Politični ogled. Avstrijske dežele. Skoro 5 celih dni trpela je glavna debata (razgovor) o ,,verskih" predlogih. Vpisanih je bilo od obeh strani mnogo govornikov, ki pa niso mogli vsi besede poprijeti, ker je večina zbornice sprejela predlog, da se dobata konča. Se ve da večina to lahko stori, ker to dopušča opravilni red, iz druge strani so pa ustavaki že poprej sklenuli sprejeti — s spremembami namreS — vladne predloge. Da si so poslanci ,,pravne strauke" s tehtnimi razlogi dokazali, da so te postave za kat. cerkev pogubne, da državni zbor nema pravice, kat. cerkvi predpisovati postav, ki segajo v notranje cerkvene zadeve, je vendar vse to za ustavaško večino bob v steno bilo. — Slednjič se je po imenib glasovalo o tem: ali so ti predlogi za daljno, posebno obravnavo ali ne ? D a s o za to, izreklo je 224 poslancev; da niso za to, glasovalo jih je 71, nied kterimi so bili samo 3 zastopniki slovenskih pokrajin: grof Hohenwart, Herman in Valusi iz Goriškega. (Giof Barbo iz  Kvanjskega, ki bi bil gotovo tudi za to glasoval, ni bil v zbornici, ker je boj6 moral iti domu.) Drugi slovenski poslanci pod vodstvom dra. Razlaga, ki je poudavjal, da zastopa napredno stranko Slovencev, žeš, da ima večino ljudstva (???) za seboj, so pa glasovali z a to, da pridejo predlogi vposebno ali specielno debato. Iz besed dra. Razlaga, ki je za to govoril, kakor tudi iz  drugega zanesljivega vira zamoiemo na tanko po vedati, kakošno da je stališče, na kteiem pri tem  vprašanji ,,napredna" stranka Slovencev stoji. Dr.  Razlag je poudarjal, da bodo njegovi (3) tovarši pri posebni debati nasTetovali zboljšaTe pri posamesnih §§. t tem smislu, da ae cerkTi kolikor mogoče obairna samostalnost zagotoTi, da ne bo policiji izdana, kakor Tladni na6rt in še bolj dotični odbor hoče. In ker mnogo stvari t podiočje deželnih zastopoT spada, hočejo tudi njim samostalnost bianiti. Ob enem pa četvorica ^naprednib" SloTenceT Te, da ne bo večina pritrdila nasvetoTaniin zboljšaTain, maiTeč bo ae posamesne §§. bolj zasolila; v tem slučaji pa tudi Slovenci ne bodo pri tretjem branji za take postaTo glasoTali. — Nepristrano sodeč moramo reči, da je ta politika sicer jako različna od politike liberalne stranke držaTnega zbora in tudi od one, ktero zastopa Jur6i6eTa pajdašija t ,,Narodu," da je pa ob enem praT nepraktična. Kdo bi ne želel, da so nresuičijo dr. RazlagoTi nazori o STobodi kat. ceikTe ? Ali to n i m o g o č e pri sedanji sestavi držaTnega zbora, to bi le mogoče bilo, ko bi fedeialistično ustavo imeli, kar boče stranka pod HobeuwartoTim vodstvom, ki poudarja tudi STobodo c e r k t e , kterej nima pravice drž. zbor postav dajati. Zakaj se torej RazlagoTa stranka ne pridruži oni stranki, ki daje naJTeč poroštTa tudi STobodi cerkTe? Dr. Razlag niisli, da zadevajo predložene postaTe samo le vnanje cerkvene razmere, pri kterih ima goToriti tudi državni zastop; specijelna debata mu bo pa pokazala, da temu ni tako. UstaTaki namreč tako-le modrujejo: Ker smo po Schmerlingovi Tolilni postavi in po neposrednih volitTah gospodstvo t roke dobili, ga ne damo Teč z rok. Nasprotujejo nam pa pri ljudstvu iu z ljudstvom — duhoTniki; napraTimo torej postavo, Tsled ktere duhoTniki tega ne bodo Teč mogli storiti. V ta namen služijo §§, po kterib ne more nijeden duhoTnik Teč službe dobiti in je obdržati, ako se le gane proti nam. — Vprašamo: ali ni to praT notranja zadeTa cerkrena? Kdo se bo še pečal z bogosloTskimi in pastirskimi Tedami, ako to čisto nič ne odloči pri pvošnji za cerkveno službo, ampak e d i n o 1 e nesponašljiTo državljansko vedenje, to je: da so nemčurski ustaTaki z duboTnikom zadoToljni. In kaj bo s cerkTeno službo, če se napolnijo Tsa mesta s takimi šušmarji, kterim je liberalna Tlada Teč kot st. kat. cerkeT in njene naredbe? Kdo se bo slednjič podal t duhoTski stan pod to pogodbo, da zataji navodnost, T8e zdraTe politične in cerkTene nazore ? Le brezznačajin čloTek zamore vse to pregrizniti in — btojo sebičnost na, prvo mesto staviti! In na to zdaj Tse meri. Molčite duhoTniki — praTijo ustaTaki — molčite pri Tsem, kar mi liberalci počenjamo; puatite nam neomejeno oblast nad ljndstTom; — tako Tam damo s 1 u ž b o , Tas cel6 pred škofi branimo! — Kako zamore dr. Razlag pri takem stanju ae o svobodi cerkTe goToriti in pobijati one, ki hočejo r e s n i č n o STobodo dežel, narodoT in cerkTe, to nam je nedosegljiTO. Škoda za moža, da s STOjim goTorom druga ni doaegel kot — ploskanje liberalnih ustavakoT! Upamo pa, da se bo dalo ložje govoiiti potem, ko bode četTorica pod RazlagOTim Todstvom pri tretjem branju p v o t i postavam glasovala. Če bo rea ? Pri specijelni debati, ki je bila t torek 10. t. m., so edino le Poljaci zopei* §§. 1. 2. goTorili, od naprednib SloTenceT se nihčer oglasil ni, dasi praT ta dva §§. cerkvi jeruljeta ves t p 1 j i t pri nameačeTanju duhovnikoT. Oba §§. sta bila sprejeta po odborovem predlogu, ki razteza držaTno-policijsko oblast tudi na nameščenje proTizorjeT in kaplanoT. — Na poziT prvosednika držaTnega zbora odgOTorili so poslanci, kterih ni t držaTnem zboru, uamreč moravski poslanec grof Ekbert Belkredi in č e s k i poslanci. Prvi praTi, da zato ne Tstopi t diž. zbor, ker se kot MoraTec drži českih poslanceT, kakor tudi MoraTsko po zgodoTinskem pravu pod česko krono spada. Dokler ni držaTni zbor pripravljen spraTiti se z opozicijo (z nasprotno stranko), tako dolgo tudi on z državnim zborom nič opiaviti nima. ,,Ta moj sklep opraTičuje tudi moje Tersko prepričanje. Predlaganje ,,Terskih" postaT in glasovanje za nje sega t božjo in zgodovinsko pravico ka^. cerkTe. Moji praTni nazoii in moja Test mi pa branijo pripoznati pristojnost državnemu zboru k takemu postavodajstvu". — Hvala Bogu, da še ATStrija t a k i h možev ima! Ceski poslanci se pa t svojem odgoToru poziTljejo na prejšnji stoj odgoTor od 23. uot. lanskega leta, t kterem so bili izrekli, da hočejo Tstopiti t drž. zbor, ako se hoče Tečina z njimi pogoditi, da pa ne morejo Tstopiti brezpogojno, ker bi s tem zatajili zaprisežene držaTne praTice českega kvaljestva. Kakor pa tačas, se je zgodilo tudi zdaj: prvosednik dr. Rechbauer je kratko izrekel: To so prazni izgoTori, torej zgubijo poslanci svoj mandat. Zastonj se je trudil dr. P r a ž a k , da ustavakom dopove, kako straano nemodro in kruto da ravnajo; oni nočejo o spvaTi z opozicijo nič slišati, kakor je tudi njih kolovodja dr. Rechbauer izrekel, da o spraTi ni zdaj Teč goToriti! Ogersko. MinisterstTo se je odpoTedalo, noTega še pa ni in ga tudi tako hitro ne bo, ker hoče kralj poprej zaslišati odlične kolo\Todje raznih strank iu potem še le odločiti, ktera da bi ae za Tladanje sodila. — Te dni je bilo t Peštu Tse po konci. Nekega mesarja, Mihala, so namreč bili zaprli, ker ui daTka plačal. Nesrečnež se t ječi obesi, med ljudstvo pa šine glas, da so ga na smrt stepli. Na dan pogreba se zbere neštevilna drbal, nese mvliča pred mestno bišo, začne teremtetovati in okna pobijati. Na pokopališču nastane enako midaTsanje. Vojake, ki so boteli razbrzdance krotiti ter so na prazno streljali, je drhal s kamenjeiu zapodila. Na Tečer užge mestno hišo in odpodi gasilce s kamenjem. Še le potem, ko pridejo vojaki v drngiS in s Bvincem zapalijo ter pri priSi 4 ljudi usti-elijo, mnogo drugih ranijo, se drhal razškropi, hiša pa v tem na vseh krajih gori, dokler gasilci požara ne ukrot6. Kranjsko. Vlada je — brez dvoma na migljej iz Dunaja — kat. pol. društvo razpustila, češ, da je protipostavno bilo, ko je odbor sklenil protest zoper konfesijonelne postave, kar bi le imel zbor storiti. Mar niso gg. odborniki društvenib postav poznali?? — Zanimivo je pa, da se svobodomiselni ,,Narod" tega veseli kot razposajen dečko, ki je tudi vesel, če kdo njegovega nasprotnika, s kterim se je lasal, za šinjak zgrabi.