Celjski tednik CELJE, 9. septembra 1960 Leto X., štev. 36 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISIA ČASOPISNO PODJETJI •CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MEUK-COJMIH UREJUJE UREDNIŠKI ODBOE ODGOVORNI UREDNll TONE MASLO % RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA 2KSV CELJU BREZ POLITIČNE AKCIJE NI NAPREDKA AKCIJSKI PROGRAM KMETIJSKE PROIZVODNJE: CiM PREJ fREITI IZ NATURALNE v blagovno PROIZVODNJO. — TO pO omogočilo pogodbeno sodelovanje zadruga — SMET. — trije odloki o minimalnih agrotehničnih tJKREPIH. — POLLETNI GOSPODARSKI NACRT PRESEŽEN. ^ naloga političnih organizacij, delavskih in za- DRUŽNIH svetov: Široka razprava in razgibana de- lAVNOST. Pred dnevi je bila raaširjena #eja obcinalîfâga komiteja ZKH, ^(bčinskega odbora SZDL, pred- sedstva občinskega sindikalnega eveta in sekretarjev osnovnih or- ganizacij Zveze kotmuaistov. Na tej seji, ki jo je vodil sekretar občinskega kommeja tovariš Tone Skok so razpravljali o akcijsikem piTogramu kmetijske proizvodnje И letošnje in prihodnje leto ter • gibanju gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta. Podpredsednik celjske občine tov. Beno Krivec je seznanil nav- zoče z osnovnimi načeli akcij- ikega programa kmetijske proiz- Todnje v celjski občini ter pou- daril, da ta iprogram vsebuje po- godbeno sodelovanje na 31 % njivsikih in 40 % travniških po- rráin. V primerjavi z lanskim le- tom je plan pogodbenega sodelo- ушја za 14 % nižji od lanskega in za 49 % višji od lanslraletne cealizacije. Cilj kooperacije je po- večanje tržne proizvodnje Za*-o bi naj kmetijske zadruge sklepale predvsem pogodbe za Kulture, Ki so najbolj primerne za krajevne razmere. Na ta način bo koopera- cija ugodno vplivala tudi na ra- y>nizacijo in specializacijo pro- \ivodnje, ki ima tržni značaj. V celjski občini je tudi največji po- udarek na krmljenju živine, zato zavzemajo v letošnji pogodbeni proizvodnji krmske rastline prvo mesto. Razen njivskih in travni- ških krmskih rastlin predvideva plan kooperacije v manjši meri 4e proizvodnjo pšenice, hmelja in krompirja. Da bi zajamčili krajevnim raz- meram, legi zemljišč in agroteh- nični sposobnosti kmetijskih za- drug primerno obdelavo zemlje, io na tej seji razpravljali tudi o treh odlokih, ki predpisujejo mi- nimalne agrotehnične ukrepe za pridelovanje pšenice ter za pri- delovanje krme na njivskih in travniških površinah. O teh ukre- pih je pred dnevi razpravljal in o njih siklepal tudi občinski ljud- ski odbor. Te odlolîe bodo z veseljem po- zdravili napredni kmetovalci, ki so že doslej kmetovali na napre- den način, saj za take kmetovalce agrotehnični ukrepi, ki jih ti od- loki predpisujejo, ne pomenijo nič novega. Slabi kmetovalci pa bodo verjetno sprejeli te ukrepe sprva z nezadovoljstvom, saj jih bodo le-ti prisilili, da bodo začeli s pomočjo kmetijske zadruge na- predne j e kmetova ti po načelih sodobne agrotehnike. Ti ukrepi vsebujejo območja naselij, za ka- tera veljajo, dalje koliko in kakš- na umetna gnojila in semena je treba uporabljati, kako sejati in obdelovati. Razan tega odloki vsebujejo tudi obveznosti zadruge do kmetovalca in oibratno ter sankcije proti kršilcem odlokov. Sankcije predvidevajo tudi od- vzem zemljišča, ki ne bo obdelano po predpisih tega odloka, za dobo 1 do 5 let v skladu z zakonom o izkoriščanju kmetijskega zem- ljišča. Zaradi pomanjkanja kadrov, nekaterih osnovnih sredstev, ne- primernih talnih razmier in lege zemljišč bodo s temi odloki za- enkrat zajeti površinsko manjši deli kmetijskih zemljišč, ki ležijo v ravninskih vaseh. V teh pre- delih je uporaba vunetnih gnojil že udomačena in ^jcmetovalci so že seznanjeni z osnovnimi pojmi sodobnejše proizvodnje. V primerjavi na celotne njiv- ske in travnišike površine na pod- ročju celjske občine zajema ta odlok 24 % njivskih in 29 % trav- niških površin. Načelnik oddelka za gospodar- stvo pri celjski občini tov. Stane Polajner je nato obširno poročal o gibanju gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta ter pri- kazal stanje posameznih gospo- darskih panog in še posebej v podjetjih. Polletna bilanca gospo- darstva izkazuje zadovoljivo sta- nje na podlagi katerega lahko sklepamo, da bodo naloge letoš- njega družbenega plana izpolnje- ne in celo presežene. Celotni do- hodek v gospodarstvu, brez kme- tijstva, je bil v prvem polletju do- sežen s 55,2 odstotka, kar pomeni, da je bil polletni gospodarski na- črt presežen za 5,2 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa kar za 23 odstotkov. Ob zaključku je sekretar ob- činsekga komiteja ZKS tov. Tone Skok med drugim poudaril, naj bi vse politične organizacije, de- lavski in zadružni sveti sprožili čim širšo razpravo o teh proble- mih ter pravUno tolmačili bližnje naloge v tej zvezi, kajti brez ak- tivne politične akcije tudi ni na- predka na ekonomskem področju. -ma- V NEDELJO V ŠENTJURJU velik občinski kmečki praznik Šentjur se na svoj kmečki ob- činski praznik pripravlja še z zadnjimi ukrepi. Enako pa se pri- pravljajo po vsej občini, y Šent- jurju so zgradili skozi trg novo cesto, pomagali so prostovoljci iz vseh šentjurskih podjetij. Cesta — asfaltirana — je končno go- tova. Uredili so tudi ulično raz- svetljavo. Za praznik bo gotov tudi občinski stanovanjski blok, ki ga osem driižin tako nesti^pno pričakuje. Vendar priprave na praznik niso zajele samo Šent- jurja. V Ponikvi dokončujejo igrišče za najmlajše, uredili pa bodo do praznika tudi 4 stanova- nja za učitelje, tako da bo tudi v tem kraju šentjurske občine lahko popolna osemletka. V Slivnici bodo do praznika do- končali zdravstveno postajo. Na Planini pospešeno gradijo tudi hlev za 400 glav živine, vendar sodijo, da ne bo končan do praz- nika. Na Planini so te dni posta- vili tudi temelje za novo stano- vanjsko stavbo za kmetijske de- lavce posestva. Enaiko tudi pri kmetijskem gospodarstvu Slom pri Ponikvi. To bodo prva stano- vanja namenjena za kmetijske delavce v celjskem okraju. Ra- zen tega bodo v Šentjurju posta- vili temelje za novo pekarno in samopostrežno trgovino. Veliko dela pa ima prireditveni odbor tudi s samo proslavo. Saj bo ta dan v Šentjurju velika ži- vmorejska in kmetijska razstava, ■popoldan pa bodo še konjske dir- ke. Naše iskrene čestitke miha marinko 60-letnik Včeraj je praznoval 60. rojstni dan predsednik Ljudske skupšči- ne Ljudske republike Slovenije MIHA MARINKO. Rodil se je kot nezakonski sin služkinje 8. sep- tembra 1900 v Knezdolu nad Tr- bovljami, Že s trinajstimi leti je moral na delo v steklarno, čez dve leti pa v rudnik, kjer se je pridružil revolucionarnemu de- lavskemu gibanju. Leta 1919 je postal član SKOJ in deloval v kulturno-prosvetnih društvih. Po odsluženju dveletnega vojaškega roka se je leta 1923 vm4 v Za- gorje in bil sprejet v članstvo Komunistične partije Jugoslavije. Zaradi akcve proti »Orjuni« je bil mesec dni zaprt, nato pa je emigriral v Francijo. Tam je de- lal v rudnikih. Bil je predstav- nik jugoslovanskih emigrantov v sindikatu rudarjev in funkcionar jugoslovanske sekcije Komuni- stične partije Francije. Leía 1931 je odšel v Berlin in nato v Moskvo, kjer je obiskoval višjo partijsko šolo, leta 1933 pa se je vrnil v domovino. Bil je in- struktor Centralnega komiteja KPJ v Pokrajinskem komiteju za Slovenijo, nato sekretar Pokra- jinskega komiteja. Leta 1934 ga je policija v Ljubljani aretirala in po dveh mesecih preiskave konfinirala v Trbovljah. Tam se je preživljal s skromnim zasluž- kom na javnih delih. Na IV. konferenci KPJ decem- bra 1934 je bil izvoljen v Cen- tralni komite KPJ. Cei^udi pod strogim policijskim nadzorstvom, je kat član Pokrajinskega komi- teja vodil Okrožni komite partije in preko njega znane velike štrajke in druge politične akcije v revirjih. Kot podpisnik progla- sa za ustanovitev Neodvisne de- lavske stranke je bil leta 1935 zopet aretiran, izpuščen in po- novno aretiran, odpeljan v Za- greb, mučen in po dveh mesecih zapora na procesu v Beogradu zaradi pomanjkanja dokazov oktobra 1936 oproščen. Na Usta- novnem kongresu KP Slovenije, 17. in 18. aprila 1937 na Cebinah nad Trbovljami je bil izbran v Centralni komite KP Slovenije. Nato je tovariš Marinko ilegal- no vodil skupino rudarjev v po- moč španskim protifašistom, a ga je partijsko vodstvo iz Pariza po- slalo nazaj v Slovenijo. Po vrnit- vi je bil zopet aretiran in kon- finiran v Braslovčah. Uspel je spodbiti zakonitost odločbe o konfinaciji in se po dveh mesecih vrnil v Trbovlje. Kljub policij- skim šikanam in kaznim je le- galno vztrajal v Trbovljah do konca leta 1939, ko je organiziral in vodil dvodnevno stavko. Te- daj se je umaknil v ilegalo, delal v Zvezi slovenskega delovnega ljudstva, bil nato in^^truktor CK KPJ pri CK KP Hrvatske do julija 1940, zaprt dva meseca in izročen ljubljanski policiji, ki ga je konfinirala v Brusnicah pri Novem mestu, od koder je po- novno pobegnil v Zagreb in bil kot instruktor CK KPJ poslan v Bosno. Od tam je januarja 1941 odšel v Ljubljano, kjer je urejal »Ljud- sko pravico« in sodeloval v ožjem vodstvu KPS ter bil kot tak eden izmed vodilnih organizatorjev NOB. Na partijski konferenci dne 1. julija 1941 je imel referat o kadrih, julija je postal politko- misar Glavnega poveljstva slo- venskih partizanskih čet in v te- žavnih pogojih mesec dni organi- ziral NOB na Štajerskem. Sep- tembra je šel na posvetovanje Vrhovnega štaba v Stolice, zatem je vodil akcijo na Bučko, decem- bra 1941 je bil aretiran in obso- jen na 30 let. V ječi Castell Fran- co v Italiji je vodil organizacijo KP in Osvobodilne fronte, konec leta 1943 je pobegnil in prišel na Osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Nato je politično delal na Primor- skem in v Trstu. Konec leta 1944 je bil poslan v Makedonijo, nato je delal v CK KPJ, 15. junija 1946 je postal predsednik Narodne vla- de Slovenije, sekretar CK KPS in Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Sedaj je predsednik Ljud- ske skupščine LRS, član Izvršne- ga komiteja CK ZKJ, sekratar CK ZKS, predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije, nosilec »Spomenice 1941«, odlikovan z redom narodnega heroja in dru- gimi odlikovanji. Vsi delovni ljudje Celja in celj- skega okraja pošiljamo revolu- cionarnemu jubilantu tople če- stitke! Tovarišu Mihi Marinku želimo ob njegovem življenjskem jubileju, da bi še dolgo let vodil slovaško ljudstvo v borbi za boljše življenje. Hkrati mu poši- ljamo naše iskrene želje, da bi še dolgo vrsto zdravih in srpčnih let preživel v krogu svoje družine. VELIKA POBUDA DELAVCEV veC kot dva tisoč Članov na zboru kolektiva »ingrad« V organih s^nio- ipravijaRja Gomilsko je bilo v nedelj o prizorišče usp^elega zbora kolek- tiva celjskega industrijs/kega gradbenega podjetja INGRAD, iki so ga posvetili deseti obletnici delavskega samoupravlja- nja. Več kot dva tisoč članov kolektiva se je zbralo na jasi ob robu vasi. Med številnimi gosti so bili Franc Simonie, Tone Skok, Miran Cvenk, Franc Rupret, Ivan Kovač, na- dalje predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih de- lavcev Bogo Pečan, direktor Biroja gradbeništva Slovenije Bogdan Melihar itd. Franc Kotnik Po Internacionali, ki jo je za- igrala godba na pihala tovarne usnja iz Šoštanja ter pozdravnih besedah direktorja podjetja Ven- česlava Jerasa, je o razvoju, uspe- hih in nalogah organov delavske- ga samoupravljanja govoril pred- sednik centralnega delavskega sveta Franc Kotnik. Kakor drugod, tako je uvedba delavskega samoupravljanja tudi v prej ločenih in zdaj združenem gradbenem podjetju Ingrad spro- žila nešteto pobud med delav- stvom. Tej ugotovitvi in pa veliki iniciativi, ki so jo razvijali delav- ci v organih samoupravljanja, je pripisati, da so v preteklosti uspešno reševali vse težave in na- loge, ki so se porajale. Pa še več, analiza upravljanja kaže, da so se politične organizacije venomer prizadevale, da bi k upravljanju pritegnile čim več ljudi. Zato so pripravljale sestanke, na katerih so z vsemi člani kolektiva raz- pravljali o vseh nalogah in teža- vah. Tako so upravljanje naslo- nili na celoten kolektiv, kar je prav gotovo ena od najvažnejših ugotovitev. Spričo tega so danes organi samoupravljanja resnično gibalo in pobudnik vsega dogaja- nja. Zaradi specifičnosti dela imajo pri Ingradu razen centralnega upravnega odbora in delavskega sveta še enajst obratnih delav- s:kih svetov. Mimo tega pa so raz- vili še nekatere druge oblike so- delovanja zaposlenih pri uprav- ljanju. Tako so ustanovili svete stanovalcev, domske in etažne svete v stanovanjskih naseljih nji- hovih delavcev. V vse te organe pa so vključili nad 250 ljudi. Sposobnost organov delavskega samoupravljanja je prišla do iz- raza tudi pred približno pol dru- gim letom, ko so prej ločeni ko- lektivi gradbene stroke v Celju sprejeli sklep o zaJružitvi. Nasta- nek novega in močnega podjetja pa so narekovale še druge okol- nosti, kot industrijski, oziroma montažni način gradnje, speciali- zacija proizvodnje v obratih itd. S formiranjem novega podjetja so vsem tem težnjam postavili so- lidne temelje in tako zagotovili podjetju lepo perspektivo. Goto- vo pa je, da je ta preorientaci j a vprašanje daljšega obdobja, ne pa enega ali dveh let. Razveseljivo je, da se kolektiv vseh teh nalog, ki jih nakazuje predvsem indu- strijski način gradnje, zaveda v polni meri in da ima jasne pogle- de na nadaljnji razvoj podjetja. V zadnjem obdobju so pri In- gradu v največji meri uveljavili spodbudni način nagrajevanja. Tu zdaj velja načelo — vsakemu po njegovih zaslugah, vsa'kemu po njegovih sposobnostih. Uvedba novega načina nagrajevanja je dobila svoj odmev v polletni bi- lanci gospodarjenja. Spričo vseh uspehov, ki so jih dosegli pri Ingradu, lahko zaklju- čimo: ustanovitev novega podjet- ja je bila upravičena in utemelje- na. V nadaljevanju zbora so kolek- tivu čestitali za dosežene uspehe in mu zaželeli še večjih rezultatov tovariši: Tone Skok, Franc Simo- nič, Bogo Pečan in Bogdan Meli- har, Z zbora, ki so ga zaključili s športnimi tekmovanji ter kul- turno prosvetnimi nastopi, pa so poslali pozdravni brzojavki še tovarišu Mihi Marinku ter Ivanu- Matiji Mačku. M. B. Gostje in člani delavskega sveta med slavnostjo 10. september, dan mornorice Ob dnevu mornarice, ki ga bodo jutri r^a*noi"a'i mornarji naše ^ojne mornarice ter delavci pomorskega srospodarstva, se čestit- *a*n in željam za še večje uspehe v našem porncrstvu pridružujejo tudi vsi delovni ljudje iz Celjsi in celjskega okraja. CELJSKI TEDNIK STEV. 36—9. septembra I960 Iz majhnega obrata - največja tovarna usnja v državi Ob proslaf i 10. obletnice samoupravljanja v konjiškem „Konusu" Četrtega septembra letos je poteklo deset let, odkar je prvi delavski svet v usnjarskem kombinatu »konus« v slovenskih konjicah po- stavil na svojem prvem zasedanju temelje bodočega dela in razvoja delavskega samo' upravljanja v kombinatu. od takrat je potek- lo deset uspeha polnih let... Temu prazni'ku je bila iposve- čena sobotna slavnostna seja de- lavskega sveta, ki se je je razen predstavnikov ljudskega odbora in političnih organizacij iz Ko- njic in Mozirja udeležil tudi pred- sednik OLO Celje Riko Jerman. Poročilo o uspehih delavskega samoupravljanja v podjetju pa je podal predsednik delavskega sve- ta France Tavčar. Tovarna usnja »Konus« v Slo- venskih Konjicah je v letih po vojni povsem spremenila svojo podobo, z njo vred pa se je spre- menil tudi človek, ki v njej dela in ustvarja. Tam, kjer so stale lesene, temne delavnice, so danes svetle delovne dvorane. Iz majh- ne tovarne se je razvila največja tovarna usnja v državi. Leta 1946. so v tovarni namočili vsak dan po 6 ton surovih kož, letos pa jih že 21 ton. Celotni do- hodek podjetja je 1951. leta zna- šal 1.4 milijarde dinarjev, letos pa ga družbeni načrt predvideva v višini 4.2 milijardi. In še nekaj: 1951. leta je 465 delavcev spre- jelo skupaj 28.5 milijona osebnih dohodkov, lani pa 684 zaposlenih že 138. v zadnjih desetih letih je podjetje porabilo za povečanje Dva spomenika na Greti v spomin na popolno osvobodi- tev Zgornje Savinjske doline in na padec zadnje sovražnikove po- stojanke v Mozirju, praznujejo prebivalci mozirske občine dva- najsti september kot svoj praznik. V počastitev tega dne so že mi- nulo soboto izročili namenu gozd- no cesto Ljubija-Zaloke v dolžini približno šestih kilometrov. Že naslednji dan pa so odprli novo osnovno šolo v Nazarju. Zaključ- ne proslave pa bodo imeli v ne- deljo, 11. septembra, ko bodo na Creti odkrili dva spomenika pad- lim borcem. Svečanost bo ob de- vetih dopoldne. osnovnih sredstev 347 milijonov dinarjev. Uvožena je bila popolna oprema za proizvodnjo umetnega usnja, nadalje nabavljena opre- ma za oddelek opstnic, moderna strenna oprema za kremno izde- lovamico itd. Posebno pozornost je kolektiv posvetil proizvodnji umetnega usnja. s prvo iproizvod- njo so začeli 1954. leta. Takrat so izdelali 33 toh umetnega usnja. France Tavčar Proizvodnja pa je rasla iz leta v leto in bo zdaj dosegla že 900 ton. To pa še ni vse. v polnem teku je gradnja nove velike hale za ta oddelek. Naročena je nova stroj- na oprema. v rekonstruiransm oddelku (v sredini prihodnjega leta) bodo proizvajali že 1800 ton umetnega usnja za potrebe čev- ljarske industrije in 600 ton za galanterijo. Tako bodo v celoti izdelali 2400 ton umetnega usnja na leto, celotni dohodek pa po- veča'li za eno milijardo dinarjev. Zraven tega bo dograjen žele- zcbetonski objekt usnjarne, v ka- teri bo znašal dnevni namok 24 ton surovih kož. v načrtu pa je še gradnja skladiščnih prostorov, upravnega poslopja ter kopalnice in jedilnice. Organi delavskega samouprav- ljanja pa niso posvetili veliko sredstev in skrbi samo proble- mom proizvodnje, temveč so z enako skrbjo obravnavali in re- ševali tudi vprašanja svoje ob- čine in kraja. V teh letih so zgra- dili pet stanovanjskih blokov. Za člane kolektiva je bilo zgrajenih 70 stanovanj, nadalje kulturni dom itd. Pomagali so še pri grad- nji športnega stadiona, bazena, nadalje pri ustanovitvi erospodmj- skega centra, pri ureditvi otro- škega vrtca, cestišča, obrtne de- javnosti itd. Lani so prevzeli tovarno usnja v Rečici. S tem so zagotovili za- poslitev članom sedemdesetih družin. Ta obrat so tudi moder- nizirali, kolikor so mogli. Tako so pripomogli kolektivu, da se je le- po uveljavil. Zdaj je v teku gradnja planin- skega doma na Rogli, 'ki bo omo- gočil delovnim ljudem prijeten in preootreben oddih. Skra+ka, uspehi, ki jih je dose- ß:e\ kolektiv Konusa niso majhni; lepi in veliki so ter potrjujejo, da tu rase zdrav kolektiv, ki se zaveda tako odgovornosti, ki jo ima do izpolnjevanja proizvodnih nalog, kot tudi do reševanja splošnih komunalnih potreb. Ko so kolektivu za dosežene uspehe čestitali najvidnejši pred- stavniki obeh ljudskih odborov ter političnih organizacij in ko je konjiškim usnjarjem izrekel za- služeno priznanje tudi tovariš Jerman so ob zaključku slavnost- ne seje sprejeli nekaj pomembnih sklepov, ki nakazujejo pot, ki jo bodo opravili v bližnji bodočnosti. ___M.B. V zadnjem tednu po domovini Petek, 2. septembra PRED OTVORlTViJO nudnarodnoga Vinskega sejma je posebnu žirija izmed 311 vzorcev vina nagradila 46 z zlato medaljo. Najvišja priznanja »Šampion 1960«; pa je prejelo deset vzorcev jngo- slovanskih vin. Sobota, 7. septembra V LJUBLJANI so odprli kar dva med- narodna sejma ~ šesti vinski sejem in četrti sejem embalaže. Obe prireditvi je ob navzočnosti številnih visokih go- stov odprl zvezni državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj. Nedelja, 4. septembra V OPATIJI se je začel sedmi medna- rodni frizerski festival, nu katerem med drugim tekmuje 4^^ frizerjev iz vseh kra- jev naše države, kakor tndi predstavni- ki nekateri tujih nacionalnih frizerskih organizacij. Ponedeljek, 5. septembra V BEOGRADU se je začel drugi tra- dicionalni strokovni sestanek jugoslo- vanskih in grških zdravnikov-otorinola- ringologov. Na dnevnem redu je 50 stro- kovnih predavanj. ✓ Torek, 6, septembra PRI CENTRALNEM SVETU Zveze sin- dikatov Jugoslavije se je začelo posve- tovanje o vlogi komune in nalogah sin- dikatov pri zboljšanju življenjskega standarda. Sreda, 7. septembra CANKARJEVA ZALOŽBA je izdala prvi del knjige »Govori in članki«, ki obsega razne pomembne politične, go- spodarske in druge članke in govore tovariša Mihe Marinka v obdobju od 1953. do 1955. leta. Izredna sezona v Dobrni Dobrna je letos zelo lepo ob- iskana. Že od konca junija so namreč zasedene vse zmogljivosti tako v zdravilišču kot pri zaseb- nikih. Dnevno je v Dobrni okoli sedem sto gostov, ki so zadovolj- ni z zdraviliškimi napravami, s hrano pa tudi razvedrilom, saj imajo dvakrat na dan promienad- ne koncerte ansambla novosadske opere. Za ples pa igra po večerih še poseben orkester. CELJSKI ATLETI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V RIMU Brodnik-odlično Lorger, ie čez dve oviri Nastop celjskih atletov na rim- ski Olimpiadi se je končal z več ali manj pričakovanimi izidi, pa čeprav tudi nekaterih razočaranj ni manjkalo. Od edine ženske udeleženke iz celjskega mesta — Olge Sikovec- Luncer — pravzaprav nismo pri- čakovali uvrstitve v zaključna tekmovanja. Njena najboljša časa tako v tekih na sto in kot dve sto metrov sta daleč za najboljšimi dosežki iiajhitrejših tekačic na svetu. Tega se je Olga dobro za- vedala. Zato je svojo udeležbo na Olimpiadi sprejela bolj kot čast- no priznanje. V teku na 100 m je uspešno prestala le izločilno tekmovanje, kjer se je v svoji skupini uvrstila na tretje mesto s časom 12,1 sekunde. V četrtfi- nalu pa je na cilj pritekla peta. To je bilo seveda premalo. Isti plasman je dosegla v četrtjinal- nem teku na 200 metrov. S ča- som- 24,8 "Sekunde je bila »pre- kratka« za nadaljnje udejstvova- nje. Lorger je uspešno premagal le dve zapreki. Zanimivo je, da je najboljši čas dosegel v prvem iz- ločilnem teku, kjer se je v svoji skupini uveljavil s 14,3 sekunde na drugo mesto. Pozneje pa je čedalje bolj popuščal, dokler ni v polfinalu izpadel. V četrtfinal- nem teku je nastopil skupaj z Маует, Mihajlovim itd. Čeprav je na startu nekoliko zaostal, je vendarle držal korak z vodilno Jože Brodnik skupino vse do pete zapreke. Tu pa je nenadoma popustil. Človek, ki ga je gledal, je dobil vtis, da to ni več tisti Lorger, ki se je znal boriti za vsak meter do ci- lja. Navzlic temu je bil tretji s časom 14,4 sekunde. Kakor hitro pa je žreb razvrstil preostale naj- boljše zaprekaše v obe polfinal^ skupini, je bilo jasno, da Lorger. ju ne bo uspelo priti v finale, y odločilnem teku je namreč nasto. pal skupaj z obema svetovnirtin rekorderjema Lauerjem in CaU hounom, nadalje z Mihajlovim, Jci ga je premagal že v četrtfinalu^ pa še z Pakistancem Razikonrn {■^ Cistjakovim. Lorger je dobro startal in bil med vodilnimi use do tretje zapreke. Tu pa mu jç zmanjkalo, kakor v ëetrtfinalii. V cilj je pritekel peti s slabim časom 14,6 sekunde. Tako mu je ostala pot v finale zaprta. Tudi on je moral med gledalce. Isti dan kot Lorger v polfinalu je startal tudi Roman Lešek. Nt vrsti so bila izločilna tekmovanja v skoku ob palici. Za finale je bilo treba preskočiti 440 cm. To- krat Lešek ni uspel. Z veliko te- žavo je preskočil komaj 420 cm in še to v tretjem skoku. Višino 430 cm ni premagal. Z njim vrei so zapustili tekmovanje tudi mno- gi drugi še bolj slavni skakalci^ kot drugi na svetu Morris (470ж bolgarski prvak Hlebarov, evM ropski prvak Grk Roubanis itd! Zato pa se je v tej disciplini uve-\ Ijavil v finale drugi Jugoslovani — Lukman. Prav dobro sta začela oba de- seterobojca Jože Brodnik in Miro Kolnik. Ta ugotovitev še posebej velja za Kolnika, ki se je po pr- vem delu tekmovanja krepko dr- žal med najboljšo desetorico. Zal pa se mu je sredi največjega za- leta in ko je vse kazalo, da bo dosegel tudi svoj največji uspeh dogodilo tisto, kar ga je že na mednarodnem mitingu v Saraje- vu odvrnilo od nadaljnjega tek- movanja. Pri skoku v daljino si je namreč poškodoval mišico in je moral zato po zdravnikovem nasvetu odnehati. Ostal je samoÊ Brodnik, ki pa si je drugi davT tekmovanja močno popravil svoj] položaj na lestvici najboljših de- seterobojcev. V generalnem pla- smaju pa je zasedel častno de- veto mesto in se z izkupičkom točk močno približal meji sedem tisoč. V posameznih disciplinah pa je Brodnik dosegel naslednje rezul- tate: 100 m — ll.fi, krcffla — 12.30. daljina 691, 400 m — 51.0, viši- na — 180, 100 m ovire — 15.7, disk — 37.66, kopje — 65.30, 15M, metrov — 4:37.7, palica — 14t. I V celoti pa je zbral 6.919 točk, kar je več kot odlično. To je bilanca športnih ttspeh-cv celjskih atletov na letošnji rim- ski Olimpiadi. Z njo ne moremo biti povsem zadovoljni, zlasti pa ne z nastopom Lorgerja in Leska. Sicer pa počakajmo, da nam bo- do o vsem tem pripovedovali udeleženci sami. POGLED PO SVETU Nehru je nedavno govoril o in- dijski politiki. Ko so ga vprašali, zakaj je tako strpen, je dejal, da zato, ker je pogan. Popolnoma naravno je, da ga je zaradi tega hudo napadel nek nemški pater v nedeljski pridigi, češ kristjani ne smejo biti strpni. Nemški pater je s tem označil tudi nemško po- litiko, ki je človeštvu že prinesla toliko zla. Nedavni memorandum nemških generalov, v katerem terjajo atomizacijo nemške voj- ske, je potrdil pravilnost tiste povojne teze o tem, da se Nem- čija ne sme oborožiti. Oborožena Nemčija pomeni, da bo svet s pol- nimi jadri zaplul v orkan svetov- nega uničenja. Da to ni nobena izmišljotina, prizadevno skrbe Nemci sami z množičnimi revan- šističnimi zborovanji, na katerih govore predstavniki vlade o re- viziji vzhodnih meja, o reviziji južnih meja, pravzaprav z drugi- mi besedami o nemškem lebens- raumu, pri katerem so se Nemci vedno držali starega pregovora, da z jedjo raste apetit. Pravijo, da za nemškim memo- randumom stoji ameriški general Norstadt, ki da je za takojšnjo raketizacijo Nemčije. To ni nič presenetljivega, zgodovina se v tem pogledu temeljito ponavlja. Kaže, da bo šlo le za to, da bi se ne ponavljala še naprej. Nehru je v enem od kasnejših komentarjev dejal, da skoraj ves svet veruje v miroljubno politi- ko. Ce je kdo za pozitivno ne- vtralnost, še ne pomeni, da čepi na plotu in niha med obema blo- koma, marveč pomeni, da je pa- meten in pravičen. Geslo o ko- cksistenci je Leninovo geslo, kdor to taji, ignorira naravo socializ- ma, je zapisalo glasüo CK KPSZ, verjetno na naslov kitajskih teo- retikov, ki bi radi na konici meča nesli komunizem čez mejo. Za prepričanje gre torej, da je mož- no brez vojne urediti, razvozlati zaplete širom po zemlji. ZDA se ne morejo odpovedati Kubi. Podržavljenje podjetij, agrarna reforma pred vrati ame- riških latifundistov in multimi- liO'uarjev na Floridi, to je kitaj- sko-sovjetski komunizem, ki ga je treba pregnati z ognjem in me- čem. Na konferenci v San José pa se je pokazalo, da ZDA niso več absoluten gospodar zahodne hemisfere. Denar je v nekem smislu še sveta vladar, ni pa nuj- no, da se koncentrira samo v ro- kah posameznikov z Wallstreeta. Na svetovnem trgu se je v veli- kih množinah že pojavil kredit socialističnih sil. SZ je dala ZAR novih 900 milijonov rubljev za Assuanski jez, 160 milijonov do- larjev za izgradnjo Gane, 500 mi- lijonov rubljev za tretjo indijsko petletko. Gospodarski stiki med Vzhodom in Zahodom se navezu- jejo kljub »krščanski nestrpnosti«. Ce prebiramo gospodarske pre- glede, vidimo, da gre v bistvu za veliko vprašanje, ki ga je posta- vil pred svet komunistični mani- fest iz leta 184S: Spremeniti je treba svetovno ekonomiko v smislu socialističnih nazorov. Ni čuda, če je za petičnike po vseh celinah baubau usaíca socialna re- forma. To se kaže tudi v Afriki. Neodvisne afriške države, ki so nedavno zborovale v LeorK)ldvil- lu, pomenijo za še obstoječe ko- lonije baklo, ki ne more ugasniti. To bodo morali razumeti belci v Angoli in drugod. Stvari v Kon- gu se obračajo odločno proti Bel- gijcem, čeprav so navletli marsi- kaj, kar je ogrožalo in delofna še ogroža dober start v neodvisnost. Angleži so ponudili Lumumbi, da mu bodo vzgaiali oficirje, SZ je ponovno protestirala zaradi bel- gijske vojaščine in tehničnih strokovnjakov, prav tako gene- ralni sekretar OZN. Generalna skupščina OZN jese- ni utegne postati nov vrh. Pri- prave sicer niso velike niti skrb- ne, vsaj javne ne. Užaljenost za- hodnih treh velikih je res zelo ve- lika, toda v New Yorku bo šlo za velike zadeve planeta. Prav bi bilo, da bi se od tu slišale zares velike besede svetovnih velmož. T. o. Mladi prijatelji so se poslovili v nedeljo ponoči so se iz Celja odpeljali mladi tekmovalci iz Tuzle in Zrenjanina, ki so se s Celjani že šestič srečali na mla- dinskih športnih igrah »Bratstva in enotnosti«. Srečevali so se stari .znanci in prijatelji in kljub temu, da so bili na igrišču nasprotniki, se je njihovo prijateljstvo letos še bolj utrdilo. Otvoritve, ki je bila na Skalni kleti v petek popoldne, so se po- leg pokrovitelja iger-sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Celje tov, Franca Simoniča udeležUi še predsednik okr. odbora SZDL tov. Jože Marolt, sekretar Občin- skega komiteja ZKS Celje tov. Tone Skok, predsednik občin- skega odbora SZDL Celje tovariš Drago Spendi in še nekateri drugi vodilni predstavniki političnega življenja celj'ske občine. Na otvo- ritvi je spregovoril in mlade goste pozdravil tudi pokrovitelj iger tov. Franc Simonie, vodja celjskih tekmovalcev pa je gostom izročil šopke in izrekel dobrodošlico. Tekmovanje je trajalo od petka do nedelje in na slavnostnem za- ključku v nedeljo dopoldne iso razdelili pokale, priznanja in di- plome. Mladi Celjani so osvojili prvo mesto, drugo mladina iz Zrenjап1ћа in tretje mladina iz Tuzle. Predstavnik iz Zrenjanina je ob zaključku izročil v spomin na šeste športne igre mladini Ce- lja in Tuzle zastavico. Vsi mla- dinci so si popoldne ogledali Ve- lenje, zvečer pa so se ^poslovili z željo, da se bodo čez leto dni spet srečali v Zrenj anlnu. Vojaki - slilorji razstavljajo Kronist kulturnih dogodkov bo lahko v soboto, 10. tega meseca zabeležil pomemben dogodek za Celje, saj se bodo v klubskih pro- storih Narodnega doma prVič na samostojni razstavi predstavili vojaki, ki služijo redni kadrovskr rok v celjski garniiziji. Okoli trideset del — v olju in grafiki — bodo irazstavili trije avtorji, Najštevilneje bodo zasto- pana dela grafika Tomislava Bor- sa. Razstava, ki so jo piripravili v j počastitev dneva jugoslovanske ■ vojne mornarice, bo odprta en ' teden. Otvoritev bo v soboto ob . petih popoldne. Pomembnost tega dogodka pa se kaže še v eni luči — gre namreč za potrditev živahnega in uspeš- nega kulturno prosvetnega dela, ki vlada med pripadniki celjske garnizije po opravljenem rednem in obveznem vojaškem delu. To delovanje v prostem času je bo- gato in pestro; en njegov odtenek pa se zrcali tudi v razstavi, ki jo vsem toplo priporočamo. -mb ZAGREBŠKI PLESNI ANSAMBEL V CELJU Čeprav še nismo v sezoni zabavnih prireditev, Olepševalno in turistično društvo vendarle pripravlja za soboto 17. t. m. nastop zagrebškega plesnega ansambla Maria Bogliuni ter pevcev Marka Novosela in Vikice Brešer. Z na- gradami pa bo sodelovala veleblagovnica Ljudski magazin. Za zboljšanje prometa v izvezi s človekoljubno pro- metno akcijo, namenjeno borbi zoper brezglavo smrt na naših cestah, so v našem okraju posa- mezna društva na pobudo pristoj- nih organov v prvi polovici pre- teklega meseca izvedla nekatere ukrepe. Tako je v Žalcu avto-moto dru- štvo »Hmeljar« v dveh izložbah razstavilo fotografije nesreč in podobno gradivo, ki si ga je ogle- dalo okrog 7,000 ljudi. V Šmarju in Rogaški Slatini je združenje šoferjev priredilo dvoje predavanj za poklicne šoferje in šoferje amaterje, ki se ju je ude- ležilo 96 šoferjev. Razien tega so tu uredili parkirne prostore, ki jih poprej ni bilo, V Šentjurju pri Celju si je dvo- je filmov o prometu ogledalo 360 pripadnikov predvojaške vzgoje ter se v razgovorih seznanilo s prometno problematiko in pred- pisi. Zanimiva je bila akcija, ki jo je izvedlo društvo ljudske tehnike na Polzeli. Poleg dveh filmov z dva tisoč gledalci so člani društva pregledali v tovarni nogavic in tovarni pohištva 330 koles ter na- nje, tam, kjer je bila oprema po- manjkljiva, obesili opozorilne li- ste. Razen tega je v času počitnic opravilo naknadni izpit za kole- sarske značke 180 pionirjev. V Laškem in Rimskih Toplicah so predvajali ipo en film, z ude- ležbo 1.800 oziroma 1.400 gledalci. Prometna akcija je naposled zajela tudi Celje — tu si je pred- vajanja filmov pri rednih pred- stavah ogledalo okrog 10.000 lju- di, razen tega pa je avtoservis prirejal predavanja. Cesta do Rinke Gradnja ceste do slapa Rinke uspešno napreduje. Nova cesta bo v glavnem speljana po trasi stare kolovozne poti ter bo sposobna tudi za avtomobilski promet. Ce- sta poteka od Planinskega doma v Logarski dolini, mimo Plesnika, čez hudourniški most, mimo Lo- garjevega kota do bodoče spodnje postaje žičnice na Okrešelj. Cesta bo v glavnem gotova že letos. Za boljše delo organizacij Zveze borcev Mnogo stvari je, ki so večkrat življenjskega pomena za bivše bor- ce. Tu gre predvsem za reševanje materialnjih vprašanj bivših borcev, za uveljavljanje njihovih pravic na podlagi zakonitih določil. Skratka, gre za vrsto vprašanj, ki bi jih mo- rale občinske organizacije Zveze borcev hitreje reševati, osnovne or- ganizacije pa seznanjati članstvo z njimi, da bi lahko borci uveljavljali pravice, ki jim gredo, pa zaradi ne- poznavanja predpisov jih v mnogih primerih ne znajo uveljaviti. Sem sodijo priznavalnine, upoko- jitve po členu 80 Zakona o pokoj- ninskem zavarovanju, priznanje dvojnih let itd. Razen tega je še vrsta nalog, ki bi jih morale organi- zacije Zveze borcev uspešneje reše- vati. Med njimi naj navedemo le poglavitne: zbiranje podatkov za od- likovanja, ugotavljanje prvih parti- zanskih družin, šolanje otrok pad- lih borcev, šolanje in zaposlitev bor- cev, zbiranje zgodovinskega gradi- va, spomeniško varstvo ter naloge, ki spadajo v področje dela sekcij bivših internirancev, ki tudi niso še povsem zaživele. 'Da bi delo organizacij Zveze bor- cev bolj zaživelo ter da bi le-te ka- kor tudi članstvo bilo bolj seznanje- no z osnovnimi nalogami, ki jih mo- rajo organizacije reševati, so na zadnji seji sekretariata pri Okraj- nem odboru Zveze borcev sklenili, da bodo člani sekretariata bolj po- gosto obiskovali občinske odbore Zveze borcev, jim pomagali pri delu in pojasnjevali kriterije pri reševa- nju raznih vprašanj v zvezi uveljav- ljanja pravic bivših borcev. Za izboljšanje dela so tudi'skle- nili, da bi naj bil pri vsakem ob- činskem odboru Zveze borcev stalno zaposlen po en tehnični tajnik, pri Okrajnem odboru Zveze borcev pa trije sposobni uslužbenci, -ma- CELJSKI TEDNIK STEV. 36 — 9. septembra 1960 NOV DOKAZ... četrti mednarodni sejem tehnike v beogra- du je obiskal tudi predsednik republike mar- äдL tito. predsednik tito si je ogledal ves se- jEM in je na koncu med drugim povedal tudi fOLE: AVTOMATIZACIJA IMA IZREDEN POMEN IN 2ATO MORAMO ZLOMITI KONZERVATIVNA MlS- I^JENJA, KJER LE-TA ŠE OBSTAJAJO. . . HITER RAZVOJ INDUSTRIJE, HITRA PROIZVODNJA IN KO- plCENJE PROIZVODOV BO ZAHTEVALA OD NAŠIH PROIZVAJALCEV, DA SE BODO ODLOCiLI ZA AV- -TOMATIZACIJO. ČIM HITREJE SE BO NAŠA INDU- STRIJA RAZVIJALA IN CiM VEC BO PROIZVODOV ^ TO POMENI, KO SE BODO PODJETJA BORILA, DA SVOJE PROIZVODE PRODAJAJO VSE BOLJ POCENI ^ BODO PROIZVAJALCI MORALI UVAJATI AVTO- IkíATIZACIJO, KER BODO LE TAKO LAHKO KON- KURENČNI .. . O stolih - na stolili TOVARNA ALPOS V ŠENTJURJU JE NOVO PODJETJE, KI SE SELE RAZVIJA, A SI JE 2E OSVOJILO TRŽIŠČE. NAJ PO- VEMO, DA IMA PRAV ALPOS VELIKO PERSPEKTIVO PRED SEBOJ. TODA. IN PRAV TA TODA ME JE ZANIMAL, KO SEM OBISKAL TOVARNO ALPOS V ŠENTJURJU. Pred leti je tovarna zgradila novo veliko halo za potrebe pro- izvodnje. Toda le to ni zadoščalo. Morali so stare obrate (mizarski in še nekateri drugi) obdržati v starih prostorih, ki so tudi skoraj kilometer oddaljeni od glavne ha- le tovarne. Zato so v Alposu že te- daj sklenili, da si ibodo zgradili še eno tako halo, v katero bi lahko namestili vse obrate. Prednost bi bila dvojna. Izdelkov ne bi bilo treba več prevažati po Šentjurju, hkrati pa bi smotrneje lahko or- ganizirali proizvodni postopek. Sodijo, da bi se s tem proizvodna cena izdelkov znižala za okoli 30 odstotkov. Vendar Alpos sam (vedeti mo- ramo, da je kolektiv obremenjen z anuitetami) nima dovolj lastnih skladov za osnovni lastni polog za najetje investicijskega kredita, čeprav so sredstva za nadaljnjo izgradnjo Alposa v republiškem merilu domala zagotovljena. Tu lahko pomaga le združeni sklad industrijskih podjetij ^ri okrajnem ljudskem odboru. Gre za okoli 45 milijonov dinarjev. To je tudi osnovno vprašanje — ali, ali? nemogoči delovni pogoji V Alposu delajo res v nemogo- čih delovnih pogojih. Trg zahteva blago. Povpraševanje po njihovih izdelkih pa je toliko, da i)i lahko prodali vnaprej vso letno proiz- vodnjo. To jih sili k višji proiz- vodnji in sodijo, da bodo letos presegli planske obveznosti, ki so višje od lanskih, za 'Okoli 35 od- stotkov, in sicer z istim številom zaposlenih. Kmalu pa bodo do- segli tudi mejo med velikimi in malimi podjetji — milijardo di- narjev bruto produkta letno. Zaradi vsega tega je v veliki hali gneča, ljudje delajo na kupu, vsakemu se mudi, sistem nagra- jevanja to še bolj sili. Istočasno pa so v ostalih obratih prav nemo- goči pogoji dela. Mizarska delav- nica dela v napol provizornih in- dustrijskih prostorih, (ki si še te- ga imena ne zaslužijo), v polir- nici pa je še toliko huje, ker je v delovnem prostoru vse polno alu- minijevega prahu. Ljudje so črni, obrazov skoraj ni mogoče ločiti. V takih pogojih je efekt dela se- veda bistveno manjši. Kljub te- mu pa vsi v Alposu vztrajajo, ker verujejo v svoje podjetje. Zdaj so uredili pravilno ventilacijo v onem oddelku, drugič spet v tem in tako dalje. To pa je le »krpa- nje« najnujnejših vrzeli. Ko mi je predsednik upravnega cdbcra Rudi Šalej pravil in poka- zal vse njihove probleme, me je ganilo. Istočasno pa sem prišel do spoznanja (zlasti, ko sem pogle- dal številke o izgubah zaradi transporta pohištva od enega ob- rata do drugega), da okrajni sklad združenih sredstev mora pomagati mlademu kolektivu v Šentjurju. Ekonomska račun'.ca kaže, da je ta pomoč tudi s te plati več kot upravičena. Istočas- no pa ne smemo pozabiti, da je načelo naše socialistične izgrad- nje podpirati in dajati možnost razvoju tudi v manj razvitih kra- jih. Ce s tega stališča gledamo, potem res ni potrebe, da bi i\lpos ostal po nepotrebnem brez druge velike proizvodne hale, ki bi ri- tem življenja podjetja popolnoma spremenila. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA V KONJICAH V Slovenskih Konjicah se temelji- to pripravljajo na letošnjo šolsko sezono. Posebno temeljito se pri- priv'.jajo na organizacijo večernega šolanja in sploh izobraževanja od- raslih. Upravni odbor Ljudske uni- verze bo te dni pregledal še enkrat lanskoletno delovanje, tako da bo- do lahko popravili'nekatere slabo- sti. Uspehi prvega leta pa že ka- žejo, da sredstva za splošno izobra- ževanje ljudi niso bila zaman vrže- na proč. To je toliko pomembnejše, ker so sredstva odstopila podjetja, ki so zainteresirana, da bodo pra- vilno in kar najbolj smotrno po- rabljena. PRVIČ S TORBICO... Te dni je začelo obiskovati osnov- ne šole v konjiški občini nekaj sto mladih dijakov. Tako so se letos šole znašle v težavnejšem položaju zlasti v Konjicah in Zrečah — in kaže, da je edina učinkovita rešitev gradnja novih šol v obeh krajih. Težave imajo tudi z učiteljskim kadrom. V KONJICAH SO KONČALI Sezona obiranja in sušenja hme- lja je v konjiški občini zaključena. Vreme je bilo kot nalašč ¡zredno ugodno za obiranje, kar je delo bi- stveno olajšalo. Posebej se je to po- znalo pri sušenju in kvaliteti. Lelos je hmelj zelo dober, a tudi malo ga ni. Sodijo, da so ga na hmeljiščih v konjiški občini nabrali za preko 30 ton. Težave, pa imajo s skladi- šči, saj so za vskladiščenje hmelja morali uporabiti najrazličnejše pro- store, ki jih Konjičani tudi drugače rabijo. Vendar bo to trajalo le do oddjje hmelja. , V.,L. MALI INTERVJU Življenje je pustil v teh stavbah v soboto so slavile obletnico ob- stoja in hkrati lO-Ietnico delavskega upravljanja mnoge tovarne v celj- skem okraju. Med njimi tudi liboj- ska tovarna keramike. Pred 147. leti je od tod še! na trg prvi keramični izdelek. V začetku je bil to le maj- hen obrat in šele po osvoboditvi je Keramična industrija v Libojah prav zaživela. Toda v začetku ni šlo lah- ko. To in ono ni bilo prav, a so ljudje verovali v svojo tovarno in jo tudi izvlekli iz neštetih težav. Ob tej priložnosti so v Libojah podelili 12. najnaslužnejšim delav- cem diplome. Med njimi tudi Av- gustu Lenhartu. Kot fant je stopil v tovarno in v njej delal vse do danes. To je 37 let. Tovariša Len- harta smo naprosili, naj nam pove kaj o svojem, življenju in delu, o tovarni in o njenem razvoju. Tako- le je začel: Doma ni bilo zame kruha, mati mi je že zgodaj umrla in tako sem si skorjico kruha, poudarjam skorjico začel služiti kot hlapec že z dva- najstimi leti. Poizkusil sem se iz- učiti obrti, a tedaj za reveža v na- šem kraju to skoraj ni bilo možno Potem so me sprejeli še kot otrokr v keramično. Tega dne ne bom ni- koli pozabil. To je pomicnilo zame stalen zaslužek. Prvič sem šel na delo v torek — tudi tega ne bom. nikoli pozabil. Delal sem na različnih delovnih mestih, pozneje pa so me dali v ša- motarno, kjer delam še danes. Vprašate me za spomine. Najhuj- ši so tisti, ko so štrli složnost de- lavcev (bilo je okoli leta 1928). Ti- sto jesen pa smo se pošteno bali za delo. Kdor bo ostal brez dela, bo namesto hrane stiskal pas, je bilo gotovo. Tedaj smo delali v tovar- ni sam.o Slovenci, tovarnar je bil Nemec, obratovodja pa je trobil v njegov rog. Tako sem bil po tri- k.'-at na dan slovenski pes. Jezilo me je :n bolelo bolj kot katera koli telesna bolečina. To so bila huda leta. Po vojni smo se zagrizli v delo. Tovarna je postala naša, vendar dolgo tega nismo mogli dojeti. Za- to tudi menim, da je največji uspeh vsega kolektiva, da je prav ob de- seti obletnici delavskega samo- upravljanja tovarna dobila tudi trd- ne gospodarske temelje in lepe iz- glede za razvoj. Zdi se mi, da ima- mo veliko bodočnost. Ljudje hočejo delati, to vidim in čutim na vsakem koraku. Morda bolj kot oni v pi- sarnah. To m.e veseli, čeprav že čez leto pojdem v pokoj. S-e nekaj je pristavil tovariš Av- gust Lenhart. Včasih nikomur še na misel ni prišlo, da bi se delavec izobraževal. Danes je povsem dru- gače. Saj je končno to tudi -edina prava pot, ker pravilo, da čim več znaš, tudi več veljaš, še ni umrlo. Mladi fantje, ki delajo v tovarni imajo veliko bodočnost. Stari jim tega ne zavidamo. Saj vemo, da trpljenje, ki smo ga morali mi pre- stati, ni vredno človeka. M. L Kam se jim tako mudi? Zaradi gradbenih del na Mari- borski in Ljubljanski cesti je tod omejena hitrost vožnje na 20 kilo- metrov na uro. To traja že od za- četka de!. Medtem, ko smo spomladi morali zapisati, da naši šoferji ne upoštev'ajo prometnih znakov, mo- ramo sedaj ugotoviti, da je discipli- na na tem delu ceste bistveno po- rasla. To pa žal velja le za doma- če šoferje. Organi prometne varno- sti še naprej kontrolirajo ta del ce- ste. Njihove ugotovitve so porazne za tuje voznike. Zlasti nemški in avstrijski avtomob'li drvijo tod, kot da bi ne bilo omejitvenega znaka. Naš sodelavec se je hotel o tem tudi prepričati. V dveh urah, koli- kor je za svojo akcijo porabil, ni nobeden domačih voznikov prekora- čal predpisane brzine. Istočasno pa je kar 5 tujih avtomobilov zdrvelo mimo gradbišča. Vse je seveda služ- bojoči miličnik ustavil in jih opo- zoril na cestne predpise. Zanimivo je tudi, da so se vsi izgovarjali, češ da niso videli omejitvenega znaka. Večina tujih šoferjev potem zmanj- ša hitrost vožnje na predpisano, nekateri pa se obnašajo še oblastno in izivajoče. Tako obnašanje nem- ških in avstrijskih voznikov je ^e toliko bolj neumestno, ker pri njih veljajo mnogo strožji prometni predpisi, kazni pa so tudi mnogo večje. Toda na tujem, si mislijo, lahko delamo po svoji volji. 2al pa to ne drži. Nekdo je tedaj nehote zlobno vprašal nemškega voznika, ki ga vidite na sliki, kam se mu mu- di? Odgovora seveda ni našel. TUDI V ŠENTJURJU se zavzemajo, da bo letos Delav- ska univerza še bolje opravila svo- jo nalogo. Letos pričakujejo še več- jo udeležbo, a tudi večje je zani- manje podjetij za delo Delavske univerze. • PEKARNA IN SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V Šentjurju bodo začeli graditi novo pekarno in hkrati tudi prostore za pavi'jonski tip samopostrežne trgovine. Oba objekta, ki bosta za potrošnike precejšnja pridobitev, bosta v središču trga. TO SO PROBLEMI LE, PROBLEMI, A KJE REŠITEV? Pohištvo Lesnine išče kulturni azil Ni nujno, da je človek strokov- njak za vprašanje pohištva аЏ (ia ga pohištvo posebej zanima, Pa da vidi specifično celjske po- hištvene razmere v vsej škanda- loznosti njihove oblike. Povemo samo, da to, kar se kaže očem Ce- ijanou pred tako imenovano gle- dališko kavarno, še ni nič v pri- meri s tistim, kar bi mogle te oči videti, če bi pogledale na Zeleni travnik, v Zagato ali pa, če bi pokukale pod bivši Kukovčev ko- zolec na Lavi. To, kar bi se jim Pokazalo tu, bi verjetno zamegli- jo vse prejšnje podobe. Tako kot je pohištvo po vseh teh skladiščih nagrmadeno v ši- '"i'lo, dolžino in višino, izpostav- ljeno zelo nujnemu uničevanju, pred kavarno pa še vremenskim PT^ilikam in neprilikam ter zgra- žanju estetskih čutov, tako je tu, '^a Lavi, sicer pod streho, kar je ''Vsekakor zavidanja vredno, a ga ^^darie nič ne rešuje, ker se "namreč vremenskim prilikam in '^^ргШкагџ шЈ^игшејо še neke druge prilike — da recimo ptiči] nanj odlagajo svoje odpadke. Takšno je na kratko stanje, ki nam je dalo pobudo, da smo se obrnili najprej na poslovodjo Lesnine Martina Korošca, nato na podpredsednika celjske občine Bena I^rivca in nazadnje še na urad za urbanizem. Na vprašanje, kaj je Lesnina ukrenila, da bi rešila to pereče vprašanje, je poslovodja M. Ko- rošec med drugim povedal, da je zaprosila vsaj za pet lokacij, da bi si zgradila skladišče, da pa so bile vse po vrsti odbite. Gre za lokacije — na Hudinji, na Zele- nem travniku, na parkirnem pro- storu poleg Kopra (tu je bila miš- ljena trgovina), v neposredni bli- žini sedanje poslovalnice in na Lavi. Utemeljitev odklonitve: Na Hudinji je predvidena gradnja drugih objektov; na Zelenem travniku bo Toper razširil svojo tovarno; na parkirnem prostoru bi takšna trgovina razbila vrt Kopra; v bližini sedanje posloval- nice ni primemo zaradi dovoza; na Lavi se bo razširila žaga. Vprašanje podpredsedniku Be- nu Krivcu: Zakaj so bile lokacije za zgraditev skladišča Lesnine odklonjene? Odgovor: Kolikor vem, je loka- cija na Zelenem travniku akcep- tirana. Morda so prepozno odda- li vlogo. Vsekakor bodo marca morali izprazniti prostore pri gle- dališču. To je drvarnica. Trdno smo se odločili, da bomo tu ure- dili gledališko kavarno. Mnenje predstavnika urada za urbanizem ing. arch. Jelke Veho- varjeve: Najprimernejši prostor za sodobno trgovino s pohištvom bi bil na sedanjem parkirnem prostoru pri Kopru. Ta prostor dejansko tu sploh ni potreben, ker bi lahko s smotrnim urbaniz- mom dobili v Celju vse polno parkirnih prostorov. Razen tega ta del ni izpostavljen kakšnemu posebnemu prometu, kar pomeni, da ga trgovina ne bi prav nič ovirala. Možnosti parkingov pa se naposled odpirajo tudi ob novem železnišekm vozlišču. To so problemi le, problemi, a kje rešitev? Rešitve ni. Rešitev ni v tem, da bo Lesnina morala izprazniti skladišče na Šlandro- vem trgu, ki ga bo, mimogrede povedano, namesto Mestne ljud- ske knjižnice, zasedla takšna kul- turna institucija, kakršna je ka- varna. (Človeku se vsiljuje misel, da je v Celju gostinskih lokalov že pol preveč in da je skrb za alkoholno izživljanje državljanov malce prevelikodušna — ne glede na finančno rentabilnost!) Kaj ima naposled z gledališčem opra- viti kavarna? To je vorašanje, ki ne potrebuje nikakršnega odgo- vora. Rešitev nazadnje ni v tem, da bo ljubljanska Lesnina čez kaki dve leti dogradila centralno skla- dišče, ki bo zalagalo poslovalni- ce širom po domovini, pri čemer bo pohištvo po Celju nemara s¿ dve leti iskalo svoj azil. Ne bi bi- lo treba posebej pripominjati, da je poslovanje v takšnih razme- rah močno težavno; da potrošniki nimajo nikjer prilike videti takš- ne ali drugačne garniture v celo- ti in da gre navsezadnje tudi za odnos do sredstev, ki so družbe- na, dhr Da ne bo nesreč Ureditev kolesarskih stez ob Mariborski cesti je pokazala ve- liko prednost tako razšiirjenega in razdeljenega cestišča. Zato so se letos v Celju odločili, da bodo tudi ob Ljubljanski cesti uredili kolesarske steze in pločnike za pešce. Dela vodi Uprava za ceste v Celju in je doslej svojo nalogo odlično izpolnila. In siicer kljub temu, da so precej večje težave kot pri ureditvi Maribors'ke ceste. Izravnali bodo vzpetino pred na- seljem Ložnica, in sicer tako, da bodo najprej znižali eno polovico ceste, nato pa še drugo. Dela pri ureditvi Ljubljanske ceste ovira tudi hud promet na tej cesti, ki ne zastane do pozne noči. Vendar so gradbeniki uprave za ceste tu- di ta problem rešili, tako je del ceste, ki ga zpižujejo, enosmeren — najprej pet minut v eno in nato pet minut v drugo smer. S tem so preprečili morebitne ne- sreče. Pri ureditvi Ljubljanske ceste pa so naleteli še na eno težavo. in sicer na stari »suhi« most pred naseljem Ložnica. Tega je bilo treba podreti, ker je preozek, a pri podiranju niso smeli uparab- Ijati eksploziva. V neposredni bli- žini mostu se namreč nahaja hisa, ki bi jo eksplozije brez dvoma močno oškodovale. Na tem od- seku so namestili delavce iz kam- noloma podjetja, ki so vajeni dela s kamnom. Most pyolagoma rušijo in računajo, da bodo svojo nalogo opravili do časa, ko bo urejena nova znižana trasa Ljubljanske ceste. Ruševine ob Ljubljanski cesti so le začasne. Kmalu bo tudi ta nevarni del dovolj zavarovan. Kljub vsemu pa bodo ljudje mo- rali biti še naprej previdni. Pre- ko 4, tisoč vozil gre dnevno po tej cesti mimo, dva tisoč kolesarjev gnečo še poveča in pešec bo tako še naprej v nevarnosti. Odpadlo pa bo ozko grlo, nesreče, ki so bile nepotrebne spričo neustrez- nega cestišča, pa bodo tudi od- padle. Upamo, da potlej na tem delu Ljubljanske oeste ne bo več smrtniih žrtev prometa.......^ _________ Za zboljšanje šolstva PRED DNEVI JE BILA V CELJU POD PREDSEDSTVOM JO- ŽETA MAROLTA RAZŠIRJENA SEJA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA, NA KA- TERI JE PODAL POROČILO O STANJU ŠOLSTVA V CELJ- SKEM OKRAJU DIREKTOR ZAVODA ZA PROSVETNO PEDA- GOŠKO SLUŽBO MIRO LUZNIK. V uvodu svojega obširnega po- ročila je Miro Lužnik poudarU, da se je reformni prooes razvijal predvsem v smereh: v vsebin- skem, idejnem, pedagoškem in strokovnem usposabljanju dela ter v organizacijskem izgrajeva- nju našega šolstva. V tem pogledu KO največje spremembe zajele zlasti osnovne šole. V lanskem eolskem letu so uvedli nove učne načrte za peti razred, letos pri- dejo na vrsto šesti razredi, pri čemer bo treba zasledovati neka- tere probleme uporabe novih uč- nih načrtov in predmetnikov. Pomembno in odgovorno delo bo zajelo spremljanje razvoja i učencev, kar je v zvezi z novim ' načinom ocenjevanja učencev, i Sistematično spremljanje razvoja; otrok naj bi omogočilo, da bi o vsakem učencu posebej dobili jasno podobo, kar bo pripomoglo, da jih bomo pravilno usmerili v poklic. Na naših šolah so se v pretek- lem letu izoblikovale nekatere nove oblike dela (skupinski pouk) krožki, zbori, šolske zadruge idr. Razmahnile so se svobodne ak- tivnosti, vendar smer teh aktiv- nosti še ni bila vedno popolnoma pravilna. Skrb zanje bi morala namreč prevzeti posamezna dru- štva in organizacije, pri čemer naj bi bila šola le organizator in usmerjevalec mladine za delo v društvih. Tako je danes na naših Šolah 41 različnih dejavnosti, ki pa se dostikrat ^odvijajo v nepri- mernem okolju (delavnice ima 18 popolno razvitih šol in 23 ostalih, medtem ko je 96 šol še brez de- lavnic). Podobno je tudi s šol- skimi igrišči. ^ Važno področje šolske dejav- nosti so šolski odbori. Delo teh odborov (bilo jih je 132 s 1189 člani) je iz, leta v leto boljše. Ukvarjali so se predvsem z mate- rialnimi razmerami šol, uspehi in ukrepi dela, o socialnih razme- rah, o zdravstvenih in higienskih prilikah in drugem. Pri tem je bila nemara največja pomanj- kljivost, da na sejah teh odborov dostikrat ni prišlo do realizacije sklepov. Tudi delo šolskih skup- nosti ni zaživelo. Kljub vsemu temu pa je bUo osnovno šolstvo v okraju dobro razvito in ustanavljanje novih šol zaenkrat ne bo potrebno. V mno- gih šolah so uvedli kombiniran pouk, ki bolj ustreza reformnim stremljenjem. Posebno vprašanje, ki mu bo tudi letos treba i>osvetiti nekoliko več skrbi, je Vprašanje kadra. Število kadra se sicer veča, ven- dar se veča istočasno tudi šte- vilo oddelkov. Medtem ko je v šolskem letu 1956-57 poučevalo na naših šolah 775 učnih moči, jih je bilo lani 903. Znatno pomanjkanje pa se je pokazalo zlasti ob letoš- njem razpisu, saj je še 175 mest prostih. Tako primanjkuje v celj- ski občini 8 učiteljev za nižjo ter 19 za višnjo stopnjo; v Laškem 5, v Mozirju 23, v Slovenjskih Ko- njicah 25, v Šentjurju 6, v Šmarju 32, v Šoštanju 9 ter Žalcu 19. Ne- koliko boljše je stanje na sred- njih in nekaterih strokovnih šo- lah. Nadalje je poročilo zajelo tudi vprašanja izobraževanja in izpo- polnjevanja prosvetnega kadra. Izobraževanje je potekalo v raz- ličnih oblikah — od individual- nega študija, posvetovanj, kon- ferenc, tečajev do seminarjev in študijskih predmetnih aktivov. S tem v zvezi je bilo v preteklem letu več seminarjev za šolske upravitelje, razrednike petih raz- redov, učitelje tehničnega pouka, za biologe in kemike idr. Učitelj- ski kolektivi so organizirali štu- dijske sestanke po šolah, kjer so obravnavali politične, pedagoške in strokovne teme. Razen tega so se prosvetni delavci zlasti na po- deželju udejstvovali na kulturno prosvetnem področju, organizirali različne proslave, amaterska gle- dališča itd. Pri vsem tem pa so seve še mnoga vprašanja ostala nerešena in zat(j je bü eden izmed bistve- nih sklepov razširjene seje pred- sedstva OO SZDL ta, da bo v bo- doče treba prenesti njih reševa- nje na občine in ostale množične organizacije. Te bodo morale re- ševati prosvetne i>robleme z več- jo zavestjo kakor doslej, računati izključno s svojim lastnim pro- svetnim kadrom, da bi si tako vsaj v perspektivi zagotovile do- volj učnih m-oči; zavzeti zdrav odnos do nagrajevanja prosvet- nih delavcev; skrbeti za zboljša- nje materialnih razmer naših šol, da se bo tako mogla šolska re- forma uveljaviti ne samo v or- ganizacijskem smislu, ter šolo še tesneje povezati z življenjem. Kakor vse kaže, bo tudi nova šola v Dobrni pričela letos s poukom. Dela so v teku. F mazärjD so odprli ооте osdoido šolo otvoritev nove šole ni razvese- ljiv dogodek samo za tiste, ki so omogočili in sodelovali pri njeni gradnji, temveč tudi za otroke, ki zaradi nje zapuščajo stare in ne- primerne prostore ter se selijo v svetle učilnice. To v polni meri velja tudi za Nazarje, kjer so v nedeljo, v okviru občinskega praz- nika, izročili namenu novo in le- po osnovno šolo. Slovesnost je začel sekretar ob- činskega komiteja Zveze komuni- stov v Mozirju tov. Franjo Pajk, 'ki je med gosti pozdravil tudi predsednika republiškega sveta za šolstvo Vlada Majhna, podpred- sednika OLO Celje Cveta Pelka, nadalje tov. Vojka Simončiča in druge. Zatem pa so z enominut- nim molkom počastili spomin pr- vega iniciatorja za gradnjo nove šole, umrlega predsednika občin- skega ljudskega odbora Antona Zupana-Zvoneta. Precejšnjemu številu ljudi in zlasti še šolskim otrokom je nato spregovoril predsednik krajevne organizacije SZDL in prvoborec Vlado Košir. V svojem govoru je zlasti poudaril pomen šolanja v socialistični družbi. Ko pa je go- voril o vlogi šolskega odbora, je dejal, da so z otvoritvijo nove šole sicer podani materialni pogoji za delo v njej; toda navzlic temu bo treba še marsikaj napraviti, da bo pouk v novem poslopju vskla- jen s potrebami in zahtevami časa. Tudi predsednik občinskega ljudskega odbora v Mozirju Hin- ko Čop je v svojem govoru po- udaril, da je bila gradnja nove šole v tem kraju nujno potrebna, saj se je vse doslej pouk razvijal v skrajno neprimernih pogojih. Z dograditvijo šole v Nazarju pa je ljudski odbor izpolnil tudi eno izmed nalog, ki si jih je zastavil v letošnjem družbenem načrtu. V nadaljevanju slovesnosti je predsednik ljudskega odbora mo- zirske občine izročil ključ nove šole predsedniku šolskega odbora Ivanu Grudniku. Ko se je le-ta zahvalil zanj, je še dejal, da je dograditev nove šole plod uspeš- nega dela šolskega odbora, ki se je za to gradnjo močno zavzel. Prav tako pa je za to delo pokazal veliko mero razumevanja ljudski odbor, ki je za gradnjo namenil okoli trideset milijonov dinarjev. In končno, zahvala grre tudi de- lovnima kolektivoma Lesne indu- strije in Gozdnega gospodarstva, ki sta sprejela patronat nad no- vim učnim zavodom. Po nastopu domačega pevskega zbora ter pionirjev, ki so se na prikupen način zahvalili vsem, ki so jim omogočili, da so dobili ve, lepe in svetle šolske prost#ri, so si udeleženci proslave ogleda^ še notranjost novega poslopja. > njem so štiri velike učilnice t^, vsi ostali prostori, ki jih šola trebuje za nemoteno dele. PISMO iz Chicaga Tu je zrak vlažen in vro- čina tembolj neznosna. Grem na kopališče ob Michigan- skem jezeru. Takoj ob bregu je pet metrov c/lobo/co, ved- no nemirno. Večje kakor Ja- dransko morje. Na jezeru ne- šteto motornih čolnov in bo- gatih jaht. Skoraj nobenega parnika ali ribiške barke. Pa se tako z ljubeznijo spomniš na Ankaran, nn lepo окоЧсо in lep razgled, na mirno morje, na naše kopališče, na plažo: kar objel in k srcu bi pritisnil naš ljubi Jadran. Naj ne govorijo letoviščarji ob Jadranu, da so cene vi- soke. Saj je narava sama že polovico vredna. Na Michi- ganskem jezeru ne bi hotel letovati niti zastonj. Pet ki- lometrov betonskega obrei- ja, to je vsa narava. Kaže, da imam domotožje. Se ne! Ali ga imajo drugi? Da! Toda samo starejši ljud- je, ki so prišli v Ameriko v poznih letih. Posebno tisti, ki so prišli v Ameriko po drugi { svetovni vojni in sedanjih razmer v Evropi ne poznajo. Neokretni, ne naučijo se je- zika, ne morejo se vživeti v tempo življenja, ne najdejo lokala, da bi posedeli pri »firkeljcu«, skratka, so in ostanejo vedno tujci, stran- gers. Še bolj nesrečen pa je tisti, ki je tu brezposeln in živi na račun svojega sina ali hčerke. Tak išče prvo pri- liko, da jo pobriše nazaj v domovino. Vse drugače je z mladino. Boj za obstoj te pri- sili, da se znajdeš. In večina se je znašla. Nedavno so imeli Srbi sestanek v Liber- tyvillu. Prišlo jih je več ti- soč. Saj je parkiralo tam pre- ko dva tisoč srbskih osebnih avtomobilov. Tisti pa, ki se ne znajde, ki ne zna ali no- če prijeti za delo, ki vsak odvečen dolar zapije, temu bo kmalu zmanjkalo za naj- potrebnejše stvari in potem se ga loti domotožje. Zakaj"! Ker doma nihče ne pogine od gladu, dočim se ti to tu- kaj lahko zgodi, če čakaš na pomoč drugih. Tukaj moraš trdo delati, sicer si nemo- goč. Tu je izključeno, da bi se deklice zjutraj v uradu česale, šminkale ali med de- lom jedle. Račun je enosta- ven: če je v uradu štiri sto nastavljencev in vsak samo eno uro na dan zapravi, po- tem znese to štiri sto ur brezdelja, t. j. petdeset na- stavljencev je zastonj plača- nih in režija podjetja je dnev- no za več deset tisoč večja kakor bi smela biti. Kdo kri' je to? Prodajna cena! Rad primerjam življenje tukaj in pri nas doma. Ne- šteto žensk pride vsak dan v mesto, da proda svoje pri- delke. Kaj bi dale te ženske, če bi zadruga doma pokupi- la njihove pridelke za »ba- gatelo«? Saj zadruge itak tudi prodajajo. Torej naj še to pokupijo od žensk, samo da ne bo treba v mesto. Na- šim kmeticam bi bilo s tem znatno pomagano, zadruge pa bi pri tem zaslužile "O enem samem letu avto s Hle- dilnikom. Kako se to vrši ^ milijonskem mestu? C. Rakuša RAZDELITEV NAGRAD v soboto popoldne je bila v SLG v Celju slovesnost, na kateri je prof. Tine Orel v imenu žirije dramskega razpisa in okrajnega sveta za prosveto in kulturo raz- delil nagrade. Nagrade v znesku 100.000 di- narjev so dobili: Janez Žmavc za dramo Rok in Leja, Jože Javor- šek (Konec hrepenenja) in Štefan Kališnik (Ozka špranja za sonce), po 75.000 dinarjev pa Herbert Grün za doktorja vsega zdravil- stva ter Anton Koren za Zadruž- nike. Razen tega je komisija dve deli priporočila v odkup. Komisija je bila mnenja, da prejmejo avtorji nagrade zaradi literarne in uprizoritvene vred- nosti njihovih tekstov, zanimi- vega sižeja, prepričljive psiholo- gije, dobrega dialoga in gledali- ške eksperimentalne iznajdljivosti. Medtem ko uvršča prva štiri dela med tekste, primerne za poklicne odre (od teh ima Ljubljanska drama na sporedu Doktorja vsega zdravilstva in Konec hrepenenja, celjsko gledališke pa Roka in Lejo ter Zadružnike), sta zadnji dve deli primerni za amaterske odre. Na koncu se je v imenu avtor- jev zahvalil za nagrade Jože Ja- voršek, nato pa jim je upravnik SLG. Fedor Gradišnik čestital v imenu gledališča in žirije, pri če- mer Ji izrazil prepričanje, da bo SLG tudi v bodoče po svojih mož- nostih podpiralo izvirno sloven- sko dramatiko. REPERTOAR DOKONČEN v nedeljo je SLG gostovalo na Ponikvi z Dvanajstimi porotniki (dvorana je bila do kraja zase- dena), prva premiera pa bo 14. oktobra. Repertoar SLG, o katerem smo že porpčali, je zdaj dokončno do- ločen in znan. Iz njega je gleda- liški kolegij zbral sedem del, med 1(aterimi je poleg obeh nagraje- nih dramskih predlog (Janeza Žmavca in Štefana Kališnika) še tretja noviteta, ki jo je po moti- vih Fjodora Mihalkova napisal Andrej Hieng. Celjsko občinstvo bo naposled imelo priliko videti pr- vikrat v Jugoslaviji Shakespeare-1 vega Riçharda IL, ki ga je za gle- dališče na novo prevedel Matej Bor, razen tega bo na sporedu še O' Neillov Skoraj poet, Molierove Učene ženske, Leslie Stevenso- ve Zakonski vrtiljak ter mla- dinsko delo Graya Lepota in zver. Na Malem odru bodo v tej se- zoni uprizorili Ozko špranjo za sonce, M. Djakovića Ljubezen ter Jonesca Stole. Ker bosta v tej sezoni v SLG samo dva stalna režiserja, bodo vrzel izpolnili z režiserji gosti, kar bo vsekakor ugodno vplivalo tako na igralce kakor na občin- stvo. Posebno pozornost bo SLG po- svetilo abonmajem v delavskih središčih — v Štorah, Zrečah, Ve- lenju in Šoštanju (tu bodo upri- zorili tudi Lepoto in zver) — vod- stvo gledališča namreč meni, da je treba kulturne dobrine posre- dovati predvsem našim delovnim ljudem. Pri tem pa se seveda po- javlja največja težava z avtobu- som. Medtem ko so z njim v pre- tekli sezoni prevozili 5202 kilo- metra, je zdaj vprašanje, če bodo lahko opravili okrog 110 gosto- vanj, kolikor jih imajo v načrtu. Gledališče si bo sicer prizadevalo, da kvaliteta ne bi padla in bi število abonmajev ostalo neokr- njeno, vendar bo pod nespreme- njenimi pogoji prizadevanje zelo težko uresničiti. RoDika delavska iiuiverza Upravni odbor konjiške delav- ske univerze je nedavno razprav- ljal o delovanju ustanove. Rezul- tati skoraj enoletnega dela so po- kazali prve uspehe, istočasno pa eo seveda pokazali na naloge, ka- tere bo potrebno reševati v bo- doče. Težišče izobraževalnega dela je bilo preko štirih komisij kot po- možni organ DU usmerjeno na vsa področja družbenega življnja, v prvi vrsti pa seveda na tista, kjer se usposabljajo upravljavci Za te so bili v štirih večjih krajih v občini organizirani seminarji, na katerih so dobili nekatere os- nove za svoje delovanje. Ti se- minarji so bUi predvideni za manjša ixxijetja ter so v večini primerov dobro uspeli. Velik uspeh je v teku zimske sezone dosegla šola za starše v okviru manstvenega izobraževa- nja. Čeprav so začeH z delom na tem področju šele v drugi polo- vici decembra, je kljub temu uspelo izvesti deset kvalitetnih predavanj za starše, ki so jih imeli priznani pedagoški delavci iz Ljubljane, Maribora in Celja. Razen v samih Konjicah so bila nekatera še v zunanjih večjih krajih. Kakšno je bilo zanimanje med starši, pove podatek, da se iih je udeležilo blizu 2300 ljudi, Ob pomoči DU je büo v teku zimskih mesecev organiziranih več gospodinjskih tečajev, skupaj E občinskim odborom RK pa te- čaj za prvo p)omoč. Vse te tečaje je obiskovalo 66 deklet, ki so do- bila precej znanja za svoje bo- doče delo. V okviru strokovnega izobra- ževanja so organizirali v usnjar- skem kombinatu »KONUS« tečaj za kvalificirane delavce, za zapo- slene delavce in delavke ipodjetja »KROJASTVO« pa poseben stro- kovni tečaj, ki so ga oibiskovali tudi ostali krojaški delavci iz Ko- njic. Za usposabljanje knjigovod- skega kadra pa je DU pripravila dva tečaja in sicer za začetnike ter nadaljevalnega. V 130 preda- vateljskih urah so dobUi konkret- ne napotke za praktično delo. Za bližnjo zimsko sezono sta v pri- pravah še dva tečaja in sicer v Konjicah in v Vitanju. Mimo te- ga pa je prav ob teh predavanjih prišla do izraza pobuda, da bi zlasti za knjigovodski kader iz manjših podjetij DU organizirala krajše seminarje za določene na- loge, kot na primer za sestavlja- nje periodičnih obračunov in po- dobno. Razumljivo je„ da taka praktična in konkretna pomoč lahko nudi mnogo več kot oa sa- mo pisana navodila, kar se je le- tos v juliju že pokazalo. Tečaj- niki sami pa so dali več pobud tako iglede trajanja tečaja, obsega snovi, metod dela itd., ki jih bo za letošnjo sezono vsekakor po- trebno upoštevati. Poleg tega sta dva tečaja za angleški jezik v KOSTROJU in KONUSU. V prvem polletju je bil tečaj namenjen predvsem mon- terjem, ki bodo odšli na montažo novih usnjarskih strojev v Su- dan. Poleg angleščine so bili te- čajniki seznanjeni še z raznimi gospodarskimi in političnimi vpra- šanji ter o osnovnih značilnostih gosix)darske in družbene uredit- ve v Sudanu. Poleg teh področij izobraževa- nja je DU ob pomoči občinskega komiteja ZKS vodila še politično šolo, katero je obiskovalo 28 te- čajnikov, sodelovala je z vsemi političnimi forumi in gospodar- skimi organizacijami v občini. Fi- nančni problemi za letošnje leto še niso bili preveč težavni, saj so podjetja dokaj dobro podprla nje- no sodelovanje. L. V. PRIJAVITE SE V MLADINSKI PEVSKI ZBOR Mladinski pevski zbor FRANCE PRE- ŠEREN sprejema nove člane dobre pev- ce, v starosti do 15 let. Prijave in avdi- cija od ponedeljka 12. 9. do petka 16. 9. od 18. do 19. ure v pevski sobi sveta Svobod v Gregorčičevi ulici. Prva pev- ska vaja bo v petek, 16. 9. ob 18. uri. Rado Guč: Kličemo... Nežko, Tončko, Tončeka, Janeza, Miciko, mamo, očka, sestro, teto, strica in botri- co, prijatelja in prijateljico. Kdo, naj sama ugane! In Tončka prisluhne. Seveda ugane. Kako ne bi uganila. Da se je je spomnil! Ah! Pri duši ji je tako mehko, tako toplo pri srcu. Iz kuhinje s kuhalnico v roki radoi'>edi mati: »Je že?« — »Ni še. Ko pa jih je toliko. Pa bo. Med obedom bo.« In je med obe- dom. Za opoldansko mizo prisluhnejo in obrazi se raz- lezejo v blažen smehljaj, mati dviga ogal predpasnika visoko k očem in oče, komur velja, z globokim požirkom rdečega pogoltne še ginje- nost. Prisluhne naj ... Dedek prisluhne in habica in se ji- ma stoži po mladosti. Mla- dina prisluhne, ki se je zbra- la tam nekje pri Robarjevih in ondi spet pri Krošljevih. Dosti je sprejemnikov, še več je pa malih in velikih hiš, kjer jih nimajo. Pa saj lahko pri nas. Kar pridite. Tako množično poslušanje s sprem- ljajočimi pomenki je dvojen užitek. Cuj, čuj Gobčevi iz Celja tudi. Na stari dom mi- slijo. Vinku in Veri iz Slati- ne tudi. Tudi Fanika iz Loč in Stefan iz Ponikve in ... Da le ne bi toliko našte- vali. Toliko govorili. Muziko! Človek se ne more naposlu- šati muzike. Za polko gre! Oh, te polke! Kaj muzika, pesem, pesem! Ljudske pe- smi, stare in nove. Ko pa je vse tako naše, domače, ko govorica med dobrimi so- sedi, dobrimi prijatelji. Prisluhne naj ... Nešteto src se stisne v napetem pri- čakovanju. Nešteto lic zaža- ri. Nešteto ust spregovori: spomnili so se nas, misli na- me. V srcih zadovoljstvo, na licih smeh. Kličemo... Ob naslednji polki naj se zavrti... Za pri- jeten dan ... Za dvojni praz- nik ... Za domači praznik ... Očetu in materi za jubilej ... Poskočna polka. Pomenljiva in koprneča narodna pesem. Sanjava popevka, ki gre čez kontinente. Drugo nedeljo jo že гуоје Anica na Sladki gori, žvižga Mihec v zibelki. Kličemo ... Prisluhne naj! Ljudje se pomenkujejo čez hribe in doline, gozdove in ravnine od kozjanskega Ve- trnika pa daleč tja v ptujsko raven, mimo Boča čez Ko- njice na Pohorje, od Celja pa tja do obrobnega Rogatca in še dalje čez Sotlo k brat- skim sosedom. Vse prisluh- ne. Vse pričakuje. Vse po- sluša družabno in posamič. Vse praznuje, vsi ti ljudje tega razgibanega, slikovitega in tako lepega predela slo- venske zemlje. Nedelja je dobila značilen praznični prizvok. Tako je nedelja praznik, lep praznik v povezanosti in stikih po željah in pesmi. Ni je kmalu tako priljub- ljene reči, kakor je šmarski oddajnik. Kličemo ... vse dobre ljudi. Na mnoga leta! CELJSKI TEDNIK STEV. 36—9. septembra I960 Iz življenja na naši vasi Kiii3tijsko gospodarstvo Planina na novi poti .TOddaljeno od železniškega in cestnega prometa leži kot osam- ljeno in od sveta odrezano Kme- tijsko gospodarstvo Planina. Člo- vek bi pričakoval, da tu zaradi oddaljenosti ni življenja. Kdor pa posestvo pobliže ogleda, dobi Q tem ravno nasprotno mišljenje. Vse od prvega vtisa pa do mno- gih posameznosti govori o utripu 0ovega časa. Treba pa je pove- dati, da je to še pred nekaj me- seci bilo popolnoma drugače. Kako je bilo prej? Brez visokih gumijastih škornjev si v jesen- iškem ali spomladanskem času po- sestva skoro ni bilo mogoče ogle- dati. Živina je bila vedno blatna in vsako čiščenje je bilo nesmisel- no, saj so krave ob vsakem na- pajanju morale ponovno po blat- nem kolovozu do oddaljenega na- pajališča. Posledica je bila, da je več kot polovico krav obolelo. Ra- turnljivo je, da je zaradi tega mlečnost vidno padala. Neureje- nost kolovozov in dvorišča pa ni bila edina slabost. Posestvo, ki ima okoli 70 krav in pitališče s 110 teleti, ni imelo vode. V mo- krih mesecih je vode sicer bilo dcvolj, toda v oddaljenih in za- nemarjenih vodnjakih. V letnih mesecih pa je bilo vodo treba do- važati iz potoka Sevnične, kar je proizvodnjo zelo podražilo. Tretji večji činitelj, ki je bil kriv za slabo stanje na tem po- sestvu, je bilo pomanjkanje sta- novanj za delavce. Le-ti so zaradi tega raje odhajali na delo v to- varne in težko je bilo dobiti de- lovno silo. Po hlevih so dela opravljali fantiči s petnajstimi in šestnajstimi letL Razimiljivo je, da od t«h ni mogoče pričakovati dovolj vestnega in odgovornega dela. Kaj težak položaj je imel tudi veterinar, ki je moral slednji dan obiskovati posestvo. Razen tega je bilo zdravljenje pogosto brez- uspešno, ker se osebje ni ravnalo po veterinarjevih navodilih. Vse to je seveda zopet podražilo pro- izvodnjo. Bil je skrajni čas, da nekaj ukrenejo, da tudi to pose- stvo stopi na pot napredka. Le-to pa je bilo možno s prihodom od- ločne in sposobne strokovne moči. Že nekaj mesecev sem posestvo dobiva novo podobo. To, kar smo si prej samo želeli, se je čez noč pričelo uresničevati. Ključni pro- blemi, kot so cestišča, voda, de- lovna razmerja, gradnja stano- vanj itd. so se hkrati pričeli ka- zati v novi luči. V kratkem času je izginilo blato in danes živina stopa z zdravimi nogami po trd- nem in suhem cestišču na napa- jališče. Toda to je samo začasen izhod. Napajališče bo namreč kmalu zamenjal vodovod, ki so ga pravkar pričeli kopati. Tudi za stanovanjsko stavbo so že izkopa- ni temelji in lahko upamo, da bo- do delavci v njej kmalu dobili prijeten dom. Urejujejo tudi na- grajevanje in že sedaj delavci prejemajo za večje uspehe večji zaslužek. Nič več ni zaostajanja v košnji, v negovanju ribezovih nasadov in podobno. Okoli gospo- darskih poslopij izginja navlaka, v hlevih se uveljavlja higiena, traktorji in drugi stroji dobivajo prvič svojo lastno streho, gradijo novo gnojno jamo, v kratkem ča- su so zgradili dva silosa, od ka- terih je prvi že sprejel ogromno količino spomladanske košnje. Novi veter se čuti na vsakem delu posestva. In rezultati? Dobra kr- ma za živino, večja mlečnost, boljše delovno vzdušje in boljše ekonomsko stanje. M. B. Smrt na lovu v noči od petka na soboto se je v Osredku pri Podsredi pripe- tila tragična nesreča, ki je zahte- vala življenje lovca Ivana Pre- grada. Ta dan sta namreč odšla na lov na divje prašiče lovca Martin Kovačič in Ivan Pregrad. Za nji- ma so odšli tudi gonjači. Zjutraj okoli druge ure so prišli v tako imenovani Zupanov graben, kjer sta jih čakala lovca. Ko se je pri- čel lov, je Pregrad izstrelil dva naboja na divjad. Ker so pričeli divji prašiči bežati, je za njimi odšel tudi Pregrad. Njegov tova- riš pa je čakal na svojem mestu. Ko pa je Kovačič opazil na trav- niku ob gozdu senco, ki se mu je čedalje bolj bližala, in za katero je menil, da jo je povzročila div- jad, je ustrelil. Toda, ker na prvi strel ni bilo nobenega znaka, je znova pognal kroglo v senco, ki se mu je približala že na približno trinajst metrov. Žal, je šele zdaj ugotovil, da je zadel svojega tova- riša 1л'апа Pregrada v levi bok. Vsi skupaj so ponesrečenca takoj odnesU proti domu, toda med pre- nosom je lovec že izdihnil. KOOPERACIJA V kmetijski zadrugi »ZLAH- TA€ se je nekaj zganilo. Ze lep čas je bil mir, zdaj pa je prišlo kakor strela z jasnega. Najprej je pisalo v časopisju. A temu ljudje niso hoteli verjeti. Nena- doma pa so prišli iz komune in od kod vse še niso prišli! Pokli- cali so upravnika in poiskali še tajnika. »Tovariša, treba je z ljudmi go- voriti o kooperaciji!« »Kaj je kooperacija? Kaj je operacija, vem. Zdravnik operi- ra bolnika. Ali kdo si je koope- racijo izmislil, tega ne vem,« je menil upravnik. Ljudje iz okraja in komune, strokovnjaki na poljedelskem to- rišču so pojasnjevali. »Seveda, kooperacija je tudi neke vrste operacija. Pri operaci- ji navadno sodeluje en strokov- njak. En mož vam prereže tre- buh, roki enega zdravnika vam sežeta v notranjost telesa. Pri ko- operaciji pa jih sodeluje več, naj- manj dva. Se pravi, treba bo od- straniti široke meje in pet njiv spremeniti v eno samo. Več jih sodeluje v kooperaciji, več je ko- operantov, cenejša in smotrnej- ša je obdelava. Tako je treba do- povedati ljudem, članom zadruge. Kdor ne bo kooperant, nima bo- dočnosti? Zanj ne bo nobenih re- gresov, nobenih popustov, pomoči in ugodnosti!« Tajnik Zalostnik se je prijel za glavo. »Ljudje, ste ob pamet! Jaz naj- večji kmet v vasi, naj grem raz- lagat kooperacijo? Tudi meni bi ne bilo všeč, da bi kdo brskal po mojih njivah. Vsak na svojem in ,amen'! Stoletja so ljudje uskla- jali meje in zdaj jih naj spet raz- diramo?« Tovariši iz komune so dokazo- vali. Zato sta upravnik in tajrvik klonila. Takoj sta sklicala zadruž- ni svet in stvar temeljito obraz- ložila. In nazadnje sta še pribila, kaj so rekli oni iz komune. »Kdor ni z nami, je proti nam!* Najprej se je oglasil predsed- nik zadružnega sveta, imovit, načitan in dobrostojeći kmet. »Najvišja glava naše zadruge ,Zlahta' je zadružni svet! Zakaj smo ga potem volili? Predlagam naslednje: Sestavimo tričlansko deputacijo, ki naj gre v imenu nas protestirat na komuno. Kdo je za moj predlog?« Zavihralo je nekaj rok. Pred- log je dobil veljavo. In zdaj še kandidate za to deputacijo. Izbra- li so tri najbolj jezične, ki so še drugi dan stopili^ na komuno. Tam pa so jih potolažili. »Fantje skllčite sestanek! Pri- demo, da se še z ljudmi pogovo- rimo.« In res so prišli. Govornik je opozoril na vse dobro in slabo starega gospodarstva. Največ se je ustavil pri prelomu, prehodu h koeperaciji. Bil je star agro- nom in jim je stvar položil na dlan. Nič tako slabega ni bilo v tej kooperaciji, v tem sodelova- nju kmet s kmetom, zadruga s kmetom! Razpravljala sta največ uprav- nik in tajnik. Predavatelj jima je krepko odgovarjal. Ni bilo dol- ga in tudi neiasTiost je izginila, ljudem so se razootegnili obrazi. Nič kislega in grenkega ni bilo na niih. In to je tudi razumlji- vo. Saj so povrej bobnali dolgi in nevedni jeziki, da bo država začela jemati zeml-^o, da bodo ku- hali v kotlih in kaj vse niso te čenče razbobnale. V resnici pa je bilo govora le o načrtnem in kompleksnem obdelovanju zem- lje. Kakor povsod so se tudi v kmetijski zadrugi »Zlahta« spo- prijaznili z nanovo nastalim dej- stvom — »kooperacijo«. Večje podjetje na območju občine Celje sprejme v stalno zaposlitev samostojnega ročunovodjo s primerno strokovno izobrazbo in prakso v teh poslih. Nastop službe s 1. januarjem 1961. Družinsko stanovanje na razpolago. Prosilci naj naslovijo svoje prošnje na uredništvo časopisa pod šifro »Računovodja« najkasneje do 15. septembra I960 in v istih navedejo svoje osebne in družinske podatke ter podatke o šolski izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah (podjetje, od kdaj do kdaj in v kakem svojstvu). Boljši pogoji dela Upravnika kmetijske zadruge v Šempetru Ceneta Janiča sem dobil 'Var na dvorišču pri strojih. Zato je bil tudi najin razgovor manj for- malen. O zadružnem življenju sem ga vprašal, kako se je letos obnesla kooperacija in koliko je zadruga svoj vpliv na vasi utrdila. »Težko bo odgovoriti na ta vprašanja«, mi je dejal, »zadruga ima vse bolj mo- čan vpliv na vasi. Vendar je nadalj- nji razvoj odnosov odvisen od lju- di. Od zadružnikov in onih, ki de- lajo v zadrugi. Naš savinjski kmet zna zelo' dobro računati, tudi go- voriti, če je treba. Zato je potrebna predvsem odkritost in vera v isti cilj, ki bo koristil zadrugi in zadruž- niku. Letošnja hmeljska sezona je bila divja. Vreme je bilo ugodno, obiral- ke pa so obrale skoraj več kot zmo- rejo peči. Na našem območju je tu- di kvaliteta zelo dobra, to pa se bo poznalo tudi kmetovalcem pri do- hodkih. Saj je znano, da dobijo za boljši hmelj boljši izkupiček.« Potem sva se pogovarjala o vlo- gi zadružnega sveta in sveta za kmetijstvo pri občini. Dejal je, da je zadružni svet že postal trdna enota, toda vsega tudi pri jdelu za- družnega sveta še nismo naredili. Tu nam bo najbolj pomagal čas, iz- kušnje in dobra volja. Tovariš Ja- nič pa tudi meni, da bo moral Svet za kmetijstvo pri Občinskem ljud- skem odboru trdneje zagrabiti za delo in predvsem ustvariti tesnejše stike s posameznimi kmetijskimi za- drugami. Danes se namreč vse bolj čuti pomen političnega dela na vasi zato Svet za kmetijstvo ne bo smel ostati ob strani ali pa v sredi. Nje^ govo m.esto je vodilno in v zadru- gah si želimo, da bi v naslednjem obdobju v žalski občini to tudi do- segli. VPRAŠUJEMO NAMESTO VAS Za 45 dinariev gre! Od našega bralca Alojza Plev- nika iz Podsrede v šmarski ob- čini smo dobili tale dopis: Prosim vas, če mi lahko odgo- vorite na vprašanje: Ali se lahko svinjska mast podraži vsak teden in ali lahko v kratkem cena za kilogram masti poskoči od 280 din na 325 din. Zakaj se je lahko v naši trgovini to pripetilo in kdo je imel koristi od tega? Mi smo vprašanje bralca po- ercidovali najprej Trgovinski zbornici za celjski okraj, kjer smo dobili tale odgovor: Trgovine lahko pribijejo h kup- ni ceni 12 odstotkov. Ta odgovor velja za vso državo in ta pribi- tek tudi zadošča za kritje stro- škov za poslovanje z mastjo. Raz- lične cene pa lahko nastanejo sa- no zaradi različne kvalitete ma- sti. Vendar je skok za 45 dinar- je neutemeljen. Na isto vprašanje so nam pri veletrgotvskem podjetju »Merks« takole odgovorili: Se pred kratkim je bila grosi- stična cena za svinjsko mast 260 din. Vendar je pred kratkim po- pustila, tako da zdaj trgovinam prodajamo mast po 240 oziroma 245 din za kilogram. Potrošniki si ob upoštevanju 12 odstotkov pri- bitka lahko izračunajo, kolika je lahko prodajna cena. Opozoriti pa moram, da je rastlinska mast dražja. Zato je nujno, da inšpek- cijski organi ugotovijo za kako mast gre. Ce bi v trgovini dvig- nili ceno svinjski masti za 45 din v času, ko cena na jugoslovan- skem trgu popušča, bi bila to očitna kršitev osnovne morale v trgovski stroki. Tako je mnenje predsitavnika Trgovinske zbornice hr direktorja podjetja »Merx«. V Podsredi pa bodo marali sami zadevo urediti. Morda bi do tega ne prišlo, če bi imeli delaven potrošniški svet. Vsaka izkušnja nekaj stane. ŠOLSKO LETO IN VARSTVO OTROK SPET NA DNEVNuIl REDU V prvih jesenskih dneh je pro- blem varstva šolskih otrok pereč, bolj kakor kdajkoli. V Celju tudi letos ni nobenega novega doma za učence, niti novega vrtca. Dom Tončke Cečeve sprejme sicer otrok, kolikor le more, vendar koncem koncev ostane še vedno nekaj prosilcev, ki ne morejo biti sprejeti. Tako ostanejo brez var- stva, saj so njihovi starši zapo- sleni, često pa so tudi pol dneva in še več brez tople hrane. Šolske kuhinje so prav tako prenapolnje- ne in sprejmejo le najnujnejše prosilce (vozače) in otroke brez vsakega varstva podnevi. Ali ni sedaj čas, da se za novo otroško ustanovo zavzamejo vse ustanove, ki so na tem zaintere- sirane, Zveza ženskih društev, Zavod za pospeševanje gospodinj- stva in Društvo prijateljev mla- dine in politične organizacije, ko je šolarjev vsako leto več, s tem pa se veča tudi števuo nepreskrb- ljenih otrok. Eva Jaz pa imam, ti nimaš ...ha lia... Gruča otrok je čepela v pesku in bila očitno nadvse zatopljena v svojo igro, saj ni slišala glasnih klicev neke mamice z balkona. Ustavila sem se in opazovala nji- hovo igro. Nenadoma je eden iz- med dečkov poskočil, pobral dve iQpatki in kanglico in zaklical: »Pa se igrajte sedaj, ko ni mojih igračk, če se morete.« Preostale igračke je pobrala majhna punč- ka in se pridružila dečku z bese- dami: »Midva imava igračke in sva prav lahko brez vas, vi se pa sedaj ne morete igrati.« Dvojica je odšla na drugi konec dvorišča, vendar ju igra sedaj očividno ni več tako prevzela, kakor prej. Ostali otroci so obstali in velike vprašujoče oči so strmele za igrač- kami. Zgodila se jim je prva »kri- vica«. Razumljivo je, da imajo neka- teri otroci več in lepše igračke; kakor drugi. Vendar je stvar vzgoje, da tega ne bodo smatrali za nekakšno prednost pred drugi- mi otroci in da tega ne bodo zlo- rabljali. Roditelji lahko vzbudijo v otrocih čut tovarištva — ali pa nasprotno. Tega bi se morali star- ši vedno zavedati in jih zaradi otrokove bodočnosti vzgajati k to- varištvu in nesebičnosti. Ko sem se pred dnevi z neko mamico o tem menila in ji očitala, da na- pak ravna, ko svojemu otroku ne dovoli posojati igračk, se je bra- nila, češ, težko kupimo igračke in ne moremo si privoščiti, da jih. otroku pokvarijo drugi otroci.] Zato tej mamici, pa tudi vsem, ki.| mislijo prav tako: I Vaš otrok ne bo nikoli brez igračk, če jih bo sam rad posojal. _V otrocih je čut hvaležnosti zelo močno poudarjen, dokler mu ga ne ubijejo zgledi in prigovarjanje. Kajti otrok sam, spontano ne bo nikoli vzel svojih igrač, če ga ne bodo tega naučih doma. Igrače drugih so vedno mikav- nejše. Dovolite otroku, da nosi na igrišče vedno tudi svoje igračice, pa se bo lahko igral tudi z drugi- mi. Svojega strahu za igrače ne izražajte venomer z opozorili. Po- glejte za igračkami, da jih boste ob odhodu lahko dobili, vendar obdržite svoje misli zase. Kaj ne želite, da bi bilo vašemu otroku v življenju lepo? Človeku, ki je priljubljen, ni nikoli v živ- ljenju tako težko, ker v težavah ni sam. Nesebičen, tovariški fan- tek v vrtcu bo imel iste zveste prijatelje od tretjega leta pa še potem, ko bo za njima učna doba, študentska leta, ko bo že zaposlen in si bo ustvarjal že svoj dom. Veste kaj bo povezovalo dva moža poleg skupnih let in spominov? Žoga, ki jo je eden izmed njiju pred malone tridesetimi leti pri- nesel na igrišče in jo vrgel fantku svojih let. JESEN V ZADNJEM MANEKENU Spet je izšla revija Maneken, tokrat že v znamenju jesenskega deževja in hladnejših dni. Prina- ša modele domačih obrtnih pod- jetij, izdelke iz domačih tkanin za jesen, pa tudi prve modele Saint Laurenta, Balmaina, pa tudi rimskih modnih kreatorjev. V reviji najdemo kakor vedno tudi nekoliko zanimivih vesti za žene, poljubno branje, kroje za ženske modne obleke, za moška m otroška oblačila in modele Ma- riborske tovarne čevljev. Tudi tej številki revije je priložena krojna pola. Eva ClTAJTE CELJSKI TEDNIK Nova modna sezona in njene linije Pred dnevi so v žariščih evrop- ske mode pokazali, kaj so za le- tošnjo jesen pripravili modni kre- atorji v Parizu in Rimu. Modne revije je prenašal tudi naš tele- vizijski spored in so zato neka- tere žene z novostmi že seznanje- ne. Kakšna je kratka ocena nove mode? Praktične obleke na prvem mestu, linije nikoli ekstremne, pas v glavnem tam, kamor spada, nič dekoltejev. Naj najprej spregovorim o bar- vah. Že lanske modne smernice so odvzele pomembnost živim barvam, kar se je letos še stop- njevalo in se ustavilo pri vseh ni- ansah rjave in vijolične barve. Večerne obleke, ki so postajale vedno tenmejše, so letos črne. Kakor sem že rekla, nobenih ekstremnih oblik. Sedanji modeli težijo predvsem za tem, da laska- jo ženi, zato so oblike neizrazite, mehke. Široka ЏгИа, torej brez obročev, ozka pa vsaj toliko, da lahko prestopite dve stopnici. Francoski modni kreatorji so šli še dalje. Nobenih širokih pasov več! Zelo^ Qzki paktovi ali. yrviçe_ si zaveže žena kjer koli med prs- mi in boki, vendar le rahlo. Stis- njenih pasov ni več. Letos žena nima dekolteja. Obleka je izreza- na zadaj in je brez rokavov. Fran- cozi ovratnikov skoraj ne prizna- vajo. Pač pa gumbe vseh oblik, velikosti, iz plastičnih mas, kera- mike, stekla, kovine. Krila pokri- vajo kolena, vendar le za las. Italijani so bili popustljivejšL Tudi njihove linije so mehke, kri- la nekoliko daljša, vendar ovrat- niki niso popolnoma prepovadani in široki pasovi prav tako ne. Tu- di pentlje, včasih kar ogromne, srečavamo pri popoldanskih oble- kah. Plašči so pri Francozih in Ita- lijanih slej ko prej rahlo balona- sti in po možnosti okrašeni s krz- nom. Krzno je pečat letošnje mo- de in ga prišijete lahko povsod kjer se vam zdi, na obleko, če- pico, krilo, plašč ... Pri plaščih so celo dovoljeni krzneni ovratni- ki, veliki kakor ogrinjalo. Obvez- na je čepica iz enakega krzna, ki skrije vse lase. .......Е\џ Prvi jesenski dež je pregmal za nekaj dni sonce in za precej dalj tudi kopalce. Ko sta uživala na kopanju tale dva, verjetno nista mislila na jesen in listje, ki se orimienelo spušča proti tlom, niti na mračne deževne dneve. Morda je za malega znak jeseni velik grozd, saj zanj je jesen prav tako vesela kakor pomlad, poletje, zima... Iz celja in zaledja Zakaj ni kruha ? »Doma imam majhnega otroka, zaprla sem ga v stanovanje, sama pa že dobri dve uri dirjam za kru- hom«, sem ujela v pekarni prejšnjo soboto. »V službi sem šefa prosila za urico časa, da bi kupila kruh, ker se popoldne odpeljemo,« je ne- godovala druga. Pridružilo se ji je še nekaj gospodinj in ko sem že iz- stopila, sem še vedno slišala nji- hove razburjene glasove. Radi verjamemo mladi mamici, da jo je skrbelo za otroka in radi verjamemo vsem drugim, ki so qa- ka'.i na kruh, da je njihov čas dra- gocen. Čakajo , na trgu, čakajo v mlekarni, nato čakajo še na kruh (tu] najdlje), navsezadnje pa pridejoi domov brez njega, ker ga je zmanj-,' kalo ali pa jih je skrb za dom pre-' gnala iz dolge vrste. Ce pa pomisli-, mo, da nas je večina še zaposlenih in da imamo torej še tudi kakšne druge opravke in obveznosti, kot je čakanje v vrsti za kilogram kruha sta razburjenje in jeza še tembolj upravičeni. »Zakaj ga pa med tednom ne zmanjka?« je neká starejša ženica ogorčeno vrašala. Saj res! Zakaj ga med tednom ne zmanjka, smo se vprašali še mi, upravnik celjskih pekarn tov. Mihelič pa nam je na vprašanje takole odgovoril; — Največje povpraševanje po kru- hu je okoli prvega v mesecu, ob so- botah in pred prazniki. Takrat se ljudje bojijo, da ga bo zmanjkalo in zato je po navadi naval na pro- dajalne največji že dopoldne. V so- boto smo spekli 12.399 kg kruha in 44 tisoč kosov peciva, pa je vsega zmanjkalo in ne samo to — prodali bi ga lahko še tisoč do tisoč pet sto kilogramov. Prejšnjo soboto pa nam je precej kruha ostalo. Ob de- lavnikih nam ga ostaja včasih tudi po sedem sto kilogramov in več, ta- ko da nas že resno skrbi, kam bi s suhim kruhom. Ob sobotah ga po navadi protiamo osem do devet ti- soč kilogramov —»zadnjo soboto bi ga bili lahko tudi trinajst tisoč, te- den dni pred tem pa nam je ostal, skratka, ne moremo vedeti, koliko kruha naj spečemo, ker ne vem'o. koliko ga bodo ljudje želeli. So dne- vi, ko bi morali zaposliti več ljudi, če bi hoteli vsem ustreči, toda kam bi s temi delavci takrat, kadar \q peka kruha normalna? V času hmelj- ske sezone smo morali peči tudi po pet tisoč kilogramov kruha več in včasih sm'0 prodali vsega, včasih pa nam ga je ostalo. Tako je ved- no. Ce ga spečemo v soboto pre- več, ga v ponedeljek ne prodajamo, ker je že skoraj suh in slab, torej ostane in imamo izgubo. Ce ga spe- čem.io premalo, so hudi potrošniki in mi jih povsem razumemo. Srečni bi bili, če bi dan prej vedeli, koliko kruha bodo Celjani nakupili, takrat bi jim lahko ustregli. Ker pa tega ne vemo, delamo po izkušnjah in razumljivo je, da pride včasih do odstopanj. Takšna je torej zadeva s kruhom in želimo lahko le, da bi bilo odslej sobot, kot je bila prejšnja, čim manj. PRED TEDNOM BOJA PROTI TUBERKULOZI j Zdravljenje tuberkuloznih bolnikov! na domu v torek je bil v prostorih Okraj- nega zavoda za rehabilitacijo inva- lidov v Celju posvet za pripravo tedna borbe proti tuberkulozi, ki bo od 18. do 25. septembra. Udeležili so se ga predstavniki okrajnih sek- cij za borbo proti tuberkulozi, za- stopniki zdravstva, socialnega var- stva in občinskih odborv Rdečega križa. Udeleženci so razpravljali o vlo- gi organizacij RK pri zdravljenju tuberkuloznih bolnikov na domu, o laični patronažni službi in o nalo- gah letošnjega tedna boja proti tu- berkulozi. Zaradi visokega števila tuberku- loznih bolnikov primanjkuje v zdra- viliščih postelj. Zato je bilo treba poiskati drug način uspešnega zdravljenja te socialne bolezni. To je zdravljenje tuberkuloznih bolni- kov na domu. V inozemstvu, poseb- no v ZDA in Indiji, so se pokazali zadovoljivi uspehi pri tem načinu zdravljenja. Zdravljenje na domu je lahko uspešno le ob skrbni kon- troli dispanzerjev in ob pravilni or- ganizaciji. Rdeči križ naj bi poskr- bel za ureditev higienskih razmer na bolnikovem domu, za pravilno pre- hrano bolnika, za denarno pomoč za zboljšanje življenjskih razm.er bol- nika in njegove družine, za uredi- tev delovnih odnosov obolelega itd. Dalje bi moral tudi poskrbeti, da bi bila bolnik in družina pravilno po- učena o bolezni in njenem zdrav- ljenju. Zato mora Rdeči križ orga- nizirati laično patronažno službo s primernimi in sposobnimi ljudmi ker je zaradi pomanjkanja zdravst- venega kadra ta služba pri nas še nezadostna; ti ljudje morajo seveda imeti moralne in etične kvalitete kakršne zahteva to delo, razen te- ga pa morajo biti usposobljeni na •posebnih tečajih RK za laično pa- tronažno službo. Nadalje so razpravljali o kam- ipanji za popularizacijo problemov tuberkuloze pri nas, med drugim tudi o vzgoji šolske mladine, ki bo omogočila mlademu človeku, da se s pravilnim načinom življenja iz- ogne tej bolezni. -B- Kakšno ho vreme v septembru To vprašanje ne muči samo F>oznih dopustnikov in izletnikov, tako se vprašujejo tudi kmeto- valci, ki bodo imeli jeseni veliko opravka. Prvi bi želeli dovolj sonca, drugi pa obojega. Znani meteorolog Ante Obuljen pravi takole: — September bo sončen, topel in suh, posebno v jugovzhodnih predelih, vendar moramo raču- nati tudi na poslabšanje vremena z močnim vetrom, nalivi in gr- menjem. Prvo kratkotrajno po- slabšanje vremena bo v sredini septembra, drugo — nekoliko daljše —. pa lahko pričakujemo proti koncu meseca. Kljub dežju pa občutnejšega znižanja tem- perature ne bo in mesec septem- ber bo izredno lep. — In še izjava metereologa-ama- terja Borisa Koljčiskega, ki se je v svojih napovedih doslej le red- kokdaj zmotil: — V začetku meseca bo vreme spremenljivo s krajevnimi pada- vinami, med petim in petnajstim septembrom pa se bo Vreme iz- boljšalo in ustalilo. Takrat ne bo padavin in temperatura se bo dvignila tudi do 30 stopinj. To- rej — v tem mesecu pričakujemo pravo poletno vročino, dokler se ne bo vreme proti sredini septem- bra postopoma poslabšalo in se bosta sonce in poletje poslovila od nas. V drugi polovici septem- bra bodo nastopili suhi jesenski dnevi, vmes pa je pričakovati tu- di ohladitev in včasih dež. Takšne so napovedi dveh stro- kovnjakov, mi pa bomo šele v za- četku oktobra ugotovui, če sta imela prav, ali ne. Nevarna igra Ujel sem ga na novi obsotelj- ski progi. Zatopljen v igro pozab- lja na vse okrog sebe. Železni tiri so zdrseli v umerjenih lokih po dolini. Za dečka sc vsekakor ne- kaj novega in morda je zanimivo polagati okrogle kamenčke na progo. Ni me niti opazil, tako je bil zatopljen v svoje delo. 'Kdo ve? Morda je га hip po- zabil, da lahko pripelje vlak? Ka- menčki, ki jih niza na tiru, so se prelevili v vagončke. Fant ustvar- ja svoj vlak. Verjetno je mnogo lepši kot bleščeč motorni, ki za- enkrat drvi skozi Obsotelje. Vla- ka, ki ga ima pred seboj na tiru, še ni na svetu. Ta je samo nje- gov. Zdaj bo krenil na pot in zdr- vel s hitrostjo, ki je ni še nobe- den dosegel. Morda se bodo tiri vzbočili proti nebesu in njegov vlak bo švignil kot raketa kvi- šku v vsemir. Naenkrat je zabobnelo in oster pisk je odjeknil iz gozda. Fant je odskočil in se zmedeno oziral. Njegov vlak je padel iz vzboče- ne vsemirske proge in se raztre- ščil na zemeljskih tleh. Mimo je zdrvel obsoteljski motorni vlak kot zdaj že vsak dan. Rahlo so mu trepetale roke, preplašen po- gled je zbledel. Nevarna igra! Toda zazdelo se mi je, kot bi se ob tem drobnem utrinku življe- nje za bliskovit hipec ozrlo v ogledalo. Sotelski Epigram v besedi in sliki (Z zamudo ob zlati poroki) Prav letos velik jubilej Enkratno tiho je slavil; Let petdeset z družico svojo In s slikami je prebil. Kar v Celju je doma, A tudi prek' teh meja Naslikanega vsakdo pozna. (Tej sliki pa ni avtor peli- kan, napisal in slikal ga je vran) Tudi v Celju ekonomske cene mleka! Na razširjeni seji občinskega ko- miteja ZK, ki je bila pred dnevi v Celju, so razpravljali tudi o ceni mleka. Gre namreč za to, da bi ce- no mleka sprostili, saj ne moremo zahtevati, da bi občina venomer re- gresirala izgubo, ki nastane pri prodaji mleka potrošnikom. Prav tako ne bi bilo pravično, da bi kme- tijska gospodarstva prodajala mle- ko z izgubo. Vse to narekuje, da bi tudi v Celju pri mleku uvedli eko- nomske cene. To so že napravili v Ljubljani, Mariboru in Kopru in se je pokazalo koristno. V razpravi o tem je bilo čuti najrazličnejša mne- nja. Nekateri so menili, naj bi raz- liko v ceni krili na račun podražit- ve alkoholnih pijač, drugi zopet, da bi naj izgubo krile gospodarske or- ganizacije, za mlečne kuhinje po šolah pa občina itd. Vendar je na kraju prevladovalo mnenje, da bi tudi pri mleku kazalo preiti'na eko- nomske cene, kar bi ugodno vpli- , vaio tudi na proizvodnjo mleka. O tem vprašanju je že večkrat razpravljal ludi Svet za blagovni promet pri celjski občini. Preskrbo- valno podjetje »Mleko« ima pri vsakem litru prodanega mleka 14 din stroškov. Odkupna cena za liter mleka se giblje od 32 do 35 din, podjetje pa ga prodaja po 36 din. Pri tem nastaja občutna izguba, ki gre letno v milijone, čeprav podjet- je določen dohodek ustvarja tudi s prodajo kolonialnega blaga, mlečnih izdelkov in kruha. Da bi se tako stanje odpravilo, je Svet za blagovni promet predlo- žil na podlagi dokumentacije pod- jetja »Mleko« občinskemu ljudske- mu odboru novo ceno mleka, in si- cer 46 din za liter konzumnega mle- ka, 48 din za liter mleka v stekle- nici ter 50 din za liter vstekleniče- nega in na dom dostavljenega mle- ka. Dokončno besedo o tem bo izre- kel občinski ljudski odbor. O tem bomo poročali v prihodnji številki. Gibanje prebivalstva v časn od 27. avgusta do 3. septenili;A 1960 je bilo rojenih 25 dečkov in 21 de- Poročili so se: J Jože Jonko, študent iz Družmirja i« Marija Flajs, študentka iz Celja. Vladi, mir Greguric, traktorist iz Jalšovca Gor- njega in Silvestra INjivar, bolničarka iz Celja. Anton Rozman, skladiščnik in Marija Njivar, delavka, oba iz Celja. Franc Prešern, elektrotehnik iz Viča ve in Antonija Njivar, bolničarka iz Ptuja. Franc Pečnik, pekovski pomočnik ij Celja in Terezija Jurak, prodajalka h Sv. Marjete. Maksimiljan Stopar, labo- rant iz Celja in Ana Žohar, krojaška pomočnica iz Laške vasi. Ladislav Kra- golnik, skladiščni delavec iz Polul in Marija Polajnar, delavka iz Marije Gradca. Umrli so: Bratomil Stokavnik, kmetovalec iz Se- draža, star 55 let. Marija oieSfič, gospo- dinja iz Trnovelj, stara 72 let. Josip Klasič, otrok iz Nacelja p. Djurmancu. star 6 mesecev. Alenka Zupančič, otrok iz Hrastnika, stara 5 mesecev. Marija TurnSek, gospodinja iz Lok p. Taboru, stara 31 let. Franc Medved, upokojenec iz Dola p. Hrastniku, star 77 let. Jožef Rančigaj, vzdrževana oseba iz Pernove- ga, star 17 let. PLAMINSKI DOIVI NA PAŠKEIVI KOZJAKU Letos je planinsko društvo iz Velenja postavilo pod Špikom na Paškem Kozjaku (1.107 m) lepo postojanko. Ima okoli petdeset ležišč, zraven tega pa čedne go- stinske prostore, jedilnico in po- dobno. Dom je zares lep, zato je prava škoda, da ima vse premalo obiskovalcev. Del krivde za to nosijo tudi velenjski planinci, ki se niso kdovekaj zavzeli za nje- govo propagando. Pa še nekaj jim lahko očitamo — pot od želez- niške postaje v Paki do doma je zelo slabo markirana. Ce mora planinec na križiščih iskati pravo smer, potem je prejšnja trditev več kot utemeljena. M. B. Še so primeri (Motiv iz treh vaških gostiln) To, kar bom povedal, ni kriti- ka, ni ne vem kakšno obsojanje. Je le skromna pripomba, ki jo človek še vse prepogosto na last- ni koži občuti. Bilo je v vasi, ki bi ji lahko rekli tudi trg. Kraj slovi po ro- mantični okolici, turisti prihajajo in govorijo: Lepo je pri vas. Le- pa okolica, prijazni ljudje, le te vaše gostilne ... Tu mu beseda za- stane. Tako se je zgodilo tudi me- ni, ko sem stopil v gostilno, ki velja v kraju kot neka reprezen- tanca. »Dober dan!« pozdravim, pogledam po gostih, pogledam gostilničarja, ki je bil pri polnem krožniku mesne solate in se má- stil naprej, ne da bi mi odzdra- vil. »Dva deci, rdečega«. »Imate cviček?« Čakam. Gazda žveči oki- sano meso. Cez čas pa se le obri- še z rokavom okrog ust in me pKtgleda: »Kaj ste rekli?« »Dva deci cvička!« naročim še enkrat. Potem si možakar prižge cigare- to in mi natoci neko črno vino. »To ni cviček!« protestiram. Mož me pogleda, njegove oči so ne- kam predrzno izzivalne: »Ce vam ni všeč, prosim, izvolite v drugo gostilno.« Nisem se maral z njim prepirati. Ustvaril sem si sliko, da je možakar morda samo tokrat tako slabe volje. Pa to ni bilo res. Oglasil sem se petkrat, de- setkrat in slika je ostala ista. En- krat je bil gazda pri kvartanju, pa spet pri biljardu, spuščal se je v prepire, sakramentiral o davkih, skratka, bil je povsod, le tam, kjer je bilo treba streči de- lovnemu človeku, ga ni bilo. Pa sem si mislil: »Ti pač nisem sim- patičen. Grem drugam! Saj je v razmeroma majhnem kraju kar šest gostiln!« Vstopim. Za točilno mizo stoji mlada deklina. Pozdravim, ona odzdravi. Oči so v hipu pretehta- le mojo zunanjost. Delavec, si je mislila. Nič ni rekla. Naročim: »Dva deci, rdečega.« Natoči, ne da bi me vprašala, kakšno rdeče vino želim. »Skoda,« sem dejal, ko sem pokusil natočeno vino. »Vi- dim, da imate še druga rdeča vi- na. Ta je zame pretežak.« »Hm,« me je pogledala. »Pa bi prej po- šteno pogledali!« Mislil sem: Si pač mlada. Bon tona ne poznaš, pa se boš že še privadila. Vraga, pa sem se uštel. Pred oštarijo se je ustavüa črna limuzina in vsto- pili so trije, boljše oblečeni možje. Zdaj je deklica raznežila obraz, smejčkala se je in pozdravljala: »Dober dan želim! Greste v po- sebno sobo? Prosim, s kakšno pi- jačo postrežem?« Glej jo, glej! sem si rekel. Torej gre po zuna- njosti? Obleka, položaj in ... Sam ne vem, kaj vse je potrebno, da človeka lepo postrežejo. V tretji gostilni sem se usta- vu, ko so delavci nosili plačo. Za točilno mizo je mižurkala prilet- na, suhljata ženica. Naročali so, ona je stregla. Ko pa jim je zlez- lo vino v glavo, je postajalo vino vse slabše in slabše. Nekdo, ki pa le še ni bil preveč »pod gasom«, je očital gostilničarki: »Hej, ne mešajte vode!« Gostilničarka pa v zrak: »Jaz mešam vodo? Pijan si, pa ne veš, da piješ pristen bi- zeljčan!« Pa je bil zares pristen. To smo videli vsi, ki smo gledali gostilničarki pod prste. Lepo bi bilo, ko bi rekla: »Fantje, okaje- ni ste, za danes dovolj. Pa dru- gič naprej.« Ne, bilo je narobe. Prigovarjala jim je, naj pijejo. Češ, kar v tri dni pač ne bo be- dela. Kar pa se stranišč in druge hi- giene tiče, je človeka tu in tam kar groza, če pomisli, da je to res, kar je videl in kar je doži- vel. Na mizi ni prtičkov, ne zo- botrebcev, ne šolnikov. Servira- nje hrane je vse preveč primitiv- no, nehigiensko. Umivanje rok skoraj ni v navadi. In voda, kjer se pomivajo kozarci! Strahota! In kuhinje. Kaj vse se tam dogaja? Vse preveč je še udomačen stavek: »Saj me ne vidi!« Ne, v tem je prav gotovo velik greh. Vedno bi morali imeti pred očmi, da dela- mo za človeka! In ne samo pred očmi. V srce bi bilo treba zapi- sati! Ni dovolj, če na stenah vi- sijo napisi: Govori spodobno! Po- štenje odtehta zlato! Čistoča je polovica zdravja. Da, to je čista resnica! Ne na papir, v srce je treba zapisati: Človek za člove- ka! Ni važna obleka, važno je po- štenje. Poštenje pa je velika stvar! Celjski trg, Krompir 18—26 (25—30), čebula 6# (70—80), česen 100—120 (150—200), visok sfročii fižol 50-42 (35-50), solata 50-6» (60-100). radič — (100), špinača - (100-150). ohrovt - (40-50), neteršilj 100 (80—100). koleraba — (30—50), pesa 25—40 (30—40). redkev — (30—40), red- kvica — (80—100), rabarbara — (80-100). korenjček 30—52 (30—50), kumare 20—40. (20—7Ò), cvetača 60 (60—90). paradižnik 30 (35—60), paprika 50 (50—60). grah — (100), belo glavnato zelje 20—22 (20—30). rdeče glavnato zelje 24 (30). kislo zelje — (50). sveže gobe — (80—100), limone 200 (—), jabolka 40 (30—60). hruške 45 (30—80). grozdje 80 (140), slive 80 (50^ 100), jagode - (400). breskve 150 (100— 130), lubenice 55 (—), jabolčnik — (50), paradiževec 50—70. Trg je bil v tem tednu slabše založen, menda je nekaj temu krivo slabo vre- me, še vedno pa je primanjkovalo mle- ka, mlečnih izdelkov, jajc in perutnime. bencinska Črpalka. v nazarju Dela pri gradnji bencinske čr- palke v Nazarju uspešno napre- dujejo. Zato bodo novi cvbjekt iz- ročili namenu že čez nekaj mese- cev. Plačilo za celoleten trud Morje! Kdo bo prvi videl morjef Vse glave so se stegovale skozi okna, vlak pa se je spuščal v ser- pentinah proti Rovinju. Končni cilj potovanja — mestece ob morju. Vlak se ustavi tako blizu morja, da se zdi, da bi lahko iz vagona sko- čil naravnost vanj. Res, še malo irr kopali se bomo! Tako nekako je izgledal prihod mešanega mladinskega pevskega zbora »France Prešeren« na rovinj- sko postajo. Pevci so vse leto pridno vadili in naštudirali okoli dvajset pesmi.. Nastopili so^na več koncertih, naj- večji uspeh pa so doživeli na festi- valu v Celju, ko so se uvrstili med najboljše zbore svoje kategorije v Sloveniji. Veliko zaslugo za ta uspeh ima neumorni dirigent Jurček Vreže. Petdnevno letovanje v Ro- vinju je bilo vsem lepa nagrada za celoletni trud. hkrati pa spod- buda za delo v bodoče. Ob morju, soncu in dobri hrani so izkoristili prav zadnje dni počitnic, da si na- berejo novih moči Med prijetnim bi- vanjem so obiskali tudi Crveni otok in Katarino. -vj- CELJSKI TEDNIK STEV. 36 — 9. septembra 1960 Telesna vzgoja in šport Celjani-zmagovalci mlodinskih športnih iger „Bratstva in enotnosti" v nedeljo so bile končane šeste jfadicionalne športne igre »Brat- jjva in enotnosti«, na katerih so- jeluJ^'J** mladinske reprezentance ^enjanina , Tuzle in Celja. Spri- ^ izredne izenačenosti ekip, predvsem pa še ZrenJanina in ^elja. ter tudi visoke kvalitete nastopajočih je bila zmaga do- jjače reprezentance toliko bolj ¿obrodosla. V celoti jo reprezen- tanca Celja (moška in ženska) obrala 22 točk. Drugi je bil Zre- ojanin z 21 in tretja Tuzla s 17 loćkami. K velikemu uspehu celjske re- prezentance so v največji meri pripomogli atleti in strelci. Tako go moški pobrali dve ekipni zma- V atletskih disciplinah so se najbolj odlikovali mliadinci in mladinke, ki sicer nastopajo za barve Kladivarja. Tako je Smo- vršnik zmagal v teku na 100 m (11.2) in 400 m (50.4), nadalje Na- raks v teku na 1.500 metrov (3:58.6), Vravnik v metu diska (47.85) itd. Pri mladmkah pa so najboljše uspehe dosegle: Sila- nova v teku na 100 metrov (12.8), Medveškova v metu krogle (10.85), Tovomikova z zmago v teku na 800 metrov (2:26.0), Krof liceva pri metu diska (37.86) ter Urbanči- čeva pri skoku v višino s 145 cm. Izreden uspeh so dosegli tudi mladi strelci. V ekipnem ocenje- vanju mladincev je celjska vrsta zbrala 650 krogov, Tuzla 491 in Zrenjanin 481. Pri posameznikih pa so vsa prva mesta zasedli Ce- ljani in sicer Jager 223, Jože Tr- žan 219 in Jeram 208. Lepo so se izkazale še mladinke Celja, ki so zabeležile kar 606 krogov, Zre- njanin 458 in Tuzla 139. Posa- meznice pa so se zvrstile takole: Hočevar 222, Trebičnik 217 in Hlastan (vse Celje) 167. V košarki so bili doseženi na- slednji rezultati: MLADINCI: Ce- lje—Zrenjanin 28:22, Tuzla—Ce- lje 53:26. MLADINKE: Zrenjanin —Celje 47:20, Celje—Tuzla 17:li: Rezultati v odbojki pa so bili: MLADINCI: Zrenjanin—Celje 2:1, Celje—Tuzla 2:0. MLADINKE: Zrenjanin—Celje 2:0, Celje—Tu- zla 2:0. V rokometu pa so bili doseženi naslednji rezultati: MLADINCI: Zrenjanin—Celje 17:10, Tuzla— Celje 11:10. MLADINKE: Zrenja- nin—Celje 15:4, Tuzla—Celje 11:6. Medveškova gi in to v atletiki in streljanju, nadalje so zasedli dve drugi me- sti (košarka, odbojka) ter eno tretje v rokometu. Mladinke pa so zmagale v atletiki in streljanju, bile druge v košarki in odbojki ter tretje v rokometu. Slovo od atletike Skoraj gotove je, da bi do inter- vjuja z Ančko Slamnik-Gradišniiio- vo na plaži Velega Lošinja sploh ne prišlo, če ne bi znana atletinja z ogorčenjem sprejela vest, ki jo je »Delo« objavilo dne 26. avgusta in v kateri je med drugim rečeno, da sta Slamnikova in Važič poslala upravnemu odboru Atletske zveze Jugoslavije pismo, v katerem ga ob- veščata naj nanju več ne računa, ker bosta nastopala samo za klub- ske barve. V nadaljevanju vesti še piše, da sta omenjena atieta to sto- rila zaradi tega, ker ju zvezni ka- petan ni upošteval pri sestavi olim- pijske ekipe... — Jaz o tem pismu nčesar ne vem, je vzkliknila Slamnikova, si- cer pa moja odločitev, da zapuščam aktivno udejstvovanje v atletiki ne temelji na tem, ker nisem bila do- ločena v olimpijsko ekipo, temveč na izključno osebni želji, ki pa je stara že več let. — Kaj, ali res zapuščate atle- tiko? — Da, čisto zares! Letos bom na- stopila za Kladivarjeve barve samo še v finalu ekipnega prvenstva, po- tem pa nič več. Atletike imam do- volj. Osem let sem ji bila zvesta. — Torej ni Olimpiada kriva, da zapuščate atletske steze? — Ne! Na to, da ne bom nasto- pila na olimpijskih igrah sem se sprijaznila takoj po prestani bolez- ni, ki me je v letošnjem poletju od- vrnila od treninga za dober mesec. Po okrevanju sem morala začeti či- sto znova. Zato tudi olimpijske nor- me nisem dosegla, čeprav bi jo v normialnih okoliščinah lahko že lani po balkanskih igrah. — Ali se težko poslavljate od športnega udejstvovanja? — Oh, ne, se je zasmejala. Ve- ste, ko dobi človek svoj dom, po- tem mora nase sprejeti druge skrbi ne pa izgubljati skoraj vsako po- poldne na treningih, katerih sem se že tako zelo nerada udeleževala. Že nekaj let je, ko se pripravljam, da zapustim aktivno udejstvovanje v atletiki. Ta čas je zdaj napočil. — Kako pa ste sploh zašli med atletske vrste? — Bilo je jeseni 1952. leta. Obi- skovala sem tretji razred celjske gimnazije. Takrat sem bila telovad- be oproščena, ker so zdravniki ugo- tovili, da imam razširjeno srce. Ko pa je bilo razpisano tekmovanje med celjskimi srednjimi šolam.i, so bili na našem zavodu v škripcih zaradi udeležbe mladink v tekih na 60 in 500 metrov. Takrat so me pre- govorili. Navzlic zdravniškem.u spri- čevalu sem nastopila in zmagala v obeh disciplinah. Takoj po teku na 500 metrov je prišel k meni Fedor (beri Fedor Gradišnik, zdaj njen zakonski mož, opomba pisca), me prijel za roko in me povabil naj se včlanim v AD Kladivar in naj pri- hajam na treninge. Temu povabilu sem se odzvala šele prihodnjo po- mlad. Brez posebnih priprav sem že v prvih mesecih 1953. leta nasto- pila na republiškem in državnem prvenstvu v krosu. Postala sem slovenska prvakinja in bila druga v državi. Tem lovorikam sem po- zneje dodala še nešteto prvih mest v tekih na 400 in 800 metrov. Na teh progah sem zmagovala takopri mladinkah kot pri članicah. Sele 1957. leta sem dobila v Rajkovi močnejšo nasprotnico v teku na 800 metrov. V tem času sem nastopila na več meddržavnih tekmovanjih; trikrat pa sem bila tudi na Balkanskih igrah, in sicer 1955 v Carigradu, dve leti pozneje v Atenah in lani v Bukarešti. 2e 1955. leta sem osvo- jila na Balkaniadi prvo mesto v te- ku na 800 metrov. Lani sem bila na istem tekmovanju in na isti pro- gi peta z novim slovenskim rekor- dom 2:13.0. Razen tega pa sem zma- gala v teku na 400 metrov z novim slovenskim in državnim rekordom 57.4 sekunde. — Večkrat ste tekli tudi na dru- gih progah, ali ne? — Da, saj sem članica obeh zm.i- govitih štafet v državnem merilu na 4X100 in 4X200 metrov. Na sto metrov sem dosegla najboljši čas 12.8 sekunde, na 200 pa 26.0. V te- ku na 600 metrov pa je moj naj- boljši rezultat 1:35,6. — Kolikokrat ste bila prvakinja in koliko rekordov ste osvojili v osmih letih aktivnega udejstvova- nja? — Po pravici povedano, ne vem. To boste morali vprašati Fedorja. Tako se je končal pogovor z at- letinjo, ki je vse od svojega štiri- najstega leta, ko je nosila še kite. pa polnih osem let nato navduše- vala gledalce ob atletskih stezah. Zdaj se je odločila, da stadion zamenja z domom. Želimo ji, da bi tudi tu imela same odlične ocene. M. Božič NOGOMET OLIMP : KOVINAR 1:5 Л sredo popoldne je. bila na igrišČM Olimpa povratna tekma med gabrskim ligašem ter mariborskim Kovinarjem. Zmagali so gostje s 5:1. Častni gol z« •Olimp je dosegel Florjane nekaj minut pred koncem tekme, v kateri domačinom ni uspevala niti ena akcija. Igrali s* slabo in kaj malo obetajoče za bližnji prvenstveni nastop. VELENJE : ALPINE 2:6 Medtem, ko so Velenjčani sredi Duna- ja premagali moštvo Alpine, pa se je povratna tekma ob Velenjskem jezeru končala z visoko zmago avstrijskega moštva, ki je bilo okrepljeno z neka- terimi člani prvorazrednih klubov. Tek- ma se je končala z zmago gostov 6:2. Košarka ŽALEC : KOVINAR 100:45 V nedeljo je bila v Žalcu prijateljska tekma v košarki med domačim moštvom Partizana ter Kovinarjem iz Štor. Če- prav so se gostje z vso trdovratnostjo upirali, so vendarle izgubili z visokim rezultatom 100:45 košev. Zmaga domači- nov je bila zaslužena in plod rednih treningov. Ančka Slamnik — enkrat drugače WaterpolisU slej ko prej četrti Pretekli teden je bilo v Krškem drugo kolo letošnjega waterpolo prvenstva Slovenije za člane. Kot je znano se je prvo kolo pred tedni v Celju končalo precej slabo za Celjane. Celjski Neptun je ta- krat zavzel s tremi porazi in eno zmago četrto mesto na lestvici najboljših slovenskih waterpolo ekip. Prav tako kot so Celjani v Celju podcenjevali ekipi Celuloze in Ilirije, se je sedaj zgodilo tema dvema ekipama, ki sta podcenje- vali Neptunovce in proti njim do- živeli poraz. Celjski waterpolisti so na tem tekmovanju premagali ekipo domače Celuloze s 7:6, Ij'ub- Ijansko Ilirijo pa s 5:3. Zaradi vi- sokih porazov proti Triglavu iz Kranja (10:3) in Ljubljani (6:0) pa so zaradi slabšega količnika v go- lih ostali na četrtem mestu za Triglavom, Ljubljano in Celulozo ter nred Ilirijo. Kljub temu, da so v obeh delih prvenstva premagali vse ekipe, razen kranjskega Triglava, pa z njihovim plasmanom ne moremo biti povsem zadovoljni, kar so pa krive predvsem slabe priprave Celjanov, ki letošnjih tekmovanj niso jemali dovolj resno. Plavalci Neptuna v Splitu Plavalna ekipa celjskega Neptuna se je pred dnevi vrnila z gostovanja v Splitu, kjer je imela dva dvoboja proti tamikajšnjima ekipama Mor- narja in POSKA. Oba dvoboja so sicer Celjani izgubili, vendar pa so pri tem dosegli nekaj odličnih re- zultatov. V'^ svojem rezultatu se je najbolj popravil Vošinek, ki je preplaval progo ICO m prosto v času 1:03,8, kar je nov celjski re- kord in peti najboljši čas letos v Sloveniji. Svoj rekord je izboljšal tudi Vrhovšek na 100 m hrbtno s časom 1:12,8. Orel je v obeh dvo- bojih plaval na 400 m prosto le en- krat in dosegel povprečen čas 5:22,5. Odred : Kladivar 2:1 Med tednom je bila na igrišču *b Velenjskem jezeru prijateljska flogometna tekma med Ijubljan- fikim Odredom ter celjskim Kla- di var jem. Zmagali so zasluženo Člani druge zvezne lige z 2:1. Edi- ni gol za Kladivar je dosegel Ko- kotec. Tekma je bUa lepa in za- nimiva ter je pokazala, da se obe moštvi marljivo pripravljata na začetek prvenstvene sezone. Dva poraza celjskih nogometašev v Mariboru v nedeljo so nogonruetaši Celja gostovali v Mariboru, kjer so pri- jateljsko tekmo proti istoimen- skemu moštvu izgubili z visokim rezultatom 9:0. Iz Maribora pa .so se vrnili po- raženi tudi igralci Olimpa, ki so se srečali s tamošnjim Kovinar- jem. Zmagali so domačini s 3:0. Posebno dobre rezultate za celjske razmere so dosegle nekatere pla- valke Neptuna, ki iz nastopa v na- stop kažejo večji napredek. Tako je Narobetova preplavala 100 m prsno v času 1:35,8, Zupančičeva pa je do- segla na lOOm hrbtno izid 1:35,5 medtem ko na 100 m prosto čas 1:28,8. Rezultata dvobojev sta naslednja: Mornar (Split) — Neptun 68:51 ш POSK (Split) : Neptun 77:53. Nogomet PIONIRJI OLIMPA — najboljši V nedeljo je železničarski no- gometni klub »Celie« pripravil turnir pionirskih moštev. Po za- nimivih in kvalitetnih igrah so zmagali najmlajši igralci Olimpa pred Celjem, Kladi var jem in Ko- vinarjem iz Štor. Prodamo dobro ohranjeno z macesnom obloženo točilno mizo ter vsemi priključki za točenje piva. Cena ugodna. Točilno mizo lahko kupijo tudi zasebni gostilničarji. Ogled vsak dan dopoldne pri Gostinskem podjetju »GABERJE« Celje, Mariborska c. 79. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE razpisuje prosto delovno mesto za KURJAČA PARNEGA KOTLA kvalificiran po možnosti s prakso v tem poklicu Vloge dostavite na naslov podjetja najkasneje do 1. ok- toihra I960. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon in 24-23 — uprava: СЛје, Trj V. kong^resa 3 — poštni predal 152 - telefon 23-75 in 2f 89 — TekoM fafun pri Komunalni banki Celje 605.-0-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE — CELJE razpisuje prosta učna mesta za vaj^ence iz naslednjih poklicev: 1. 3 MODELARJE 2. 3 KURJAČE 3. 1 KLJUČAVNIČARJA Vloge predložiti naslovu pod- jetja najkasneje do 15. 9.1960. METKA MEHANIČNA TKALNICA CELJE razpisuje prosto delovno mesto VARILCA za avtogeno in elektro varjenje Ponudbe sprejme Splošni oddelek podjetja. PRODAM PRESO, kultivator, brane, voz, kravo prodnm iitfdno. Golavšek Milan. Šešče št. 68, Prebold. MOTORNI KOLESI J4SU 1?5 ccm (pre- vožen 3000 km) in »Ziindapp« 200 ccm v voznem stanju prodam. Naslov v unravl lista. ZELO dobro ohranjeno motorno kolo NSU 250 s prednjimi in zadnjimi amor- tizerji in prikolico prodam. Mejač, Mariborska cesta 49, Celje. MIZO za namizni tenis z vsem ostalim priborom v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi Usta. TESANI pradbeni les cca 2 m^ raznih dimenzij prodam. Lah Albin, sodar. DreSinja vas, Petrgovče. MAGNETOFON cena 70.000 din in kla- vir 60.000 din prodam. Naslov v upravi lista. POCENI prodamo malo posestvo in 5000 kg sladkega sena. Naslov v upra- vi lista. DOBRO ohranjeno kuhinjsko kredenco prodam. NäsIov v upravi lista. RAZNO pohištvo, tudi na obroke pro- dam. Celje, Aškerčeva 12 I levo. AVTO »BMW« dobro ohranjen z rezerv- nimi deli poceni prodam. Jane, Po- lule. Celje. VESPO 125 ccm prodam. Križan, Šmartno ob Paki. TRODELNO kompletno novo okno in okvir za vrata prodam. Kavčič Ange- lin«. Celestinova 10, Celje od 14. ure dalje. IIOREX-REGINA, odlično ohranjen ugod- no prodam. Cetina, Plečnikova 15. Celje, ZAZIDALNO pravico parcele prodam. Naslov v upravi lista. NOVO NSU PRIMO 5 - 1"5 ccm modre barve prodam. Koren Franc, Šempe- ter v Savinjski dolini. PRODAJA AVTOBOBILOV 1. »Fiat 600« v zelo dobrem stanju za ceno 6S0.000 din. 2. »Moskvič« skoraj nov, zelene barve, prevožen 23.000 km za ceno 1,000.000 din. 3. »Topolinček« B Tip. nov motor, pre- vožen 2.500 km za 320.000 din. 4. »Opel Olimpia* motor Opel Rekord 54, novo lakiran, zelo dobro ohranjen za ceno 500.000 din. 5. »Opel Kapiten« odlično ohranjen z radjo aparatom in grelcem za ceno 650.000 din. 6. »Mercedes-Benz-Cabriolet« 1Г0, izde- lan 1952. leta, zelen v zelo dobrem stanju za ceno 550.000 din. r Tovorni avto« GMC, T;p 40, registri- ran, 5 sedežen, nosilnost 3 tone z tri stranskim prekucnikom za ceno 1,000.000 din. 8. »Traktorje« Deutz v odličnem stanju za ceno 650.000 din Steier v dobrem stanju za ceno 950.000 din. 9. Razni motocikli od 90.000 do 350.000 din. PRODAJA HIŠ 1. Lepa novo renovirana hiša z 1.50 ha zemlje, 6 sob. kuhinjo na Zg. Hudinji za ceno po dogovoru. 2. Hiša z novim gospodarskim poslop- jem. 2 ha zemlje, sadonosnikom se proda z vsem inventarjem in živino v Vojniku za ceno 2,500.000 din. 3. V Laškem (center) 1 enostanovanjska vseljiva hiša za ceno 1,500.000 din. 4. V Laškem (izven) 1 dvostanovanjska hiša, novo adaptirana primerna za gostilniško obrt za ceno 1,500.000 din. 5. Posestvo 2.50 ha v ravnini ob cesti Šentjur—Dremlje v kratkem času sta- novanje vseljivo, za ceno 1,200.000 din. 6. Naprodaj so še različna posestva v bližnji in daljnji okolici Celja, ter stavbene parcele in sadovnjaki. Posredniška pisarna Celje, Tomšičev trg 12 SLUŽBE IŠCEM osebo, ki bi mi čuvala otroka 4 ure dnevno, v dopoldanskem času. Celje, Kersnikova 11. GOSPODINJSKO pomočnico k štiričlan- ski družini iščem. Vprašati pri Verdel, Celje, Gregorčičeva 2, po 14. nri. MIZARSKEGA vajenca sprejmem. Ce- pin Anton, Dobrova 8, Celje. STANOVANJA ŠIVILJI oddam sobo v trgu na deželi. Naslov v upravi lista. S 1. OKTOBROM iščem opremljeno sobo. Plačam za 1 leto naprej. Naslov v upravi lista. IŠCEM opremljeno ali prazno sobo za 1 leto. Plačam naprej. Nudim posojilo. Naslov v upravi Usta. RAZPISI Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Celju razpisuje za Okrožno sodišče v Celju 1 MESTO STROJEPISKE Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali njej ustrezna šolska izobrazba. Kandi- dati, ki se bodo prijavili, pa doslej ni- majo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih, oziramo pravilniku o nazivih strojepis- cev in stenografov. Prošnje, kolkovane s 50 din in živ- ljenjepisom je vložiti najkasneje do 29. septembra 1960 pri predsedništvn okrož- nega sodišča v Celju. Opr. št. Su VI-59 60-50 Celje, dne 6. septembra 1960. RAZPISNA KOMISIJA RAZNO VZAMEMO v najem ali odkupimo večje prostore od 70 m' prostornine za pre- ureditev za krojaško delavnico v Ce- lju. Ponudbe na upravo lista pod »Podjetje«. PODPISANA Hlastec Marija st. pojas- njujem, da je bil denar pomotoma vzet in niso bili krivi sorodniki. Hlastec Marija, starejša, Griže. IZGUBIL se je lovski pes, pasme »Istri- janec«, bele barve z rjavimi ušesi. Kdo ve kaj o njem. naj javi Hojnik Antonu, Zadobrova i66, Škofja vas. OBVESTILO DELAVSKA UNIVERZA V CELJU, Mal- gajeva 2, sprejema do 20. septembra pri- jave za vpis v naslednje tečaje: 1. za pomoč izrednim slušateljem sred- njih, višjih in visokih strokvonih šol, 2. za kvalificirane in visokokvalifici- rane delavce kovinske, gradbene, lesne, kemične in elektro stroke iz industrije in obrti, 3. ablovente kemolaborantske stroke, 4. tehnično risanje kovinske stroke, 5. tujih jezikov: angleški, ruski, fran- coski, nemški, poljski in itaUjanski — po intenzivni in običajni metodi, 6. stenografijo, strojepis in pisarniško poslovanje, 7. knjigovodstvo. Tečaji od 4. do 7. bodo začetni in na- daljevalni. Informacije dobite v upravi osebno ali po telefonu 20-24. KUPIM MALO hišico z vrtom, ali malo zemlje v bližini Celja kupim. Naslov v upravi lista. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 11. sept, ob 15. uri: John Pa- trick: Cajnica na Okinawi. Gostovanje v Zrečah. ob 19.50 uri: Milan Begović: Brez tret- jega. Gostovanje v Šofji vasi. Torek. 15 sept, ob 20. uri: John Patrick: Cajnica na Okinawi. Gostovanje (v Velenju. Petek, 16. sept, ob 20. uri: John Patrick: Cajnica na Okinawi. Gostovanje na Polzeli. KINO KINO UNION Od 7.-11. 9. 1960 »NOČNI PREHOD«, ameriški barvni Csc Od 12.-15.9. 1960 »VELIKI POGLAVAR«, francoski film VV KINO METROPOL Od 6.-9. 9. 1960 »VOHUN«, ruski barvni film Od 10.-13. 9. 1960 »DOBRI STARI PI- ANINO», jugoslovanski film LETNI KINO Od 9.-12. 9. 1960 »PRINC ŠTUDENT«, ameriški barvni film Od 13.-15. 9. 1960 »DETEKTIVSKA ZGODBA«, ameriški film DPD SVOBODA MLADINSKI KINO CELJE Dne 10. in 11. 9. 1960 »NA SMRT OBSO- JENI JE POBEGNIL« KINO SVOBODA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od lO.-U. 9. 1960 »VISOKI JEZDEC«, ameriški barvni film Od 14.-15. 9. 1960 »LEPE A SIRO- MAŠNE«, francosko-italijanski film Zanimivosti O morskem psu o tem, ali je morski pes človeku ne- varen, je bilo izrečenih že brez števila nasprotujočih si mnenj. Nekiateri po- znavalci trdijo, da je morski pes izredno plah in da napade človeka zgolj pomo- toma. Drugi so mnenja, da zverina ne glede na pripadno«t žrtve napade sle- herni objeVt, ki se ji zdi užiten. Nič koliko nasvetov, navod'1 in pravil, raz- tresenih po časopisih, revijah in knji- gah, poučuje bralca o navadah in ga- stronomskih nagnjenjih velikega roparja Ja svetuje to in ono za primer, če bi kdo srečal tega neljubega prebivalca morij in oceanov. Naj se je še toliko govorilo o njihovi plahosti, so morski psi vedno znova napadali in še napadajo kopalce, potapljače in brodolomce. Izmed do se- dr.j znanih 250 vrst morskih psov res ifliso vse nevarne, kakor na primer veliki som, ki se hrani izključno s planktonom. Apetit do človeških bitij je izpričan predvsem pri morskem tigru, modrem somu, klndivarju, atlantskem psu in morskem volku, ki običajno sledi več- jim ladjam. Leta 1959 je bilo izpričanih 11 naipadov morskih psov na ljudi v ZDA. Zato je oddelek za raziska- vo morskih psov pričel z obširnim študijem navad teh roparic v upa- nju, da se dokoplje do realnih re- zjultatov glede taktike, ki naj služi plavalcu pri obrambi. Morski pes spada v red hru- stančnic, ki je star približno 350 milijonov let. Ker ima ostro smir- kasto kožo, je njegov rep prav tako smrtno nevaren kot so nje- gove čeljusti. Ima izredno majhne m'Ožgane, vendar so nekatera ču- tila nenavadno ostro razvita. Ne- verjetno hitro zazp.ia na primer gibajoča se telesa, posebno, če so bela in svetla, vendar malone ne j zmore ločiti vrsto plena. Zaznava najmanjše vodne tresljaje, priva- bi ga celo oddaljena eksplozija. Vonj krvi in razkrajajočih se or-i ganskih snovi zavoha na ogromne razdalje. S poskusom so ugotovili, da je ropar brez vida docela ne- močen, i Odprava proučuje možnoeti ke- mične obrambe in proučuje učin- ke različnih kemikalij na obnaša- nje in napadalnost morskega psa. Vendar so kemikalije brez učin- ka, če popade morskega psa po- sebna blaznost, ki jo povzroča večja količina v morju r^lite krvi ali gnijočih odpadkov in ki se javlja tudi ob prilikah, kadar psi zasledujejo jate tunov ali dru- gih rib. V divji pogoltnosti se te- daj psi zagrizejo celo v ladijski bok ali šavsnejo za jeklenim pro- pelerjem. Oddelek za raziskave morskih psov je na podlagi svojih poskusov objavil de- vet splošnih pravil, po katerih naj se ravnajo plavalci. 1. Ne plavaj in ne potapljaj se brez spremljevalca. 2. Ne plavaj ponoči ali v vodi s slabo vidljivostjo. 5. S krvavečo rano ne hodi v vodo in ne ostajaj v njej. 4. Ce opaziš psa, ohrani mirne živce in ne čofotaj v želji, da bi bil čimprej na varnem, marveč tiho in počasi od- plavaj k čolnu ali obali. 5. Če se ti pes približa ga udari ali dregni po smrčku, vendar ne s pestjo, ki bi zaradi ostre kože pričela krvaveti. 6. Ne obešaj si za pas krvavečih rib, ki si jih harpuniral. 7. Ne napadaj brez potrebe morskega psa, naj je videti še tako majhen. 8. Ne plavaj na zračni blazini z roka- mi in nogami v vodi. 9. Ne snemaj obleke, če jo imaš na sebi. Obleka te varuje pred ostro kožo morskega psa. OKREPČEVALNICA PRI IGLI . Planinsko društvo v Solčavi je zgradilo pred Iglo in presihajo- čim studencem lično okrepčeval- nico v planinskem slogu. Zelo radi jo obiskujejo avtomobilisti, ki se ustavljajo za ogled obeh pri- rodnih posebnosti. -vran Obeti brez tveganja na HVARU Med vsemi kopališkimi kraji v Dalmaciji ima otdk Hvar brez oporekanja največ sončnih dm in v tej svoji posebnosti konkurira najbolj znanim obmorskim leto- viščem na vsem Sredozemlju. Kdor si izbere Hvar za počitnice, ni ustrelil mimo, razen, če seveda ne želi dežja. Da pa bi domisleni hvarski go- stinci sloves svojega otoka med počitniškimi turisti še bolj utr- dili, so si omishli kar neverjetno reklamo ob pristaniškem pomolu mesteca Hvar. Tam so namreč po- stavili veliko napisano ploščo, na kateri je v hrvaščini, angleščini in nemščini takle vabljiv napis: ж OBIŠČITE HVAR ^ V ZIMSKIH MESECIH ob izredno ugodnih prilikah bi- vanja, ki jih nudijo odlične vre- menske razmere. Vsa gostinska podjetja nudijo izredne popuste: — Ce v zimskem času kak dan dežuje med 6. in 18. uro več ka- kor 3 ure, je dnevni pension po- lovičen. — Ce samo zapade sneg in se pri priči stopi, je pension brez- plačen. — Brezplačen pension nudimo, če je dan meglen. — In če pade temperatura pod ničlo, je celodnevna oskrba v go- stiščih tudi brezplačna. Nikar ne mislite, da so hvarski gostinci toliko darežljivi. Obeti, ki jih nudijo, za Hvar ne pred- stavljajo nobenega tveganja. Tam enostavno ne pomnijo deževnih dni, snega in megle. Žičnica na Okrešelj Celjsko turistično področje bo kmalu dobilo svojo prvo žičnico in to od slapa Rinke na Okrešelj. Žičnica bo izredno zanimiva, saj bo zgrajena v enem vleku brez podpornih stebrov. Dolga bo okoli 800 metrov, višinska razlika pa bo znašala 350 metrov. V teku je iz- delava načrtov, na terenu pa se že vršijo priprave za gradnjo to-' vorne žičnice. Kot vse kaže, bo žičnica obratovala že prihodnjo sezono. Nov dokument !o nacizmu Erwin Leiser, nemšlii Zid, ki je med vojno emigrira! na Švedsko, je zlepil iz različnih originalnih trakov dokumentarni film o rasti in propadu nemškega rajha. Film nosi naslov Mein Kampf. Avtor ga je sestavil, kakor sam pravi, da bi odgovoril na vprašanje nem- ške mladine, pred katero so star- ši in učitelji zamolčali veliko stvari. Spočetka kaže film razvoj naci- stičnega gibanja v Nemčiji, na Çlatnu oživi Adolf, ki z divjimi gestami govori zbranim prista- šem. Poter^vidimo Hessa, ki kri- či: »Mein Führer, Nemčija, to si ti! Tvoja sodba je sodba ljud- stva!« Leto 1942. Film priteče do kadrov, ki jih je posnel esesov- ski snemalec v varšavskem ghettu in ki ga je našel Leiser v napačno etiketiranih kasetah v vzhodno- nemških arhivih. (Vzhodnonemšk( oblasti so mu prodale film za ! dolarjev meter.) Trak so prvotni j Nemci posneli v »poučne пат&, ne«, a so ga kasneje zavrgli, ket' so se bali, da bi utegnil vzbuditi simpatijo do 2idov. Posnetki ka- žejo nemške vojake, ki z veselimi obrazi gledajo Žide z oteklimi ko- leni, kako shujšam in onemogli padajo po tleh. Otroci umirajo na umazanih ležiščih. Nato drsi ka- mera vzdolž dolge vrste teleg (na sliki), prenapolnjenih s trupli in se ustavi na robu apnene jame, kamor jih mečejo. V Zapadni Nemčiji si je v osmih tednih ogledalo film blizu pol mi- lijona IjudL Avditorij sestavljajo v glavnem Nemci izpod 40 let, pri čemer seveda ne bi bilo na- pak, če bi si ga ogledali tudi tisti nad 40 let. Ljudje med sebo Družina brez otrok se je selila v novo stanovanje. Kakor vsaka podobna »akcija«, tako je tudi ta vzbudila pri otrokih iz bližnjih hiš veliko radovednosti. Pa se je najmlajšemu iz te gruče radoved- nežev zdelo čudno, da pri novih ljudeh ne vidi svojih vrstnikov. Zato se je ojunačil in vprašal: — Kje pa so vajini otroci? — Jih nimamo! — Nimate?, je začudeno pono- vil in s počasnimi koraki izginil. Cez nekaj časa se je spet po- javil mali radovednež. V roki je nosil knjigo. — Veste, je dejal novi sosedi malce sramežljivo, moja mamica bo dobila otročička. Zato mi je dala tole knjigo, v kateri piše, ka- ko pridejo otroci na svet. Pa sem pomislil, da bi jo tudi vidva z možem rada prebrala... Neka žena se je pritoževala nad svo- jim možem: — 2e pet let me ni pogledal! Ce se mi bo kaj pripetilo, še mojega trupi* j ne bo mogel identificirati! Oče njegove izvoljenke je bil še sta- rih nazorov. — Jaz sem v hiši gospodar, je vem*- mer zatrjeval. Fant, ki je vzel »na piko« njegove hčerko, ga je že od malega poznal kot izredno strogega. Zato je takrat, ko ga je šel poprosit za hčerkino roko, moral zbrati ves svoj pogum. On pa ga je vprašujoče premeril od glave do nog; molče stopil k pisalni mizi. napisal ne- kaj na košček papirja, poklical hcerk» in ji listek pripel na bluzo. Potem jo je narahlo porinil proti fantu in zapustil sobo. ne da bi črhnil eno samo besedo. Hitro in s tresočimi rokami sta za- grabila za listek, na katerem je bilo na- pisano — Z najboljšimi priporočili pisca. Aktovke, torbice, nahrbtniki in kovčki. Mladost brez iluzij Spet so nas trgali. Mlajši, ki so imeli vsaj zvečer, ko smo se vrnli z dela, malo opore in tolažbe pri satrejših, so se poslavljali ihteč. Drge- tali so od strahu pred neznanim kot ptički, ki jih je kruta roka pometala iz gnezda. Krčevito so nas objemali in niso hoteli stran. Na vlak smo jih nesli. Še dolgo so nam mahali. Slišali smo njihov jok skozi ropot odhajajočega vlaka. Cez kakšno uro smo se odpeljali tudi mi, novemu trpljenju nasproti. SPOROČILO IZ OSWIECIMA-AUSVICA Niti ne vem, kdo je dobil prvi takšno sporočilo. Zdi se ml, da so to bili Milavčevi otroci iz Zg. Savinjske doline. »Lagerführer« jih je pokli- cal v pisarno. Bili so trije: Milan, Dani in 3 ali 4 leta stara Nadica. Vsi trije so se prijokali ven. Njihove mame ni bilo več v Oswiecimu. Ostal je še samo njen pepel, ki so ga s pepelom mnogih drugih raztresli po njivah okrog taborišča, kjer je prej delala od zore do trde noči. Z Milanom sva si delila pograd: on je bil spodaj, jaz pa zgoraj. Dolgo v noč sem poslušal njegovo ihtenje, dolgo ni mogel izjokati svoje žalosti za najdražjim človekom. Tako smo tudi mi izvedeli za tabori.šče Oswiecim, kamor so odpeljali naše matere. Iz Oswiecima smo dobivali podobna sporočila kar po vrsti. Skoraj vsak dan so prijokali iz taboriščne pisarne dva, trije, štirje nebogljenčki, ki so ostali za vedno zapuščeni. Na sporočilih je bilo zapisano povsod enako: »Umrl ali umrla zaradi oslabelosti srca.« Mi pa smo premišlje- vali, kakšne morajo biti grozote v tistem taborišču, kjer so tako na hitro umirale naše matere, starejši bratje in sestre. Umrla je tudi naša Anica. Vsi trije smo prišli iz pisarne: jaz m dve sestrici. Stisnili smo se v kot barake in solze so nam zalile prestra- šena lica. Sestrici sta še dolgo tiho ječali in prižemali svoja, od solz mokra lica, na moje prsi. Nova bolečina se je zarezala v nas, srce nam je še tesneje oklenil strah. V naslednjih dneh smo pričakovali podobno sporočilo še za mamo. Sestra je morala umreti samo zato, ker je bila stara že 18 let. Do- polnila jih je tisto leto, ko so prišli po nas. V Celju so jo vprašali, za- kaj ni izdala očeta, češ da je že polnoletna in bi morala vedeti za svojo dolžnost. Besede gestapovca so bile hkrati obsodba. Zdržala je samo šest mesecev. Ravno toliko, kot je bilo to z obroki hrane določeno za taborišče Oswiecim. V tem času je shiral najbolj zdrav organizem. Odnesli so jo v »revir«, bolniško barako, kjer so le- žale tri ali štiri na enem pogradu. Pogradi so imeli tri nadstropja. V baraki je ležalo več kot tisoč umirajočih okostnjakov, za katere se ni zmenil nihče, razen podgan, ki so se plazile po njih in marsikaterega načele že pri ž vem telesu. Mati jo je videla še dvakrat. Prvič jo je poklicala paznica. TaJ