aktivi pričeli z gojenjem' črne- ga ribezlja.) Posamezna aktivi mladih zadružnikov eo ix)skrbeli tudi za razvedrilo in sicer tako, da so usmerili delo' svojih članov v prosvetno dejavnost. Zaživeli so pev- ski zibori. folklorne skupine ter dram- ske sekcije, v katere se mladina najraje vključuje. V tej dejavnosti so se naj- bolj izkazali mladi zadružniki v Konjč- cah, Laškem in Jurkloštru. Pri tem delu jim pomagajo (v osemdesetih od- stotkih) tudi prosvetna delavci. Večina mladih zadružnikov je vklju- čenih v kmetijske šole, katerih je v celjskem okraju окоЦ tridesiet. Za vod- stva aiktdvov mladih eadružnikov na- merava okrajna tadružna rveza orga- nizirati seminar. Bučenski slivovi nasadi so uničeni Buče, kd ÎSO izrazito eadj ansko-vino- gradniški predel, eo ded ozemlja koz- janske kmetijske zadruge. Lega tega kraja je tipično jugovzhodna in je va- ma pred severnimi vetrovi. Pred ne- davnim so s pomočjo analize zemlje in klimatskih razmer ugotovili, da so ti predeli v vsem celjskem okraju naj- primemejši za gojenje sadja in vino- gradmštva. Vprašanje zase so slivovi nasadi, ki so sedemdeset odstotno imičeni, kar predistavlija za ta kraj veliko izgubo. Buče so bile že nekdaj znane kot iz- voznik suhih sliv in sddvovice. Na nasa- de sliv so kmetje premalo pazili, pa tudi pravega zaščitnega sredstva proti sMvovemu kaparju ni bila Kmetovalci nameravajo rešiti preostale nasade z letnim škropljenjem. Ker je večina sadovnjakov starih že nad petdeset let in je drevje na koncu svoje življenjske dobe, so jih pričali člani kmetiijiske zadruge zadnja leta na- črtno obnavljati. Tako so samo lani na območju zadruge posadili 1500 sad- nih drevesc, letos pa jih nameravajo zasaditi še dva Idsoč. Poleg tega name- ravajo urediti še nasad višanj in dva nasada črnega ribeza. V območju Badruge je okoli 300 h* vinogradov, ki imajo lepo lego in da- jejo dobro kapljico, toda so že precej izčrpani, ker so večinoma stari od 50 do 70 let Vse kaže, da bo treba prav resno po- misliti na obnavljanje. Zadnja leta je obnoviLtev vinogradov ovraio to, da je na tržiščih prevladovalo umetno vi- no, tako da pravo ni prišlo do veljave. Poleg tega pa tudi ni bilo pravih dol- goročnih kreditov za obnavljanje, ki so za takšne stvari nujni. Sedaj se je to že precej izboljšalo. Pametno bi bilo, da bi znižali obrestne mere na en od- stotek (od dosedanjih petih), rok od- plačila anmtet pa bi bido dobro zvišati na pet let po obnovi, ker začne trta prav roditi šele v petem letu po saje- nju. Vinogradniki pričakujejo tudi ob- ljubljeni zakon za vino, ki bi naj штегја! promet z vinom. Zadni čas je že, da začno zadružniki obnavljati vinograde, ker hi bila škoda sicer pre- velika. Naš razgovor S-4622, Celje-Mozirje-Nazarje Po Cankarjevi ulici je pripeljal avto- bus. Zaokrožil je okoli kolodvora in se usiavid. Napouil sem se k njemu in od- prl vrata. Šofer me je hotel odsloviti, vendar sem ga prehitel in mu razodel svojo željo. Preij strogo uraden obraz se je za hip spremenil. Nasmejal se je. Vsedla sva se v prazen avtobus. Pričel sem z vprašanji. »Opazil sem, da vozite iz Mozirja oziroma iz Nazari j. Ob kaiteri uri odpe- ljete iz Mozirja?« »Z vožnjo pričnem ob 5.30, pred od- hodom moram pregledati stanje voza: zavore, gorivo, voda... in v Celje pri- spem ob 6.50.« »Imate mnogo potnikov?« »To je različno, sicer se že v Mozdrju avtobus skoraj napolni.« »Kako se počutite v svojem poOdicu?« S tem vprašanjem sem zadel v živo. Naislondl se je na krmilo in pričel pri- 1» vedovati: »Skozi moje roke je šlo mnogo avto- mobilov: tovornih, osebnih in avtobu- sov. Imel sem različne znamke avtomo- bilov, in sicer, Ford, Opel, Citroen, Magirus, BMW... saj se vseh ne morem niti spconniti. Sedaj vozim TAM, skoraj mu ni kaj oporekati. Mnogo do- brega in slabega se zgodi v devetin- dvajsetih let stopnice ixï skoraj bi se sezul. Ta dogo- dek naj ostane brez komentarja, sicear bi prišel v področje »Odpada«. Obv^ezen pregled krvi konj v oeljski obcl^ini Kužna madofcrvnast konj gotovo ni neznana, saj vznemiria. posebno zadnja leta naše konjerejce, ki govore o »novi« krvni bolezni konj, za katero ni zdra- vil. Posebno v lanskem letu je bilo ugotovljeno v Veterinarskem zavodu v Celju veliko število obolenj. Bolezen pa. ni nova, le zahrbtna je in jo je težko ugotoviti, ker so njeni znaki včasih popolnoma skriti; včasih pa so podob- ni drugim vrstam obolenj ter se bole- zen brez posebnih laboratorijskih pre- iskav prav lahko zamenja. Bolezen povzroča posebne vrste ku- žilo — virus — ki razkraja rdeče krv- ničke, kar ima za posledico slabokrv- nost in spremembe na jetrih, vranici, bezgavkah in drugih organih. Sirijo jo obolele živali s kužilom, ki ga izločajo z iztrebki, znojem, krvjo in predmeti, s katerimi živali pridejo v dotik. Naj- t>olj pa prenašajo bolezen razne vrste Na kužni malokrvnosti oboleli konj zajedaloi, muhe, uši in obadi. Zato so obolenja v poletnih mesecih 'bolj po- gosta. Sveže okužbe pridejo z nakupom obolelih živali, ki so na videz zdrave. Znaki obolenja so pira v različni in se Pokažejo običajno 5 do 30 pa tudi do 100 dni po dkužbi. 2ival dobi vročino, ^ jo lastrjik dostikrat prezre, ker konj ÂJem delu telesa ali ko dobi kolJi^ pade in drisko. Pri pregledu toke ži- vali bi ugotovili zažarele očne veznice in krvavitve na sluznicah. Pregled krvi pa bi pokazal zmanjšano število rdečih in spremembe pri bedih krvničkah. Takšna oblika bolezni traja običajno 3 do 7 dni in konča s poginom ali pa preide v druge obUke. Pri teh oibiikah je bolezen bolj skrita. Pojavlja se v napadih vročine in slabosfti, ki trajajo nekaj dni ali celo le nekaj ur. Žival hujša ikljub dobremu teilcu, se pri delu hitro utrudi in se znoji ter kaže znake srčne slabosti. Ta obHlîa traja lahko tedne in mesece dokler žival ne po- gine ali pa preide v ki-onično Stanje. Pri tem stanju je žival manj sposobna Za delo, dobi otekline po trebuhu in končno sliira. Najmdlejša oiblika bolez- ni je skrita oblika, kjer žival ne kaže vidnih znakov obolenja. Le tu in tam dobi majhno vročino in je slaba. Pri točnejšem pregledu bi našli zmanjšano število rdečih krvničk, povečano vrani- co in spremenjeno sliko belih krvničk. Ta oblika sicer ne konča vedno s po- ginom, je pa za širjenje bolezni naj- nevarnejša, ker je skrita. Ugotavljanje bolezni je težko zaradi raznodikosti znakov in stori tosti obode- nja. Brez posebne preiskave krvi in mikrosikopske preiskave tkiva jeter je ne moremo odkriti. Pomisliti pa mora- mo na njo pri vsakem obolenju. Ne kupujmo novih živa'li brez temeljitega pregleda in posebnega pregleda krvi! Uničujmo zajedalce, ki so nevarni no- silci bolezni! Vsak p>oizk.us zdravljenja kužne malokrvnoöti j© do danes brez- uspešen. Zaradi nevarnosti prenosa in zahrbt- nosti bolezni se le-ta zatira po zakonu o kužnih boleznih. Zaradi precejšnje razširjenosti pri naših konjih je okrajna veterinarska inšpekcija odredila obve- zen pregled krvi vseh kopitarjev na ob- močji^ celjske občine, ki ga bodo izvr- šili strokovnjaki veterinarskega zavoda v nasiednijih tednih. S pregledom bodo odkrita vsa žarišča bolezni, s čimer bodo omogočcaii nadaljnji ukrepi za za- tiranje t€ nevarne bolezni konj. dr. Ivo Voroer Žena in dom MOJ OTROK SE BO NAŠEMIL Pustni torek sega kot nekak narodni praznik v sivo davnino. To je spomla- danski praznik, ki je povezan s števil- nimi običaja. Le ti so danes še najbolj razširjeni v vzhodnih predelih Slove- nije. Pri nas se stari običaji vedno bolj Egubljajo — tega pa verjetno ne bi mogli trditi ob pustnih šemah. Ze od nekdaj je pomenil pust prelominico med starim in novim, med mračno in hladno zimo ter toplo in nasmejano pomladjo. Praznik naših pradedov je prevevalo zmagoslavje in mladostno veselje. Pr- votni pomen praznovanja se je danes izgubil, ostale so le maske in z njimi veliko veselja za staro in mlado. Da, predvsem za mladino! Se vedno je dosti strogih zagovorni- kov, ki nastopajo proti šemam in pust- nemu praznovanju sploh. Svojim otro- kom ne dovoljujejo, da bi se ta dan razveselili in našemUi. Mnogi hladno zamahnejo z roko, češ, kaj se bo po- tepal in beračil krape. Spominjam se, da sem tudi sam itoot otrok sodeloval v pustni paradi, ki je hodila od hiše do hiše. Mati je takrat si>ekla veliko skledo krapov, ki so bili z belim pasom tako vabljivi. In na mi- zi so bile ta dan najboljše jedi. Toda kljub vsem dobrotam sem si želel obi- skati sosede. Radodarne roke so nam ix>nujale krapov, ki pa niso pomenili nič v primeri s tem, kako so sosedje ugibali, kdo smo. Naš praznik ni bil praznik beračenja! Pustno praznovanje je postala zdra- va tradicija, zato jo moramo ohraniti in našim otrokom pomagati pri izbiri oblek, da se bodo okusno oblekli. Po- nazarjanje Rdeče kapice ali Snegulj- čice bo vzibujalo v otroku čut za leix)to in mu bo ponovno oživelo pravljico, v kateri vedno zmaga pravica nad lažjo in krivico. Tudi ostate maske, ki izvab- ljajo otrokom toliko prisrčnega smeja- nja, so priporočljive. V ptujski okolici je Kurent znan kot glavni predstavnik pustnih šem. Ko se odločamo, kako bi našemili naše otroke, bi morali upoštevati običaj našega kra- ja, saj vemo, da je vsak kraj obarvan s svojstvenimi značilnostmi, ki se ka- žejo tudi na ptistni torek. Spominjam se, da smo v Savinjski dolini vedno pusta pokopavali. To ti je bil obred! Žalovanje, žaganje trupla in naposled smrt — navadno v ognju. V Dravski dolini žagajo na pustni dan hlod in vsak neporočen, ki hodi mimo, mora košček odžaganega lesa vzeti v naročje, ga dobro plačati in v buren zasmeh vseh p>otovati dalje. Jasno je, da tak hlod žagajo ob najbolj promet- nem mestu vasi. Vzgojitelji so dolžni pomagati otro- kom pri maskiranju. Se posebno dobro uspe nastop takih mask v kolektivu. Večje skupine opremimo z metlami m drugim orodjem. Otroci se ob delu pri nastopih zelo zabavajo. Tako prva ma- ska vodi svoje z zvoncem, druga po- Kapa iz papirja, nelcaj šminke in pisa- nih oblačil in male »maškare« so жа- dovoljne meta sosedov prag, tretja trosi ideva, ki p>omenijo rodovitno seme itd. Prav je, če se za tak praznik pobri- gajo Društva prijateljev mladine in pripravijo revijo, na kateri se bodo otroci pokazali — harmonika pa naj bo veren spremljevalec vsega. Ce bomo maske nagrajevali, bomo gledaU pred- vsem na originalnost. In ne zamerimo jim, če se bodo po »predstavi« sprošče- no poveselili in zabavali. V otroških sr- cih bo zapisan lep, vesel dan. NOVA ŠTEVILKA »SODOBNEGA GOSPODINJSTVA« prinaša bogate prispevka nasvetov, ki bodo koristili sleherni družini. Uvodnim mislim, tov. Vide Tomšiče- ve o našem življenjiskem standardu, o sooialno-zdravstveni in prosvetni služ- bi, o stanovanjski izgradnji ter mi- slim tov. Edvarda Kardelja o prora- čunih in o naši trgowni sledi članek, kako si olajšamo dviganje in prenaša- nje težjih bremen. Precej prostora od- merja revija pletenju in pleteninam. Opozarja na prednosti novih pletilnih strojčkov in svetuje, kako s podiranjem zank brez vsakršnih izdatkov F>ovečamo različne pletenine. Družinam, ki žive v tesnih stanovanjih, daje revija po- budo, kako si s pomočjo etaže preure- dimo sobo v miniaturno stanovanje. Poleg jedilnikov in receptov za brez- mesne jedi boste našli v novem zvez- ku »Sodobnega gospodinjstva« še na- svete za zgodnjo vzrejo piščancev, ki bi lahko vrgla perutninarjem precej dobička. Uredništvo je letos obnovilo rubriko »Vprašanja In odgovori« i Kje je posoda za električne kuhalnike in štediinike? v vsakem prospektu električnih ku- halnikov ali štedilnikov na zaprte plo- •šče čitamo, da moramo pri kuhanju uporabljati le posodo z ravnim dnom. Skoraj vsako gos,podinjstvo ima danes že elekrični kuhalnih ali štedilnik, za- stonj pa bo iskala gospodinja odgovar- jajočo posodo po trgovinah. Vsi lonci ali kozice so vzibočeni ali izbočeni (vzemi ravno palico ali ravnilo in pri- tisni na dno posodo) in posledica tega je: 1. da kuhanje traja mnogo dalje, 2. da se zaradi tega porabi mnogo ve6 toka in 3. kar je Se najvažnejše, električna plošča ne more pravilno oddajati to- plote in se zaradi tega zelo kvari. Živ- ljenjska doba kuhalnikov je zaradi n^ primerne posode mnogo krajša, torej ima gospodinja poleg izgube na času pri kuhanju še lepo izgubo v denarju zaradi večje pofabe toka in manjše trajnosti kuhalnikov. V drugih državah se povsod dobi močnejša posoda z ravnim dnom, ki j* izdelana za kuhanje na elektriko. Bilo bi prav, da se tudi naša industrija 1оШ tega problema. Vse gospodinje bomo Tovarni emajlirane posode zelo hvalež- ne, če bo čimprej dala na trg odgovar- jajočo posodo za električne štedilnika. Iz Celja in zaledja 351 čistih udarcev v minuti Ko sem vstcpiil v pisarno tajnišLva Okrajnega Ijudikega odbora, je stala ob pisalni mizi. Pravkar je nameravala pretipkovati neke stvaid, pa sem jo zmotil. Ko sem ji povedal po kaj sem prišel, je rekla: »Niči .danes mi ne da- ste miru... I ada tii se odpočila. 2e ves dopoldan me motijo ... « in se je pri- jazno nasmehnila. Potem je Vida Nsidch začela pripo- vedovati o tem, kako je osvojila prvo mesto na tekmovanju strojepiscev v Ljubljani. Poleg nje se je udeležil tek- movanja, ki ga je organiziralo Društvo strojepiscev in stenografov Slovenije, tudi Ivan Podpečan, edini moški pred- stavnik. »Ob desetih dojpoldne smo pričsli s tekmovanjem. 3i2 nas je bilo, — pripo- veduje Nedchova. — Pisala sem na stroju znamke Rheimental, vendar za takšno tekmovanje ni bil ravno najpri- pravnejši, — je rekla in poikazala na stroj, ki je stal na mizici pri oknu. »iVInogo boljši od tega je . Continental. Pri nas imamo novega, toda prav zato, ker še ne teče, tudi nisem mogla ti£k- movati z njim ... « Iz škatli'ice na mizi je vzela cigareto, si jo prižgala in nadaljevala:, »Tekmo- vanja je bilo kmalu konec. Toda po- tem se je začela negotovost, ki se je vlekla do sedmih zvečer. Sele takrat smo izvedeli za rezultate. Bila sem pre- pričana, da sem zadnja, ker sem se zavedala napak ... Sprva sploh nisem marala v dvorano, kjer so razglasili rezultate. Mislila sem: kar bo pač bo... In na moje presenečenje sem bila prva... « »In rezultat,« sem vprašal. Malo je pomislila in rekla: »Imela sem 5826 bruto udarcev, 22 napak in 351 čistih udarcev v rninuti.« Potem ji2 povedala, da se bo čez ne- kaj dni udeležila državnega prvenstva v strojepisju, meseca maja pa bo odšla na mednarC'dno tekmovanje v Milano. RIBIŠKO DRUŠTVO CELJE JE LANI VZGOJILO PREKO 6000 KOMADOV MLADIC V sklopu celjskega Ribiškega društva deluje 7 ribiških družin, ki so se lani organizacijsko precej okrepile. Dru- štvo se polagoma reorganizira in bodo družine v kratkem prevzele upravlja- nje vod v lastne roke. Društvu še ve- dno povzročajo največ neprilik indu- strijske odplake celjske industrije in Železarne Štore. V Voglajni od Stor do Celja, pravijo, da skoro ni najti več žive ribe, od Celja navzdol so ribe redke in šele od Braslovč navzgor je ribiški lov izdatnejši. Skrajni čas bi torej bil, da bi si celjsl^a industrij ja začela urejevati čistilne naprave. V celjski ribogojnici voda usiha. Dru- štvo ne more več gojiti v bazenih ri- bogoinice plemenskih postrvi v takem številu, kot je bilo nameravano. Ko so leta 1949 gradili ribogojnico, tega ni nihče predvideval, ker je bilo takrat vode dovolj. Za odgoj enoletnih postr- vic vcida še zadostuje. Društvo ima 3 ribnike, v katerih so lani vzgojili preko 6000 komadov mla- dic. Iz dveh ribnikov so dobili preko 1500 kg rib, ki so šle na celjski trg. Lani je celjsko Ribiško društvo ure- dilo ob najboljšem postrvjem potoku Lučnici v Podvolovleku ribogojnico, ki bo letos krila vse potrebe po zarodu za Savinjsko porečje. Trenutno je v ribogojnici nad 200.000 iker. VESTI IZ Stor Pred dnevi je drami^ka sekcija DPD Svciboda v Stojah prireidi'a igro »Po- gospcidena butica«, katero je režiral , tov. Jarosrav Zelinka. Udeležba je b'lla polnoštevilna. Ugcdnicirti izdajanj a raznih kreditov se pridno poslužujejo tudi člani delovneiga kolektiva J^elezarns Stcre. V letu 1956 ]e najelo kredite ckrog 5CiO oseb — ali vsak tretji zapoisleni. Zgleda, da se bo število v tekočem letu še povečailo, ker je NB izdala še nekatere olajšave. Člani kolektiva so s sedanjim nači- nom urejevanja kreditov zelo zadovolj- ni, saj se vse formalnosti uredijo že v podjetju — želijo pa, da bi se tudi tekstil lahko odplačeval na 2 leti. * V 2c;lezarni bodo v pcčasMtev Dneva žena priredili za vse zaposlene žene proslavo v soboto, 9. marca, cb 14. uri. Na sporedu bo govor, predvajanje fil- ma .vDoiina miru« ter nagraditev nsij- bolj aktivnih žena s knjižnimi nagra- dami. Po končani proslavi bodo organi- zirali družaibno popoldne. Pred prazni- kom pa bedo še obiskali in obdarili vse bolne žene kolektiva. * j Pred dnevi je bila v Železarni Store prva redna seja novoizvoljenega tovar- niškega komiteja' LMS. Raizpravljali so o organizacijskih vprašanjih in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je b'l ponovno izvoljen večle'nd mladinski ak- tivist, tov. Vlado Sajovic. Na sestanku so sprožili tudi vpraša- jne prostega časa za organizacijo mla- dinskega disia med deloivnm časom. Iz- nesu so primer, da ima predsedniilic LMS v tovarni Emajlirane posode v Celju mesečno O'dobrenih 20 p'rositdh ur za razne sestanke in organizacijsko delo. V Storah Pa so bili primeri, da so ne- kateri po strani gledali člane mlaidin- ske organizacije, če so opravLli kakšno nujno mladinsko delo med službenim časom. NAMESTO VENCA NA GROB Stanovalci hiš na Šlandrovem trgn št, 6 in Ljubljanski cesti št. 10 so poltlonili Društvu prijateljev mladine v Celju 4200 din namesto venca na grob preminulemu Mitji Pehaniju. S tem so izrazili globrko srčutje njegovim svoj- cem in počastili pokojnikov spomin. Celje — enkrat malo drugače pet ljudi v vlažni sobi brez luci V Celju stanuje v hiši na Slomško- vefti trgu št. 1 Artviga Jakob s štiri- člansko družino. Majhen prostor je raz- deljen v dva dela: v kuhinjo in sobo. V tej sobi, ki je nasičena z vlago, spi vsa družina. Vlaga je ostala notri še od strašne poplave,,pod je razdejan in od časa do časa udarja blato med de- skami na dan. Od tega sta zbolela že dva družinska člana. Po poplavi so namreč povsod drugod v hiši vstavili nov pod, le v tem stanovanju ga niso premen j ali-. Tako je ostala vsa nesnaga, ki jo je prineslo iz bolnišnice in drugod pod podom. Poleg tega so že tudi tri leta brez luči in si morajo ob večerih svetiti s petrolejko. To je toliko bolj žalostno, ker je hiša skoraj sredi mesta. Ta del mesta so priključili na novo električno napetost in tedaj so vsem v hiši uredili novo napeljavo, le Art- vigovim ne, ker se je lastnica hiše, Ser- nečeva, temu zoperstavila. Stanje te družine je res zelo kritično in do sedaj še niso zalegle prav nobene prošnje, da bi jim odgovorni priskrbeli primer- no stanovanje. Končno bi morali nekaj ukreniti, saj je življenje v tako vlaž- nem prostoru zdravju škodljivo. v celje pride toti teater Mariborski Toti teater bo obiskal Celje v ponedeljek, 4. marca. Nastopil bo z novim sporedom v dvorani kina Union z dvema predstavama ob 18. in 20. uri. V tem sporedu, ki je že osmi (odkar je Toti teater spet oživel), se bodo spet predstavili sami stari znan- ci. Vstopnice so v prodaji pri blagajni kina že od četrtka dalje. V KRATKEM BODO PODRLI KAPUCINSKI MOST Kot -smo zvedeli, bodo v najbližnji bodicčnosti začeli pc^dirati Kapucimki moist. Občina proučuje mcižncist', da hi Kapucinski mest prestaviili v Lisce. Za ta predel bi pcm¡enil mo¡st ve'òko pri- dobitev, za io upajo, da bo občina za njihove težnje pokazala dovolj razxmie- vanja. v času od 16, do 23, 2. 1957 je bilo rojenih 31 deklic in 33 dečkov. Poročili so se: Franc Ilrovat, poljedelc z Brega pri Polzeli in Cecilija Amon, poljedelka iz Slak; Frančišek Reher, poljedelec iz Galicije in Ana Turnšek, poljedelka iz Loč; Antun Peras, ključ, pomočnik iz Štor in Frančiška Jelene, delavka iz Kom- polj; Ivan Bovha, nameščenec iz Kamnika in Krusič Zora, gospodinja iz Celja; Avgust Ples- nik, delavec iz Celja in Justina Videnšek, po- ljedelka iz Runtol; Anton Pokelšek, mizarski pomočnik iz Ljubečne in Ivana Pungeršek, go- spodinja iz Začreta; Štefan Hriberšelt, rudar iz Rifengczda in Ilosner Ema, gospodinja iz Ce- lja; Josip Majcen, delavec in Angela Majcen, knjigovodkinja, cba iz Dobrove; Edvard Pilih, poljedelec in Marija Fazarinc, poljedelka iz Trnovelj. Umrli so: Majda Zagajšek, novorojenček iz Pečovja; Jože- Pahrr, upokojenec iz Šoštanja, star 75 let; Marija Teršek, novorojenček iz Kuretna; Aloj- zij Sipek, inv, upokojenec iz Sp. Re'ice. star 51 let; Ana Petre, novorojenček iz Zavrha; Franc Lihtneger, novorojenček iz Ljubnega; Angela Belak. urrkojenka iz Celja, stara 57 let; Àlel- hijor Vrečer, posestnik iz Celja, star 61 let; Franc Guček, upokojenec iz Vel, Gorele, star PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI IZ MOZIRJA IN OKOLICE Aktiv mladih zadružnikov pri KZ Šmartno ob Dreti je bil ustanovl'en med prvimi v mozirski občini. Vsi člani aktiva — 26 po številu — so člani KZ in mladinske organizacije. Večina čla- nov obiskuje tudi kmetijsko gospodar- sko šolo. Aktiv je bil v preteklem letu zelo de- laven. Posebno skrb je posvetil raznim sortnim in gnojilnim poizkusom. Pri- delali so semenski krompir in okrog 50СО komadov sadik krmilnega ohrov- ta. Poiicibno skrb so posvetili čebelar- stvu. Člani aktiva so uspeli pri 12 kme- tovalcih, da so dali svojo zemljo v ana- lizo Hmeljarskemu inštitutu v Žalec. Bili pa SiO tuidi delavni na področju kulturnoprosvetnega dela in skupno z mladinsko organizacijo oirganiziirali več prireditev. Ti uspehi nam pričajo, da je bil ta aktiv v preteklem letu med najbolj- šimi v mozirski občini. * Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Mozirje bo znašal letos preko 30 milijonov dJn. Pretežni òli teh sredstev bodo name- nili za gradnjo novega stanovanjskega bloka, ki ga bo gradil LIP Nazarje. Tudi letos bodo znatno podprli gradnjo zasebnikov. * V Ljubnem cib Savinji bo-do to leto moderniziraLi glavno cesto, ki vodi sko- zi trg proti Logarski dolini. Moderni- zacija te ceste je nujna, saj je na ne- katerih miestdh tako ozka, da ne mo-' rejo po njej večji avtobusi. Delo bo finansiirala Uprava za cesite — tehnič- na sekcija Oalje. * Za vzdrževanje cbčinskih cest v ob- čni Mozirje SiO imeli lani malo sred- stev. Zato so v glavnem le posipali. Pri tem delu so v veii!i vsaj enikrat teiinsko cbiiskal njihov kraj šentjurski dentist. v šentjurju pri celju bo v nedeljo, 10. marca popoldne v dvorani zadružnega doma proslava v počastitev Dneva žena. Kulturnoumet- niški program bo obsegal slavnostni govor, recitacije, nastop pevskega in tamburaškega zbora. Ženam bodo pri- pravili tudi družabni večer. iz šmarja pri jelšah Pred dnevi je bil v Šmarju pri Jel- šah dvodnevni risarski Seminar, kate- rega je organiziralo Društvo učiteljev. Tečaja so se udeležili učitelji vseh osnovnih šol šmarske občine. Na tečaju je predaval tovariš Jančič iz Maribora o tehniki, ki omogoča otroku doseči Ikovni iz-^az. Prs-d'^v^nie so spremljale demonstracije slik. Šmar- sko učiteljstvo si v prihodnje še želi takih predavanj. »JURIJ TEPCEK« v ŠMARJU Prostovoljno gasil'ko druiš-tvo Šmar- je p"i Jelšah je p-c-d kratkim priredilo veseloigro »Jurij Tepček — ali osramo- čeni zaikonski mož«. Nabiito polna -dvorana je dokazara, -da so Smarčani ljubitelji smeha in dobre volje. V. K. TO IN ONO IZ LAŠKEGA V zadnjem času je v Laškem opaziti premalo zanima-nja za kulturno izo- braz^ivanje, predvsem za p-redavanja. iFcbra-ževalna sekcij-a DPD Svobc-da si prizadeva, -da dobi najb-oljše predava- telje, vendar je obis-k tudi pri najkva- litetnejših predavanjih zelo slab. Izra- zito se je to nedavno pokazalo pri za- nimivem in koristnem predavanju o mlad'nskem kriminalu, katere-ga je imel tov. Grgi-č iz Celja. * Za zabavni spored in glasb-o pa imajo Laščani dovolj zanimanja, saj je skO":o vsEko • scbo!i.(< nas'op inštrumen-*-alnl h skupin, solistov, komikov in po-dcbno. V zadnjem času ј;з teh ponudb že tolko, da vsi ansambli niti na vrsto ne pride- jo. Pre -dnevi se je pri po-diranju -drv v Podhumu zgodila smrtna nesreča, ka- tere žrtev je postal komaj 33-letni Vinko Kranj C, oče dveh mlad-ole'nih otrok. Podirajoče drevo, pod katerega je po nesreči, padel, mu je zmečkalo prsni koš in je bil na meslu mrtev. * Ksr so v posameznih vaseh laške o-b- čine vodnjaki nehigienski, si jih žele vaščani urediti. Tovrsi'.na dela so že v teku v Zagaju, na Reki, v Jurkloštru in v Marijagradcu. iz vojnika Precejšnja pridobitev je v Vojniku otroška posvetovalnica, kamor se zate- kajo tudi žene iz najbolj oddaljenih krajev občine. Otroško posvetovalnico nameravajo ustanoviti še na Franko- lovem. * V večjih krajih občine bodo letos uredili otroška igrišča. Nadzorstvo nad njimi bo prevzela organizacija žena in mater. * Pred kratkim je bilo v Vojniku po- svetovanje upraviteljev osngvnih šol in osemletk. Sestavili so meje šolskih oko- lišev, ki jih bodo dokončno določili šolski odbori z upravitelji šol. Pogovo- rili so se tudi o realizaciji osemletk v Frankolovem in v Strmcu, za katero pa še zaenkrat ni materialnih pogojev. V Dobrni in v Vojniku bosta ustanovljeni centralni osemletki, ki bosta zajeli učence višjih razredov s celotnega področja občine. * Strelska družina »Bratov Dobrotin- škov« v Vojniku je pred dnevi izvedla strelsko tekmovanje z zračno puško. Sodelovale so tudi strelske družine iz Dobrne. Strmca in Slov. Konjic. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Slov. Konjic s 623 krogi. * Ljudska univerza v Vojniku si je s svojim večletnim delovanjem pridobila znatno število stalnih obiskovalcev. Vsako predavanje obišče povprečno 60 ljudi. Ljudsko univerzo bi radi usta- novili tudi v Frankolovem in v Strmcu, kar pa je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zaenkrat nemogoče. BRASLOVŠKI PIONIRJI se UVELJAVLJAJO Osemletko v Braslovčah obiskuje 195 oiiroik, ki so v okviru piionirska organi- zacije vključeni v različne krožke. Zelo delaven je mladinsk;; pevski krožek, ki bo v kratkem priredil samostojen kon- cert. Šahovski krožek je na lanskem okrajnem teikmovanju v Celju -dosegel tretje mesto. Na šoli -delujisi tudi kro- žek mladih gasilcev. Ustanoviti pa na- meravajo še politehnični krožek v ka^ terem se bedo učenci sezn-anjali pred'- vsem z radiotehniko. i 1. MARCA — Stev. 8- ^TRAN 7 Uspehi in neuspehi celjskih športnikov v zadnjem tednu Naslov mora biti pač takšen. Me moremo go- fiti le o uspehih, kajti bilo je tudi nekaj rijptnih presenečenj, ki so \sa} pri noffo- JliVtaših zapisani v »črne bukve«. (¿ATASTROi'A klad:»arja v LJLBLJANI j^o je izbrana enujstorica Kladivnrja preil ..dnom d"i premagala na Glaziji člana conske ¡Le Ljubljana, nismo pričakovali, da se v nem samem tednu stvari obrnejo za polnih ffjl) stopinj- Gostovanje v Ljubljani proti Ud- edu jf pomenilo pravo katastrofo za Kladi- "^«rja, í>"J j'"' Ljubljančani nasuli kar 7 ¿ülov, Celjani pa niso dosegli niti častnega vgoditka. i o časopisnih vesten izgledu, da »o ygoinetaSi Kladivarja zadovoljili z igro v I. ^jčasu, iir.tem pu so popustili. Imcii so lepe uriložnosti za znižanje rezultata, če ne bi na- padalni kvintet zopet streljal mimo vratnic v Tudi nogometašem ŽNK Celje je v nedeljo „a Skalni kleti predla trda. Nogometaši Usnjar- ja iz Šoštanju so v II. polčasu bili že v vod- stvu s 6:"> "«''nr so domačini le uspeli trikrat potresti tildi njihovo mrežo in so tako odšli kljub porazu na domačih tleh vsaj častno iz igrišča! Mladina Usnjarja in Celja sta se raz- šli z neodločenim rezultatom 1:1. Na Olim- povem igrišču sta bili dve srečanji — Olimp je premagal Ruše s 5:4 (2:2). mladina Kladi- varja pa mlade Olimpovce s 5:2 (2:1). V Velenju so gostovali nogometaši Rudarja ¡2 Trbovelj, ki so premagali tamkajšnje nogo- metaše s ):1 (1:1). NASTOPI SMUČARJEV Amalija Belaj in Emil Verk sta se borila na Pokljuki na državnem prvenstvu v smučar- skih tekih. Belajeva je imela nesrečno številko, saj je morala kot prva na mehko tekmovalno prego. Do S km je imela še najboljši čas, v zadnjih 2 km pa je uspelo njeni večnj tekmici Rekarjevi iztrgati iz njenih rok lep naziv dr- žavne prvakinje v smučarskih tekih. Emil Verk je nastopil pri mladincih. Pri kratkem smuku je nesrečno pogrnil v sneg, iz katerega se dalje ias4 ni mogel izkopati. Uvrstil se je na 5 me- dito.! vsekakor slabše kot so njegove trenutne zmoižnosti, saj se je kot državni reprezentant leden dni popreje v Švici bolje odrezal — bil je za Juhartom najboljši Jugoslovan. Belajeva je teden dni popreje v Švici dosegla 10. mesto. Izreden uspeh so dosegli smučarji Celjske tiskarne na grafičnem prvenstvu Slovenije. Do- segli so ekipno zmago pred Mariborčani in Ljubljančani. Cic Debeljak pa je postal dva- kratni zmagovalec v veleslalomu in slalomu. V nedeljo zvečer je prišel domov s trofejami pod pazduho ... V patrolnem teku pri članih so bili Celjani drugi, pri članicah sta v teku Pajkova in Korošakova osvojili 2. in 5. mesto, pri mladincih je bil v tekih Novak drugi, v veleslalomu Zudravec Matevž drugi, v slalomu pa tretji. Skupina celjskih smučarjev je tekmovala iia Pohorju v veleslalomu. Pred njimi se je uvr- stila petorica smučarjev iz Maribora, iz Celja sta pa lov. Veber Vlado in Arzenšek na 6. in 7. mestu. Pri mladincih, kjer je nifstopilo 40 tek- movalcev, je bil Grmek ll...Krumpek 20. in Rom 26.-ti. V SABLJANJU - VENKOVA PRVAKINJA SLOVENIJE Za Celje izredno razveseljiva vest, da smo tudi v drugih športnih zvrsteh prišli do naj- višjega naslova. O celjskih sabljačih Kladi- varja, ki letos proslavljajo 10-letnico svojega obstoja in skromnega dela, smo le redko čitali v našem lokalnem listu. Dušijo se v težkih razmerah in temu primerni so tudi rezultati njihovega dela. Nič več se ne pojavljajo na državnih prvenstvih, le tu in tam pa na re- publiških, v kolikor jim pač dovoljujejo finanč- na sredstva. Kljub temu, da so se po sili raz- mer morali odpovedati domala vsem tekmova- njem, pa niso prenehali s svojo redno vadbo. Zato je osvojitev republiškega mladinskega pr- venstva v floretu Slavke Venko odjeknila nad- \se ugodno v vrstah celjskih sabljačev, ki jim bo ta uspeh služil kot vzpodbuda za nadaljnje delo. KEGLJACI BETONA - TRENUTNO NA DRUGEM MESTU! V III. kolu republiške lige so kegljači Betona nastopili v Kranju, kjer so premagali Rudarja s 4725:4510 keglji. Najboljši pri Celjanih je bil Marinček. ki je podrl 817 kegljev. Trenutno je ekipa Betona na 2. mestu v lestvici. ~ Keg- ljači Kovinotehne so nastopili na domačem keg- ljišču Betona, kjer pa niso bili dorasli keglja- čcm iz Ruš. Gostje so podrli 4602. domačini pa 4432 kegljev. — Kegljači Kladivarja, ki prav- tako kot Kovinotehna nastopajo v conski ligi, se niso v Zagorju dobro odrezali. Podrli so le 4547 kegljev. Vse kaže. da ne budo dohiteli dobrih kegijačev iz Ruš in s tem zopet mož- nosti vstopa v družbo najboljših kegl jaških ekip, ki nastopajo v slovenski ligi. ZMAGA CELJSKIH IGRALK KOŠARKE N nedeljo so gostovale v Celju ženske Mari- bora, ki so se Celjankanii pomerile v prijatelj- ski tekmi v košarki. Rezultat 40:59 (17:19) za Celje nam pove, da se je vso tekmo odvijala ogorčena boiba za zmago. Bila jc to prav do- bra igra za začetek sezone. Za Celje so bile najbolj uspešne: Ramskugler 22. Kavs 8 in Jost 7 košev. NASTOP MLADIH ATLETOV V PREBOLDU Mladi atleti v Preboldu so preteklo soboto že izvedli svoj I. letošnji interni miting delno v zaprtih prostorih, delno na prostem. Nastopilo je preko 50 mladih atletov, ki so imeli tudi polno gledalcev iz tampajšnjih šol. Pri mla- dincih so bili naslednji rezultati: 60 m ovire — Kočevar 10,1, Stebernak 10,4, na 100 m — 1. Fric 12,5, Žagar 15,2, na 500 m - Stebernak 59,2, Jazbec 42,9, v metu kroglo 5 kg — Žagar 11,44 m, Kočevar 10.55. met diska (1,5 kg) — Kočevar 50.55, Fric 28.99 in skok v višino — Fric 150 cm, Stebernak 140 cm. Pri pionirjih sta bila na 60 m najhitrejša Rogelj in Nemec (9,6 in 9,8). v metu krogle 5kg Nemec in Grenko (9,15 in 8,50 m) iu v skoku v višino Rogelj in Pungeršek (115 in 110 cm). ŠE fiN CLAN CELJSKEGA SMUČARSKEGA DRUŠTVA V DRŽAVNI REPREZENTANCI Pretekli teden se jc razen Belajeve. ki že tretje leto nastopa na smučarskih tekmovanjih v inozemstvu, udeležil mednarodnega tekmova- nju v tekiii za kup Kurikala član našega dru- sl>a mladinec, dijak VII. razreda II. gimnaz.^e Emil VERK. Poudariti je treba, da je Verk dosegel to veliko čast — zastopati domovino v tujini, z izredno vstrajnostjo, voljo in borbenostjo. Nje- gov trud. ki ga je vložil s solidno pripravo, je bil kronan z uspehom. Želimo, da bi mu ta uspeh dal novih moči za nadaljnje izopolnjevanje in napredek v smu- čavi-kih tekih. JOCO Nedeljski športni program: 5. III. ob 15. uri na Glaziji prijateljska nogo- metna tekma ODRED (Ljubljana) : KLADIVAR Plodna skupščina nogcmetnih predstavnikov V nedeljo je bila letna skupščina Celjske nogometne podzveze, v katero so vključena društva in klubi iz celjskega in trboveljskega okraja. Izčrpna poročila tov. Vagnerja in Mirka Presingcrja sta osvetlila vso problematiko v nogometnem športu na tem področju. Ob za- ključku leta je bilo na tem terenu 24 klubov z 802 registriranima igo-alcema. kar !pa ne pokaže dejansko sliko udejstvovan ja mladiii ljudi v nogometni igri. ki je še vedno najbolj privlačna od vseh športnih iger. V Savinjski dolini in tudi na drugih predelih je še vrsta krajev, kjer gojijo to igro, niso pa zadostili tormalnostim. ki jih terjajo togi predpisi. Re- alne možnosti za ustanavljanje novih organi- zacij obstojajo v Laškem, Mozirju, Ljubnem, Rogaški Slatini, Šmartnem ob Paki, Kokarjih, verjetno pa so še predeli v trboveljskem okraju, kjer bi pravtako lahko poživeli to ak- tivnost. Vsega je 27 igrišč, kjer se mladina izživlja v nogometni igri. Velik problem pa predstavlja pcmanjkanje kvalitetnih trenerjev, ili b; pravilno vodili vadbo in vzgajali mladino. Za vodenje tekmovanj močno primanjkuje sod- nikov, saj je v preteklem letu povprečno sodil vsak sodnik 57 tekem. Novega sodniškega ka- dra ni. za kar nosi deloma krivdo tudi ne- <,bjekiivna publika na tekmah, ki često s psovkami in nekulturnim vedenjem in odnosom do sodnikov spravlja ob voljo za te poklice sposobne kandidate. Na tekmovanjih je nasto- palo 14 mladinskih. 19 pionirskih in 21 članskih ekip, ki so se več ali manj uspešno uveljav- ljale v raznih ligah. Da bi odpravili vse naštete slabosti in no- gomet še bolj približali naši mladini, je skup- ščina po 4 urni plodni razpravi sklenila: zaradi spremenjenega tekmovalnega sistema, ki je na vidiku v FLRJ z uvedbo neamaterske "ge, jf treba to skrito obliko profesionalizma najostreje obsoditi. Klubi in društva na pod- ročju CiMP smatrajo, da profesionalni šport n! v skladu z našo družbeno ureditvijo. Zato se naj za tekmovanja v neamaterski ligi formira poseben organ, ki ne more imeti nii- skupnega NZJ! NZJ naj še v naprej skrbi za napredek nogometa na amaterskih načelih ... ; uvede se naj enotna slovenska liga, v katero bodo pristopili tudi najvidnejši predstavniki iz CNP. Ta liga bi omogočila po dolgih letih zo- Pet borbo za naslov republiškega prvaka, bila j*i cenejša in bi brez dvoma služila k izbolj- ••anju kvalitete slovenskega nogometa. S tem naj ukine potiročna VMC' liga: ukine naj se tudi niuriborsko-celjsku liga in ustanovi enotna podzvezna liga, ki bo znatno »"enejša in bo služila kvalitetnemu dvigu nogo- meta na področju poljšem. Ista skrb naj velja tudi za angaži- ranje nepristranskih športnih delegatov na tek- mah; v večji meri je treba v vseh društvih skr- beti za vzgojne probleme v okviru vadbe in tekmovanj. Vsako grobost in nešportno obna- šanje bo CNP najstrožje kaznovala. Zato skup- ščina tudi zavrača vse prošnje društev in po- sameznikov za znižanje izrečenih kazni v 1. 1956; društva naj s potrebnimi merami in Icoraki vzgajajo svoje športno občinstvo, da bo v bo- doče odpadlo vsako nešportno vedenje na jav- nih tekmovanjih. To so v glavnem zaključki IV. redne skup- ščine CNP. Z njihovo realizacijo bo brez dvo- ma tudi v nogometu napravljen viden korak k izboljšanju razmer v našem športu nasploh, za kar so kaj radi v zadnjih letih metali upra- vičeno in neupravičeno kritiko na nogometne športne delavce. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU _ UREJUJE UREDNIŠKI OĐROR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU KAJ JE S KULTURNOSTJO V SOCKI? Prosvi'tno društvo v Socki je na- meravalo uprizoriti neko igro že proti koncu februarja, vendar so na prigo- varjanje gasilcev, ki bodo imeli ravno takrat veselico, popustili. Pred dnevi, ko so v večernih urah igro vadili, je predsednik prostovolj- nega gasilskega društva napadel igral- ce, češ da je on zgradil ta dom, sedaj pa se ga vsi poslužujejo. Pri tem ni niti pomislil, da je bil dom zgrajen s pomočjo vsega prebivalstva. Neko igralko je celo s suvanjem in psova- njem spodil iz dvorane. Žalostno je, da zaradi njega zapu- ščajo prostovoljno gasilsko četo ljudje, ki so v njej ves čas marljivo delali. Bil bi že čas, da bi ta predsednik od- stopil in da bi na njegovo mesto prišel takšen, ki bi znal z ljudmi ravnati človeško. Top OBČ. ODBOR ZDRUŽ. REZERVNIH OFICIRJEV JUGOSLAVIJE V CELJU bo priredil v soboto, 9. marca 1957 ob 20. uri IV. družabni večer rezervnih oficiriev v VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA V CELJU. Rezervacija mest od ponedeljka, 4. marca do 8. marca 1957, dnevno od 8. do 12. in od 16. do 18. ure v pisarni UROJ, Titov trg 3. VLJUDNO VABI PRIPRALJALNI ODBOR OBVESTILO! OBVESTILO! Obveščamo cenjeno občinstvo Celja in okolice, da smo odprli svojo prodajalno klobukov in konfekcije v CELJU, MARIBORSKA CESTA 40 Solidno in dobro boste postreženi s klobuki, baretkami oblačili! Pridite in oglejte si naše izdelke! LEPO — PO ŽELJI — PO CENI! Tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije UNIVERSALE DOMŽALE PRODAJALNA CELJE, Mariborska 40 CELJSKA MESTNA HRANILNICA OBVEŠČA INTERESENTE, DA IMA NA RAZPOLAGO SPET Otroške liraiiilnili« CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE, Titov trg — nasproti postaje TRGOVSKO PODJETJE AVTOMOTOR v Celju razpisuje DELOVNO MESTO TRGOVSKEGA POMOČNIKA ZA PRODAJO KOLES IN KOLESNIH DELOV Nastop službe takoj! PODALJŠEVANJE OSEBNIH IZKAZNIC Obveščamo vse prebivalce občine Celje, da bomo pričeli podaljševati veljavnost vseh oseb- nih izkaznic dne 4. marca i4->:. Podaljševanje se opravlja samo v popoldanskih urah, iu sicer od 14. do 18. ure na matičnem uradu v Celju, Trg V. kongresa 1. soba št. 5, po naslednjem raz- poredu; Dne 4. marca 1957: ADAMIČEVA ulica, Alja- žev hrib, Aljaževa pot, vse hišne številke. Dne 5. marca 195.: Aškerčeva ulica od štev. 1 do 2. biic o. marca 1957: Aškerčeva ulica od štev. 2 do 10. Dne 7. marca 1957: Aškerčeva ulica od štev. 10 do 18. Dne s. marca 1957: Babno od štev. 1 do 25. Dne 9. marca 1957; Babno, vse ostale številke in barake LIP v Spodnji lludinji. Osebne izkaznice bomo podaljševali vsem ti- stim (Irzuvijunoni (prebivalcem občine), ki spa- dajo pod matični okoliš Celje mesto in imajo tam svoje i>rebivalisče. Osebam, ki imajo za- časno prehivalisče, bomo osebno izkaznico po- daljšali le, če se v času, ko ji je rok za podalj- šanje ze potekel, zadržujejo v občini dalj casa Kot n:i primer: sezonski delavci, dijaki, štu- dentje, ki začasno stanujejo v kraju šolanja in podobno. Osebno izkaznico predloži matičarju v potrdi- te\ ujeli lastnik vselej osebno. V kolikor gre za eventualne spiemembe( spremembo priiiuivu. imena in jiodobno) v osebni izkaznici, mora lastnik osebne izkaznice predložiti uradne li- stine, poročni list, rojstni list ali odločbo. Pripominjamo, da bomo za vsak teden naprej objavili razpored podaljševanja osebnih izkaz- nic \ Celjskem tedniku, Radio Celje ter iia razglasni deski na ObLO Celje. Občinski ljudski odbor Celje, inaliriii urad RAZGLAS Zakupnike zemljišč Splošnega ljud- skega premoženja, ki so skleniti zakupne po- godbe s Stanovanjsko upravo Celje, opozar- jamo naj letno zakupnino za leto 1957 porav- najo na oddelku nepremičnin pri Stanovanjski upravi Celje, Zidanskova 18, 1. Najemnino je poravnati brezpogojno cd 1. do 51. marca vsak torek ali petek od 7. do 12. ure. Zakupnike zemljišč »Na otoku« med Ljub- ljansko cesto in Savinjo cbveščamo, da bo to zemljišče letos v celoti zavzeto kot sta- novanjsko gradbišče in da novih zemljišč za zakup ni na razpolago.« Stanovanjska uprava. Celje RAZGLAS \ zvezi s predpisi o zatiranju kužnih bolezni bo Veterinarski zavod, Celje po naročilu Ob- činskega LO Celje pregledal vse kopitarje na področju občine zaradi kužne malokrvnosti kopitarjev. Akcija bo pričela v ponedeljek, dne 11. II. 1957 in bo predvidoma trajala dva me- seca. Pregledi konj bodo v Veterinarskem za- vodu, Celje v dopoldunsKih urah. in to brez- plačno. Posamezni lastniki konj bodo o datumu in uri prigona svojih živali v \ eterinarski zavod I)ismeno obveščeni. O B J A \ A Dne 11. marcu 1957 ob 8. uri bo jiri'd Okruj- niiu sodiščem v Celju v sobi štev. 51/11 dražba polovice posestva vi. št, 244 k.o. Tratna. Naj- manjši ponudek znaša 152.500 din, varščina zna- ša 25.000 din. Družbeni pogoji so razvidni pri Okrajnem sodišču v Celju. OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da so izšli pro- grami potovanj za tu- in inozemstvo za prvo polletje 1957. \'^a šolske vodstva prosimo za pravočasno prijavo za planiške tekme za soboto 9. marca. Ob tej priliki organiziramo jioseben šolski vlak iz Velenja in Celja s postanki do Zidanega mnsta. Ob zadostnem številu prijavljenccv bomo or- ganizirali skupinski ogled planiških tekem v nedeljo, 10. marca 1957. Cena vozovnici in vstopnici v predprodaji 810 din. Za spomladanski graški velesejeni sprejemamo že prijave. 1 I,sređujemo dokumente ter potna dovoljenja s tujimi vizami ter nabavljamo valute za pri- vatna potovanja. Za pc^znike 1. maja že sprejemamo rezerva- cije avtobusov. Poslužujte se naših uslug, hitro in solidno boste postreženi. PUTNIK CELJE OBJAVA CELJSKE MESTNE HRANILNICE \ se. ki jih nismo mogli postreči z otroškimi hranilniki obveščamo, da jih imamo od pone- deljku, dne 4. 111 t. 1. spet na razpolago. Celjska mestna h.iuniliiica CJelje .SLUŽBO dobi dober krojaški pomočnik. Naslov v upruvi listu. КАКТиНЈлТ IN KOMISIONAR v oddelku gro- sistični-ga trgovskcgu podjetja v Zulcii do- l)ita zaposlitev takoj ali s 1. aprilom. Plača po iio\cm tarif nem pravilniku. Pismene po- nudbe poslati iiu iuislov upravo ('eljskogu tednika pod Z-52. SPRKJMKMO s 1. lil. 1У57 priučenega mizarja. Pogoj: vajen strojnih del. Plača po dogo- voru. Pogrebni zavod, Celje. • SPHlìJMEXiO honorarno pisarniško delo vseh vrst v popoldanskih urah. Ponudbe ua ujiravo listu. IŠCEM gos|)odinjsko pomočnico, pošteno, lju- biteljico otrok k štini članski družini. Niuslov v iip,ravi listu. SOSTANOVALCA sprejniem na hrano in sta- novanje, ^'uslov v upravi lista. PROD.\M vinograd z inventarjem v Zubiikovci. Informacije: Lavu 55, Celje, ob Ljubljanski cesti. PRODAM lepo j)urcelo primerno zu zidavo dvojčkov na Dolgem iiolju. Naslov v upravi listu. PRODAM posestvo 2,58 liu z eno večjo in z eno manjšo stunovanjsko hišo, z mlinom ter novim gospodarskim i)oslopjcm v Sp. Rečici pri Laškem za 2,000.(MK) din. Naslov v upravi listu. PRODAM stavbno parcelo (1000 m2) nu Ostrož- nein. Nuslov v upruvi lista. PRODAM po zelo nizki ceni lepo novo spal- nico, musivno in moderno. Ponudie iiu upra- vo lista. PRODAM stavbne parc<'le in eno stanovanjsko hišo z vrtom in sadovnjakom ob Ljubljanski cesti. .Naslov v upravi lista. PRODAM zemljišče 180O m- — stavbno parcelo v Žalcu. Naslov v upravi lista. PKODA.M dve njivi, gozd iu kozolec v Airclinu in v Vojniku. V Trnovçu pa stavbo, njivo truvilik in gozd ob glavni cesti. Jakob Soline, Trnovoc, Šentjur pri Celju. J'RODAM več stavbnih parcel eno uro iz Ce- lja ob prometni cesti. Naslov v upravi lista. PRODAM ali dam v najem posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. Sovine Alojz, pošta pristava pri Mcstinju. PROD.\M klavirsko harmoniko skoraj novo (80 i)asov, 2 registra — znamke Hohner). Naslov v upravi lista. VINOGRAD, urejen, z zidanico in nekaj sa- dovnjaku na najlepši legi v bližini Šmarja — ugodno prodam. Informacije, Tehairska c. 85, Cri-t (trgovina). KUPIM večji štedilnik (namizni z dvema peči- cama). Aiitloga Ivan, Petrovce 12. KL4'IM psu »Španiela«, mladiča. Luhko je tudi nerodovniški. Gilčvert Martin — Tolsti vrli 54. Suifulič, Slov. Konjice. Z\\IKNJ.\M radio rcsla / električnim gra-. iiiofonom. za deske all /a iietonsko železo. .Naslov v upravi lista. IZGUBILA sem zapestnico v nedeljo v kinu Metropol ali na cesti do pošte. Oseba, ki je pobrala zapestnico, je bila po znani osebi za- sledovunu. Zato jo prosim, da jo odda na u()ravi Celjskega tednika. PREKLICIJJEM sumničenju, izrečena dne 11. ja- nuarja 19у7 napram uslužbencem pošte Pol- zela, glede nepravilnega poslovanja ter se zahvaljujem za odstop od tožbe. Filip Sajovic. I.očicu - Polzela. Planinsko društvo Celje je darovalo, name- sto venca ponesrečenemu Mitju • Pehanija, za rr\ ne dijake 5000 din. Na filozofski kakulteti, oddelek za germa- stiko, je diplomirala Tanja Sadnikova iz Celja. Čestitamo! ZAHVALA Upravni in nadzorni odbor Društva prijate- ljev mladine v Celju se zahvaljujeta za do- brodelni prispevek Planinskemu društvu v Ce- lju v znesku 5000 din ter dijakoma Petru Ža- garju in Janezu Žagarju v znesku 1500 din, vsem trem namesto venca na grob ponesrečenega planinca iu prijatelja Mitje Pehanija ob ne- sreči na Korošici. Nedelja, 5. marca 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,50 Zabavna glasba in objave Ponedeljek, 4. marca 17.00 Domače novice in objave 17.15 Narodne pesmi pojo Fantje na vasi 17.50 Športni komentar 17,55 V plesnem ritmu 17,45 Igrajo tamburaši »Svobode« Celje p. v. Ferda Piliha Torek. 5. marca 17,00 Domače novice, kmetijski problemi in objave 17.15 Izbrali ste - prisluhnite! 17,50 Radijski feljton 17,55 Popevke in ritmi 17,45 Poje mešani zbor Prosv. društvo »Rovtar« iz Smihela p. v. Antona .Лстапа Sreda. 6. marca 17,00 Domače novice in obja\e 17,15 Poje Komorni moški zbor p. v. Egona Kuneja 17,50 Kulturni obzornik 17,55 Glasbena medigra 17,45 Filmske melodije Četrtek, 7. marca 17,00 Domače novice iu (¡bjave 17.15 Izbrali ste prisluhnite! 17.50 5 minut za naše gospodinje 17.55 V plesnem ritmu 17.45 Igra gcdba na pihala >-Fr. Prešeren« p. v. Ivana Karlovčeca Petek. 8. marca 17.00 Domače novice in cbjnve 17,15 Pojo Savanjčani p. v. Marjana Kozmusa 17,50 Gospodarske vesti 17,55 Proinenadni koncert Sobota, 9. marca 17.00 Domače novice in objave 17.15 Izbrali ste - prisluhnite! SREDA. 6. marca: VII. abonma koncert — pianistka Hilda llorak-Casova izvaja Sonate llu>dna, Brahmsa, Škerjanca in Chopina. SREDA. 20. marca: VIII. abonma koncert — violinist Igor Ozim. Predpiodaja vstopnic v Glasbeni šoli. Alió- nente prosimo, da poravnajo zadnji obrok. CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 2. marca ob 16. in 20. uri — Richard Nash; VREMENAR - Gostovanje v Kranju Nedelja. 5. marca 1957 ob 16. in 2â. uri - Jerzi Lntovvski: DEŽURNA SLUŽBA - Gostovanje v Kranju Torek, 5. marca ob 15,50 - Miloš Mikeln: PE- TRA SEME POZNA POROKA III. srednje- šolski abonma ob 20. uri - Miloš Mikeln: PETRA ŠE.ME POZNA POROKA — torkov abonma in izven Sreda. 6. marca ob 16. uri — Miloš Mikeln: PETRA SEME POZNA POROKA - II. sred- nješolski abonma Petek, 8. marca ob 16. uri — Shakespeare: M.\CBETI1 ^ I. srednješolski abonma CELJSKO GLEDALIŠČE RAZPISUJE /a sezono 1957/58 več mest za poklicne igralce (moške) iz vrst amalerjev. Pogoji: Uspešno ifrrnlskio iideistvovanje pri arnatcirskih sledali- ških družinah, iareden talent in avdicija pred gledališkim, vodstvom. Za avdicijo naj vsak kuiididut pripravi pol.iiibcii dramskj tekst ali recitacijo. Pouud:be pošljite do 15. marcu t. i. KINO UNION, CELJE Od 1. do 4. 111. 1957. »ŽENE ORKESTRA«, ame- riški film Od 5. do 8. IUI. 1957. »GRACIELA«. italijanski film KINO METROPOL, CELJE 5. do 6. III. »ODISEJ«, ameriški barvni film 7. do 10. III. 1957, »MARTY«, ameriški film MLADINSKI KINO LJUDSKE TEHNIKE (dvorana AD KLADIVAR) Celje Predvaja: 6. III. 1957 jugoslovanski film »DEČEK MITA« 15. III. 1957 sovjetski film »VESELE DOGO- DIVŠČINE VOJAKA BROVKINA« 20. III. 1957 jugoslovanski film »SOFKA. Predstave ob 15.50 in 18 uri. Zanimivosti (Nadaljevanje in konec) Ponoči pred operacijo sta se pogo- varjala oče in sin o neizbežnem. »Mike, vzeli ti bodo tudi dVugo oko.« — »To- da zakaj, očka?« — »Ker je bolno, ker bi zato lahko obolel na smrt, če ti ga ne vzamejo.« — »Potem pač mora biti; toda kako bom potem videl, očka?« »Mnogo velikih mož ni videlo s te- lesnimi očmi, zato pa so videli tem globlje z duševnimi in celo z rokami. Ko si včasih v temi hodil po svoji spal- nici, si dobro vedel, kje stoji stoP, kje eo vrata in kje je izhod. Tako boš vi- del vse z občutkom, z rokami.« »Dušilo ga je v grlu, ko je tako go- voril. Ni mogel dalje. Pa ni bilo tre- ba, ker Mike je že vse razumel: zdaj je vedel, zakaj mu je oče vedno pra- vil, da bo potem tema. Se enkrat je pogledal zahajajoči mesec, potem pa vprašal: »In kdaj se bo to zgodilo?« — »Jutri pred zoro. Mike ...« Tedaj je deček zajokal, toda sramo- val se je svojih solz in stopil nekoliko na stran, da bi oče ne slišal njegovega joka. Vrnil se je k njemu in rekel: »Očka, greva spat, samo obljubi mi, da boš potem, ko bo tema, vedno pri me- ni, dokler ne bom videl z rokami. Ku- piti mi moraš tudi tako lepo oko, kakor je desno. Da bom lep.« Zjutraj je še objel svojega polstenega medveda, z nežnimi ročicami otipaval materin objokani obraz, pošalil se je z bratcem Tomažekom, potem pa ga je oče odpeljal z avtom. Dan še ni sivèl, sonce še ni vzhajalo in za Mikeja tudi nikoli več ni vzšlo. Sedem dni je ležal Mike v bolnišnici z velikim obližem nad očesno duplino brez očesa. Z rokami je otipaval ve- likega medveda, ki so mu ga prinesli na posteljo. Hotel se je nasmehniti, ko mu je otipal smrček in steklene oči. Ko je zapustil posteljo, je počasi sto- pal po sobi in poskušal videti z ro- kami, kakor mu je pravil oče. Kmalu se je vrnil domov, v svet, ki ga je poznal, dokler je še videl z očmi in se ga je zato spominjal. Niti z bese- do ni potožil, kajti obljubil je očetu, da bo pogumen in trudil se je, da bi bil. Navzlic nežni mladosti pa se je zave- dal, kaj pomeni večna tema brez zarje in sonca. Ali ne bo obuval? Morebiti čez nekaj let, ko bo do kraja spoznal, da z rokami še zmerom ne vidi tako, j^fii'n-^ nrkdaj z očmi. nli če se mu vzbudi sum, da morebiti poleg vse znanosti in natančnosti diagnoza ven- darle ni bila pravilna. Ko so mu pozneje v duplino name- stili umetno oko, je sedel na stolčku in vprašal očeta, ki ga je spoznal po ko- raku: »Očka, ali dobro izgledam? Ni- sem grd? Sem bil pogumen?« Oče ga je krčevito objel in poljubil na lice ... Okoli 4 milijone prostozidarjev v Ameriki Nekoč je bila prostozidarska bratovščina dostopna samo moškim, v zadnjem stoletju pa so vrata odprli tudi ženam in mladini. 2ene so v okviru tega združenja ustanovile vrsto redov, med njimi tudi red Jobovih hčera, ki jih vidimo pri obredni ceremoniji nekje v Ameriki. Kdo bi si mislil, da je v modemi Ameriki prostozidarska organizacija najmočnejša in da je tam največ čla- nov »modrih lož« na svetu. Osnovana je bila pred 240 leti v Lon- donu, ko so zgradili veliko katedralo. Stiri kamnoseške cehovske organizacije so sklenile organizirati tako organiza- cijo, ki bi gradila »duhovni svet«. Na- men članstva je, da si medsebojno po- magajo, seveda pod pogojem, da verja- mejo v višje bitje. Prostozidarstvo ima v svojih vrstah mohamedance, budiste in kristjane, toda predvsem evangelij- ske sekte, kajiti Vatikan jim je bii ved- no precej gorak, V dobi več kot tristotih let se je ta organizacija razlezla ne samo v številč- no širino, temveč je postala zbir vseh mogočih ceremonialnih vložkov, zgra- dila sua zamotano hierarhično lesitvico, dolgo vrsito nazivov in redov. Zanimivo je, da so v preteklosti, pa tudi sedaj, biU v njej zelo vidni možje, ktit na primer Mozart, Friderik Veliki, Vol- taire. Od Goorga Washingtona pa Trumana je bilo v njihovih vrstah severnoameriških pirezidentov. Tudi ггц^ sedanje angleške kraljice je prostozim brez tuje pomoči se- zidal čedno hišico. Le-ta je vredna p:ibližno 3 milijone lir. Nevesta je po- nosna na njegovo življensko delo. sam pa p-avi, da ne ve, kaico bi drugače, uporabil prosti čas. Spet se bomo'našemili,.. Pustne norčije so v Celju tradiciolnalne, za kar je poskrbelo celjsko Olepševal- no in turistično društvo, ki je dosledno pesniKovim besedam, ko pravi — Celje belo in veselo...— Letos bo Olepševalno in turistično diušilvo ^рг1 organizi- ralo pustno rajanje. Tokrat je maškara da poleg tiadiconahie tudi jubilejna — trideseta po vrstnem redu, — Že dlje časa je v СеЦи pi eoe j ugibani, kalí.o se bodo Celjani našemili? Gornja slika prikazuje prizor z 1ал&ко1е1ие maska- lade. Bo letošnja boljša? Bomo videli, pravite! 3-D v Ameriki izumira V ZDA so filmski producenti prene- hali s proizvodnjo 3-D filmov. Psihi- atri so ugotovili, da ta vrsta filmov slabo vpliva na ljudi, ki so postajali živčni. Po vsaki predstavi 3-D filma je prišlo na cestah do številnih prometnih nesreč. Ljudje, ki so se vozili iz kina 8 svojimi avtomobili, so bili še precej časa pod vtisom napvetega dogajanja, zato jih je spravila iz ravnovesja vsaka malenkost. Zato so vse 3-D Ште ameriški pro- ducenti prodali v Evropo, kjer so jih začeli z uspehom predvajati. Vendar pa ti filmi v ZDA že izumirajo in ni iz- güedov, da bi na novo oživeli. Namesto njih ee sedaj poslužujejo nove tehni- ke, cirkarzme. Platno je postavljeno v obliki kroga, nanj pa projecirajo slike 3 dvanajstimi kinoprojektorji in gle- dalcu se zdi kot bi bil v središču doga- janja. Pravijo, da je ta način mnogo boljši že zato, ker niso potrebna neJ prikladna očala. Г Anhini čast ANKINI CASI je naslov jugoslovanA skega filma, ki ga vrtijo te dni v kinc\ Unionu. Film je bil posnet po Andri- ćevi noveli, dejanje se godi 1804. lets v Bosanskem pašaluku. Gre za zgodbo, psihološko nemogočo v vsakdanjei* življenju, ki ne zaživi pred nami. Film je tJ primeri v Velikimi in malimi spet korak nazaj. NIC NI POMAGALO Na 8~,'ojem skromnem posestvecu je nek Arabec »oral« svojo njivo. Starin- sko desko z žeblji je vleker star osel. Kazalo je, da ne bo konca ne kraja temu »oranju«. Kmeta je opazoval ne- kaj časa tudi uslužbenec komisije ame- riške pomoči. Stopil je k Arabcu in mu ponudil majhen traktor in ustrezen plug, ki bi njegove orne površine zoral v enem dnevu. »Poglej, ta priprava XX, stoletja bo opravila oranje v enem dnevu, ti in tvoj osel pa za to potrebujeta 6 dni,« je dejal uslužbenec Arabcu, »In če bi to storil, oh gospod, kaj bova jaz in osel počela ostalih pet dni,4 Torej, tu ni bUo pomoči. Arabec je naprej oral. Pred nj;m je bilo še šesit delovnih dni na njivi. kubistiCne Sale Zvečer je legel, toda zaspati ni mo- gel. Venomer se mu je dozdevalo, da zunaj nekaj zavija zavija.. . Zaradd t"^«?! zavi'ania vso noč ni mogel spati. Zjutraj, natsezgodaj, je še vedno zavi- jajo zavijalo .., Odprl je okno in po- gledal, kaj neki bi utegnilo tako zavi- jati: bil je cestni ovinek. * Na neko javno tehtnico stopi suha in majhna gospa. Listek ji poicaže 90 kg. Cez nekaj čaea s4opi nanjo debela in velika ženska. Listek pokaže 30 kg. Kdaj je to mogoče? (Samo takrat, če je tehtnica humorist.) Odisej ODISEJ, ameriški barvni film, bo ^ kratkem prišel na celjsko filmsko platno. Sprejmemo honorarno moč za administrativna dela s polnim delovnim časom. Plača in ostalo po dogovoru! MANUFAKTURA TRGOVSKO PODJETJE Celje, Trg V. kongresa 8