List 22.
Gospodarske stvari.
Razdelitev pašnikov in zložitva (Arrondirung)
zemljišč,
Neovrgljivi in prvi pogoj zraven umno obdelovanih zemljišč je gozd (boršt, šuma) pri kmetijstvu. Gozd je v resnici duša slednjega kmetijskega obdelovanja, in če kmetovalec njega nima, revež je. Grozd daja kmetiji potrebnega lesi za kurjavo, za podstrešja, orodje in druge kmetijske potrebe; posebni gozdni pridelek za kmetijstvo je pa tudi stelja, kajti če stelje ni, tudi gnoja ni, in če tega kmetovalec nima, posebno na Krasu, mu žito in drugi sadeži ne hasnejo.
Tedaj prva naša skrb bodi, da se gozdi ohranijo in kolikor mogoče zboljšajo. Od tod pa dobivamo še druzih neprecenljivih dobrot, in teh tem več, čem gostejši je gozd. Kjer tedaj gozdov ni, tudi le-teh dobrot ni; ondot suša posebno po Krasu sleherno leto vse popari. Dognana resnica je tudi to, da, kadar goste šume pokrivajo hribe in doline, se dežni oblaki raje pristavljajo ter rahel dežek na prepeklo zemljo spuščajo; potem pa se mah po drevji, po skalah in po tleh, listje, resje itd. mokrote napije, jo v sebi drži, ter počasi studence, potoke itd. poji in drugo mokroto z oblakov na-se vleče. Kjer so gosti gozdi, ondi se mokrota počasi s hribov, strmin in žlebin oceja; če so pa hribi in doline svitli — brez gozda, je pri vsakem naglem dežji tam na mestu, še bolj pa po ravninah velika škoda, kajti nalivi naglo derejo navzdol, trgajo se seboj zemljo, gruše itd., potoki potem iz svojih strug vdarjajo in — njive in senožeti vničujejo in njih pridelke se seboj nesejo. Tedaj vsaka šuma je na neprecenljivo korist kmetijstvu; zatega del pa ne bi se smeli z grmovjem obraščeni pašniki posameznim lastnikom deliti. Ako bi se tudi taki pašniki na Krasu delili, zginilo bi grmovje in ž njim tudi vse gori popisane koristi; burji bi se pak vrata širila, ter trgala bi neusmiljeno trato in še to malo zemlje, ki jo še ima Kras.
Premišljevanje, v ktero se je spustil visokočastiti poslanec gosp. dr. To man preteklo jesen v ljubljanskem deželnem zboru o razdelitvi pašnikov, je po vse iz praktičnega življenja vzeto (glej letošnje „Novice" št. 3). Ako bi se pa tudi po Krasu vsi pašniki brez izjemka lastnikom delili, bilo bi to djanje od druge strani na veliko škodo posameznim posestnikom, občini in tudi vsej deželi, in zakaj? — Revščine je posebno na Notranjskem in tudi po primorskem Krasu čedalje več, Trst je blizo, drva ondi draga; sila pa kola lomi, to je, sila ne pozna postave — v malo letih bi iz obraščenih pašnikov skalnat svet postal; burja bi gospodarila čez in čez, in tudi po tistih zemljiščih, kjer sedaj še  kak šopek obraščenega pašnika  zavetje  dela
^^—i—————
zemlji. Ne preziram tistih umnih posestnikov, kteri bi njim odločeno gmajno še veliko več na vse strani zuoljšali, a tacih je zelo malo — in še takim umnim gospodarjem bi snedeži, potem ko bi vse svoje grmovje izsekali, šume toliko časa ščipali in ščipali, da bi primorani bili, zoper svojo voljo vse brez razločka iztrebiti jih.    In to se je že večkrat zgodilo!
O principu, da je skrajni čas pašnike deliti, so ene misli tisti vsi, kterim je mar za blagostan dežela-nov in napredek kmetijstva. V tem nam „Novice" že dosti let sem pridigajo ter koristi delitve temeljito razlagajo ; al vendar do sedaj brez izdatnega vspeha. Posebno na Krasu bi bilo treba razdelitev golih pašnikov pospešiti, kajti brez tega — verjemite mi! — ne bo Kras nikoli dobil zelenega krila. To je tudi že v spisih „o pogozdevanji Krasa" (glej „Novice" leta 1865. list 35 itd.) dokazano bilo. In če tudi, ne samo avstrijska, ampak vsa evropska gozdna društva Kras ogledujejo, bode Kras vedno skalnat ostal in nikdar se pogozdil, dokler se njegovim pridnim stanovalcem v razdelitvi golih pašnikov prilika za ta namen ne da. Poglejmo, kaj so pri Občinah in pri Bazovici v malo letih po razdelitvi skalnatih gmajn dosegli? Očistili so jih sivega skalovja, tako, da človek, ki je ta svet pred videl, mora strmeti, kaj njegova umna moč zmore. Zginile so skale, ktere so bile kot tlak druga na drugi nakupičene; nastala je potem lepa obzidana ograda z njivo, gladko snožetjo, nasajena s trto vinsko in raznim drevjem. Med drugimi posestniki naj bo v izgled prvi in edini gosp. Andrej Danel iz Občin, kteri že nekaj let sem lepe senožeti iz skalnatega sveta dela, ter tudi sedaj pri Franetiču ogrado 15 oralov veliko iz čisto skalnatega svetd napravlja. Tiste dele gmajn pa, ki so Še s kakim grmom zaraščeni, ne dajo kraške soseske v razdelitev, kajti v predragem spominu jim je še razdelitva njih lepih borštev od 18. in sedanjega stoletja posameznim lastnikom, kteri so vse svoje dele popolnoma uničili — zakaj Trst je blizo in drva tam so vedno draga. Sedaj pa zavidajo one soseske, ki so od tistikrat do danes svoje borŠte v skupnem varstvu in vživanji ne samo ohranile, a tudi zboljšale. V izgled naj nam bo med malo drugimi soseskami na Krasu med sivim Krasom ležeča Divača.
(Dalje prihodnjič.)
Razdelitev pašnikov in zložitva (Arrondirung)
zemljišč.
(Dalje.)
Moči, kterih več ali manj vsaka soseska po velikosti svoji ima za vzdržanje in zboljšanje gozdov, so neprecenljive, in učeni gozdnarji, kterim je v resnici mar za gozd, hrepenijo po takih močeh, kajti ne samo da soseske lahko gole strani gozdov obsadijo, temuč tudi mladi gozdi, kteri gozdnarju dobička ne dajajo, da bi jih mogel umetno obdelavati, imajo pri soseskah vsaki letni čas dovolj porabljive moči. Taki gozdnarji trdijo , da soseskini gozdi se dajo zboljšati pri količ-kajšnem obdelovanji, in to na velik dobiček soseskam in tudi celi deželi, česar pa posamezni posestniki gozdov doseči ne morejo. In gotova resnica je to. Tedaj sosedje varujmo in boljšajmo svoje gozde se zedinje-nimi močmi, in če mi popolnega dobička od svoje delavnosti ne dočakamo, naši zanamci ga bodo gotovo ; hvalo srčno nam bodo peli za trud naš , ko bodo naše kosti že drobne!
Da imajo umni in varčni gospodarji resno voljo, zraven golih tudi obraščene pašnike in vse gozde deliti, to je vse hvale vredno, kajti oni spoznavajo, ko-likošni zakladi Še mrtvi v neobdelanem svetu ležijo, in oni bi radi ne samo gole, puste pašnike v plodne predelali, ampak tudi svoj del tako obdelovali, da bi kadaj lepe goldinarčke brez gozdne škode vlekli. Al kaj pomaga, ker bi vendar na zadnje, kakor sem gori dokazal , občna zguba nastala po revščini, ktera se že na najvišo stopinjo sili«
Razdelimo si tedaj le neobraščene, gole pašnike, in to brez zamude!
Priložno pa zložimo si tudi zemljišča, kajti ni ga lepšega časa mimo tega, da se zraven razdelitve pašnikov tudi zemljišča zložijo. S tem bi se kmetijstvu neizrečeno pod rame segnilo; kajti zložitev zemljišč bi prvič: olajšala razdelitev golih pašnikov, ta pa zložitev zemljišč, kajti veči del pašniških lastnikov ima zemljišča tikoma pašnikov; drugič: olajšalo bi se obdelovanje kmetij na vse strani neizrečeno, kajti po celem Kranjskem, Primorskem in tudi po drugih deželah 1 maslic zemlje (Y4 Hube) iz 15 kosov zemljišč obstaja. Koliko je tu nepotrebnih potov pri obdelovanji , ogledovanji, varstvu itd.; t r e t j i č: pri oranji in košnji ne more sosed sosedu, večkrat tudi pri vsej dobri volji, vstreči; za pest odorane zemlje ali odko-šene trave, če tudi je skor brez vrednosti, nastane med sosedi prepir, tepež, tudi drage pravde; četrtič: vožnja po zemljiščih z zemljišča na zemljišče, čeravno s pravico, drevesa pri zemljiščinih mejah, posebno sadna drevesa, napravijo hud ravs in kavs , čeravno državni zakonik sadje pripušča tistemu, na čegar tla pade. Na stotine vzrokov bi se lahko naštelo, kteri za zložitev zemljišč govore. Kolikošno veselje sam posestnik občuti,   kadar vidi pred seboj veliko lepo obdelano polje
in senožet, in to vse skupaj je njegovo! Zraven vsega bi se pa tudi državi veliko dela prihranilo, kajti brezštevilni kosi zemljišč dajajo katastru neizmernega dela; treba je tedaj tudi delavcev, uradnikov dragih.
Sosedje varujmo in boljšajmo gozde ; delimo gole pašnike, in zložimo si zemljišča! To se brez velike težave toliko lože zgodi, ker visoka vlada in naš veleslavni deželni zbor to želita; tedaj se moremo od tod vsake podpore nadjati.
Kako da bi se pa to hitro in dosledno dognalo, morali bi se izvedeni može iz dotičnih krajev po odločbi imenovanih visocih oblastnij sniti, in o tem važnem predmetu pogoditi. Vrzimo tedaj staro železno ro-bačo z ram, čeravno stari naš pregovor pravi, da navada je železna srajca.
Ravno sedaj stavi slavna c. kr. okrajna gosposka postojnska po naukazu visoke deželne vlade na županije dvoje vprašanj, na kteri ima ona z dogovorom županov in izvedenih mož odgovarjati, namreč:
1.    Ktera sredstva bi bila za pogozdovanje kamnitih tal in uničenih gozdov na kranjskem Krasu najbolj hasljiva?
2.    Ali so soseske v tej zadevi že kaj storile in s kakosnim uspehom?
Moja misel o teh dveh vprašanjih je: 1. Za pogozdevanje kamnitih tal, kjer ni čisto nič grmovja in zemlje, ni ga sredstva brez neizmernih stroškov. Tukaj si mora narava sama počasi pomagati; če je pa količkaj zemlje med skalovjem in kak grm, treba je take ploščadi vsaki paši v prepoved djati. Ako bi se hotela taka tla hitro pogozditi, treba jim je se semenom na pomoč priti; najboljše seme za take ploščadi je gotovo beli gaber (Carpinus betulus) in pa gladki ali poljski brest (Ulmus campestris). Ti dve drevesi zdržite vsa slaba kraška vremena najbolj, in se tako po rokah med skalovjem zaplodite, da je težavno iztrebiti ju. Po vseh drugih tleh je no domačih skušnjah beli borovec (Pinus svlvestris) ne pa črni borovec (P. austriaca) priporočila vreden, kajti on se vsaki zemlji, če je prav posajen, prileze in najhitreje pusta tla pokrije in zboljša.
Koder so pa gozdi po dobrih tleh vničeni, ni druzega treba, kakor prepovedance vpeljati; posebno bodo prepovedanci ondi na mestu, kjer še kaka bukev in kak hrast raste, in to ob Času žirnega leča. V tacih letih je svinjska paša po takih gozdih živega priporočila vredna; to se razume, da jeseni, kadar žir od drevja čepa, sicer pa nikoli ne. Prepoved more pa toliko časa veljati, dokler rastike govejemu gobcu ne odrastejo.                                                   (Kon. prih.)
184