340
Novičar iz raznih krajev.
Višja sodoija je v nekem priraerleji razsodila, da koga cljansko razžaliti se ne pravi le njegovemu životu kaj zalega prizadjati, temne tudi, če se mu s pestjo žuga, žaba vljica popeva itd. — Ker se se zmiraj primerja, da se včasih pisma pečatijo s štem peljskimi markami, so c. k. pošre vnovič razglasile, da štempeljske marke na pismih nimajo nobene veljave in da se s takimi pismi ravna kakor da bi bile brez mark. — Vrednost vsih deržavnih (cesarskih) posestev se ceni po poslednji cenitvi na 340 do 350 milijonov gold.; gospodarstvo teh grajšin pa je, žalibog! bilo drago in slabo tako, da, posebno na Ogerskem, nektere nič niso nesle, marveč se je moglo vsako leto še več tisuč gold. doplačevati; sploh se more reči, da dohodki so komaj bili en gold. od sto; — sedaj ko se je po železnicah pot vsirn pridelkom na vse strani odperia in se bo dragač gospodarilo, bojo tudi vrednost teh posestev in njih dohodki vsi drugačni. — Konec lanskega leta se je štelo vsih prebi-vavcov našega cesarstva 39 milijonov 411.309; med temi žensk 20 mil. 138.699, m ozki h pa 19 mil. 272.610; po tem številu je tedaj cena ženstva poskočila, ker pred se je zmiraj slišalo govoriti, da 11 žensk pride na 1 možkega. — Kar je na Dunaj i meso tako drago (17 kr. funt), pokoljejo na teden le kakih 170 volov ali še manj; pred so jih poklali 200 ia še več. — Kolere je še zmiraj dosti po svetu; v Katanii na Sicilijauskem je tak strah, da vsi premožniši prebivavci, vradniki, duhovni in zdravniki beže; le revni so ostali, ki nimajo nikamor iti; čedalje bolj se res poterjuje resnica, da kurajže ne iši na Laškem!   —   V Binkovicu,   neki   vasi   eno
v
miljo od Ratibora v Šlezii, se je primerilo, da so unidan nekega kmeta, ki je za kolero umeri, v zaperti trugi v cerkev prinesli, ker za pokopati še ni bil. Ponoči zasliši čuvaj memo cerkve grede neko terkanje in stokanje v cerkvi; na to zažene hrup, ljudje prilete skupaj, odprti trugo — in merlič vstane od smerti. Ko so mu obleko po-skerbeli, gre domii sila lačen in žejin; vesela žena mu berž napravi jedil, in ko se naje, gre spat. Drugo jutro ga hoče žena vprašati, je li je dobro spal; al ne dobi odgovora , — čez 3 dni so ga vdrugič pokopali. — Rusi so v Krimu 17. t. m. spet zgubili eno terdnjavo: Kinburn imenovano. Goršakov piše takole: „Po strašnem bombardovanji je bila Kinburn posadka , ki se je nekaj časa dobro branila , primorana to terdnjavo zapustiti; ob treh popoldne je je posedel sovražnik". V ti terdnjavi je bilo 1500 rusov-skih vojakov, kterih poveljnik je bil Ko novic; 70 topov so popustili. Kinburn (poglej naš „zemljovid") stoji ob čer-nam morji in Dnjepru in je važna terdnjava zato, ker je v sredi med notrajno deželo in černem morjem; leta 1736 so jo Rusi Turkom do tal pokončali; pozneje so jo Turki spet v svojo posest dobili, leta 1775 pa jo za vselej odstopili Rusom.—Sicer se še zmiraj nič gotovega ne ve, kaj namer-jajo Francozi in Angleži v Krimu. Goršakov je 17. t. m. le to naznanil: ^Neprenehoma dohajajo sovražne ladije z vojaki; ob bregovih bajdarske doline so že 3 divizije, v dolini je četerta". Iz francoske in angležke armade pa se sedaj nobena novica več ne zve, ker sta vojskovodja zapodila vse ljudi preč, ki so svetu že pred razglasovali vse, kar se je imelo zgoditi. — Car Aleksander je bil poslednje dni še zmiraj v Nikolajevu. — Še nikoli se niso v Tou-lonu in Marselji delale tako silne priprave za vojsko, kakor ravno sedaj. — V mestu Calais (Kale) so ondi bivajoči Angleži 8. dan t. m. praznovali pad Sevastopolja s silno pojedino, za ktero so celega (ne razsekanega) vola spekli, ki je vagal 14 centov in pol; 600 oseb je sedelo okoli velikana na velikem tergu imenovanega mesta.