t® mi ra .1» III s, sj (.'reja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Henso — Tiska tiskarna «Jadranu — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna Gin 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodui banki v Kopru št. G57-T-1Ó2 — Rokopisov ne vračamo LETO IV. ŠTEV. 35 topsr, petek 28. avgusta 'i 955 POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10 Minulo soboto je bil v Vidmu v Italiji podpisan sporazum o ureditvi obmejnega prometa prebivalstva in prevoza, o ureditvi kopnih in pomorskih zvez med Italijo in lugosla-vijo, med tržaškim : in okoliškimi področji. S tem je bil izpolnjen člen 7 spomenice o soglasju Londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju. Sporazum o obmejnem prometu ima 64 članov ter 12 prilog, v glavnem zemljevidov v njem obravnavanega obmejnega področja v Italiji in Jugoslaviji. Sporazum je bil namreč raztegnjen na vso italijansko-jugo-slovansko obmejno področje od Trsta do Trbiža. V prilogah so točno navedeni vsi kraji, ki pridejo o poštev za izvajanje sporazuma. Sporazum je plod- šestmesečnega dela mešane Haljiansko-jugoslovanske komisije, ki je zasedala v Vidmu. Našo delegacijo je vodil ing. Miloš Bučar, svetnik Sekretariata za notranje zadeve LRS. Ob zaključku pogajanj in podpisu sporazuma je dal izjavo za tisk, v kateri je poudaril skupno pripravljenost Italije in naše država na sporazumno reie- vanje vseh problemov. Dejal je, da se bodo v prihodnosti naši odnosi še bolj poglobili na vseli področjih družbenega življenja. Izrazil je željo, naj bi ta sporazum, ki bo v korist prebivalstva obeh strani, in s katerim je bil storjen velik korak naprej, koristil odstranjevanju vsega onega, kar lahko ovira dobro odnose med nami in Italijo. Poudaril je še, da so med pogajanji neneho-ma upoštevali koristi, obmejnega prebivalstva in se trudili, da bi s sporazumom olajšali njegovo življenje. »Če smo v tem uspeli«, je dejal tovariš Bučar — »kar se bo najbolje pokaziilo med izvajanjem sporazuma, potem smo dosegli ono, kar je naša željaU Sporazum, ki ga bomo objavili v dveh nadaljevanjih, je stopil v veljavo takoj v soboto ob podpisu, praktično pa ga bo mogoče izvajati o kakšnih 14. dneh. Zlasti v Trstu so prebivalci že vložili prve prijave za nove izkaznice za prehod čez mejo. Kakor hitro bodo dotiskane knjižice, bodo posebni uradi začeli postopati po sporazumu, katerega prvi del o nadaljevanju objavljamo. Sporazum med Republiko Italijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo za ureditev osebnega prometa, kakor tudi prevoza ter s'uhozemnih in pomorskih zvez med tržažkim področjem in bližnjimi (področji. V zvezi s 7. členom Spomenice o soglasju med vladami Italije, Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije, podpisane v Londonu 5. oktobra 1954 in z namenom da se olajša osebni promet, kakor tudi prevoz in suhozemne ter pomorske zveze med področjem Trsta in bližnjimi področji, na način, ki naj ustreza potrebam zainteresiranega prebivalstva, sta Se vlada italijanske republike in vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije sporazumeli v naslednjem: 1. člen DOLOČITEV PODROČIJ Področja, (ki prihajajo v poštev za uveljavljenje tega sporazuma, so: a) področje Trsta, ¡ki zajema občine, kakor je razvidno iz priloženega seznama (Priloga A); zb) bližnja področja tržaškega področja ki zajemajo občine ali del istih, kakor je razvidno iz priloženega seznama (Priloga B). Morebitne spremembe sedanjih teritorialnih, upravnih ali 'katastrskih meja občin ali dela istih, ki so našteti v omenjenih seznamih, ne bodo vplivale na področja, ki se nanje nanaša ta sporazum. 2. člen OSEBE, KI IMAJO PRAVICO DO PREHODA Pravico, da se poslužujejo olajšav za suhozemni in pomorski promet po tem sporazumu, imajo osebe, ki stalno bivajo na področiih po 1. členu, vštevši tudi one osebe, ki so na temelju 8. člena Spomenice o soglasju, podpisane 5. oktobra 1954 v Londonu, prenesli svoje stalno bivališče iz enega področja na drugo -področje, o katerih je govora v gornjem 1. členu. 3. člen LISTINE ZA PREHOD Listine, ki jih bodo izdajali v zvezi z 2. členom. ;n naslednje: 1, prepustnica: 2. izkaznica in dovoljeni' za prehod kmetovalcem: 3 izredna propustnica; 4, dovoljenje za prehod. 4. člen PROPUSTNICA 1. Vse osebe, ki stalno bivajo na enem od področij, ki jih omenja 1. člen in ki nameravajo iti na bližnje področje, imajo pravico, da na proSnjo -dobe propustnico. Propustnica bo veljala za 4 mesece in za 4 mesečna potovanja ter jo bo mogoče obnoviti. Ce obstajajo upravičeni razlogi, ,s'e bo propustnica izdajala za daljšo dobo ali za večje število potovanj,. V tem primeru bodo morali biti razlogi navedeni na propustnici. Propustnica bo veljala skupno z osebno izkaznico lastnika, 2. Osebe, ki morajo često potovati na bližnje področje (zdravniki, živinozdravniki, babice, šoferji prevoznih podjetij in zdravstvenih ustanov, kakor tudi delavci in nameščenci, ki so v stalnih delovnih odnosih na drugem področju) bodo imeli pravico do propustnice z veljavnostjo enega leta za neomejeno število potovanj in ki se bo mogla -obnoviti. Ta propustnica bo opremljena s slilko lastnika, ki ne bo dolžan pokazati svoje osebne izkaznice. 3. V zgoraj omenjenih prepustnicah bodo -označeni osebni podatki •lastnika, občina ali občine, za katere bodo izdane, kakor tudi mesta prehoda, ki se jih bo treba posluževati. Lastniki bodo morali doseči po najkrajši poti označeno občino ali občine. 4. Otroci izpod 12 let, ki pot ijejo s starši ali z drugimi osVbarm, ki jih spremljajo, bodo morali biti poimensko vpisani na propustnici, ce nimajo lastne pr..pu>tn!co, 5. Propustnice po i. in 2. odsta--ku bodo ustrezala prilog: 1, odno-sro prilogi ?. 5. cir-n BIVANJE NA SOSEDNEM PODROČJU 1, Vrnitev na področje stalnega bivanja se. bo moralo izvršiti po pravilu najkasneje v teku naslednjega dne in na krajih prehoda, označenih v propustnici. 2, Ce obstajajo upravičeni razlogi (delo, zdravljenje, družinski ali turistični), se bo propustnica na prošnjo lahko podaljšala za bivanje na bližnjem področju do enega meseca. 3, Da bi se mogel poslužiti vizuma iz turističnih razlogov, se bo moral prosilec držati veljavnih predpisov v namembnem področju glede prenosa valute potrebne za bivanje na omenjenem področju. C. člen NAČIN IZDAJANJA 1. Propustnice bodo izdajali po možnosti v 15 dneh od dneva, ko je bita prošnja predložena, od italijanske strani pristojne kvesture in od jugoslovanske strani pristojni "okrajni ljudski odbori na osnovi listine, ki bo pričala, da prosilec izpolnjuje pogoje, ki jih ta sporazum predvideva. 2. Propustnice bodo potrjevale oblasti druge pogodbene stranke, omenjene v zgornjem odstavku. V ta namen bodo dostavljene po organih nadzorne službe na krajih prehoda na način, ki bo sporazumno določen med temi organi samimi. Vizum bodo izdali v 8 dneh od dneva, ko je bila listina omenjenim organom izročena. 3. Ce bi oblasti ene od pogodbenih strank odklonile vizum, bodo najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je bila -listina vročena orgafiom omenjenih v 2. odstavku, obvestile oblasti druge pogodbene stranke in navedle razlog ter listino vrnile. 7, člen PROMET OSEB ZARADI DEJAVNOSTI, KI SO V ZVEZI S POLJEDELSKIMI NEPREMIČNINAMI 1. Lastniki poljedelskih nepremičnin (polja, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, gozdovi, kamnolomi in podobno) ali kmečkih pos'e»tev, ki se nahajajo na enem od področij v smislu 1. člena tega sporazuma, in ki so že stalno bivali na področju, kjer se nahajajo njihove dobrine, imajo pravico, da se's soglasju z 8. členom spomenice o soglasju, tja zopet vrnejo in bodo uživali enake pravice kakor (Nadaljevanje na 2. strani) NaSa delegacija o' podpisu sporazuma V petek se je v Sežani sestal plenum občinskega sindikalnega sveta. Na seji so razpravljali o novem sistemu nagrajevanja in uvajanju norm v podjetjih, o cenah in stanju v trgovini ter o nekaterih organizacijskih vprašanjih sindikalnih podružnic. Na sejo so povabili vse predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, prisostvovala pa sta tudi predsednik in tajnik okrajnega sindikalnega sveta v Kopru Anton Sturm in Stane Ben-čič. Razprava o uvajanju novega sistema nagrajevanja po učinku je pok'zala, c a so nekatera pod.etja dosegla določen napredek. Tako so na primer v tovarni pletenin povečali storilnost za 37»/., kar je pa še daleč izpod stvarnih možnosti. Znižali so tudi odstotek odpadkov od 18'/. na 2'/.. Vendar pa na splošno še ni tistih rezultatov, ki bi jih upravičeno pričakovali glede na to, da je novi plačilni sistem v vsakem pogledu stimulativen. Komisija za plače je skupaj s finančno inšpekcijo in inšpekcijo dela naredila analizo o stanju v podjetjih v sežanski občini. Pri tem je ugotovila, da ni prišlo do pričakovanega dviga storilnosti in proizvodnje. niti do izboljšanja delovne discipline. Čeprav je vzrok tudi v tem, da so začeli uvajati norme razmeroma pozno in so začeli veljati novi tarifni pravilniki šele prvega junija, leži krivda predvsem v slabi pripravi in organizaciji, ponekod pa tudi na rezerviranem odnosu delavcev, zlasti tistih, ki jim zaslužek v tovarni ni edini dohodek, ker se po opravljenem delu v podjetiu ukvarjajo, še z obdelovanjem zemlje, ki jo posedujejo. Pripombe o previsokih normah so neupravičene in prej bi lahko razpravljali o tem, da so norme prenizke. O tem nam najljepše govori prav primer iz tovarne pletenin. Irier so se pletilje v splošnem pritoževale, da so norme previsoke. Uprava tega podjetja je dala delavkam na razpolago stroje, da si iz odpadkov, ki ostajalo pri proizvodnji, spletejo zase kar hočejo. Delavke so delale neko nedeljo in v normalnem delovnem času presegle povprečne norme v podjetju od 100 do 200*/., kar pomeni, da so nekatere naredile zase trikrat toliko, kot naredijo takrat, ko delajo za podjetje in za skupnost. Primer je zelo-poučen, saj nam jasno pove, koliko je mogoče dvinniti storilnost in s tem zmanjšati proizvodne stroške. Tudi v gradbeništvu je delovni efekt slab. Okrajni inšpektor dela je navedel primer, ki s>e je dogodil pri gradnji nekega objekta u Sežani, kjer se je 17 delavcev ukvarjalo eno uro s prenosom 57 zidakov v prvo nadstropje. K temu ni najbrž potreben noben komentar, pač pa bi bilo potrebno nekoliko pomisliti na vse to takrat, ko govorimo o visokih cenah. Zato sta storilnost dela v naših podjetjih in pa šted-nja z materialom in sredstvi d-mes dve najosnovnejši vprašanii. s katerimi se morajo resno spoprijeti organi delavskega samoupravi ia-nfa. Ori tena sta odvisna dvi» in pocenitev proizvodnje in s teni tudi živleniski standard naših Hudi. Hitreje in rtoslednefše nvalanle novega plačilnega sistema in z nesec°v neumita okna zadržu'eio do 5«'/. svetlobe, nered v delavnicah in na delovnih mestih in podobne >>ma-tenkosti«. ki bi Jih lahko z dobro voljo kaj lahko odpravili. riei ikrivrie prav gotovo nosilo pri tem podjetja, del pa tudi delavci sa^l, ,'--er ne narilo na red in snago, kakor tudi ne na svojo varnost. Zato je razmeroma ze'o visok odstotek nesreč, do katerih prihaja po lastni krivdi ori-^erih. Vse to so problemi, o kat=rih bi moraM več razpravljati sindikalni bdbori in podrir/ni<-e na terenu, pa tudi on*l>'v\*» "eçpirLJe l/MAG ssičovLjc o KotrABonA s 1 XNWV ffOM3l.fi BUJE NOV'GRAD wvw v\\\ iy». v očem k______¿í^^v^v' V * \ \ O PA<,') ÚVCC •a A tudi ime lastnika zemlje, kakor tudi vrsta in doba veljavnosti pogodbe. 12, člen NAČIN IZDAJANJA 1. Izkaznice in dovoljenja za prehod kmetovalcev bodo z italijansko strani izdajale ustrezne kvesture, z jugoslovanske strani pa ustrezni okrajni ljudski oelbori na temelju listin, ki bodo dokazovale, da prosilec izpolnjuje pogoje, ki jih predvideva ta sporazum. Izkaznice in dovoljenja se bodo izdajala po možnosti v roku 30 dni od dneva, ko bo prošnja vložena. 2. Izkaznice in dovoljenja za prehod kemtovalcev bodo morala biti potrjena od oblast: drugega področja. V ta namen bodo predložena po kontrolnih organih predhodnih točk po načinu, ki ga bodo sporazumno določili organi sami'. 3. Potrditev bo v najkrajšem času in vsekakor ne po 20 dneh od dneva predloži bve listin zgoraj omenjenim organom. 4. V primeru, da bi oblasti ene pogodbene stranke potrditev odklonile, bodo o tem v roku, ki je označen v odstavku 3, obvestile oblasti druge pogodbene stranke in navedle vzrok odklonitve ter bodo listino vrnile. DOVOLJENJA ZA SEZONSKO BIVANJE NA DRUGEM PODROČJU 13. člen NAČIN UPORABE Izkaznice in dovoljenja za prehod kmetovalcev' bodo veljale izključno Zemljevid področja na katerem veljajo določila videmskega sporazuma »amo za kraj odnosno kraje, ki so na njih označeni. • Prehod se bo vršil na prehodnih točkah, ki so na njih označene, razen za dvolastaike, o katerih govori člen 7, odstavek 2 a) in za člane njihovih družin, ki bodo lahko neposredno šli na zemljišče, ki je na drugem področju izključno samo za delo na poflju in z obveznostjo, da so s polja ne bodo oddaljili. Prenos pridelkov se, bo moral izvršiti samo preko prehodnih točk, ki so na izkaznicah označene. 2. Niso dovoljene poti, ki bi se oddaljile od najkrajše poti, ki vodi v ali iz označenih krajev. Vrnitev se bo morala izvršiti istega dne in sicer po isti' prehodni točki (razen izjem, ki so označene v prejšnjem odstavku) in pred časom, ko se prehodna točka zapre. SEZONSKO DOVOLJENJE ZA BIVANJE 14. člen 1. Osebe, o katerih je govora v členih 7, 9 in 10 in ki zaradi sezonskega dela morajo ostati na drugem področju več kot en dan, bodo morale imeti še dovoljenje za sezonsko bivanje na drugem področju, kakor tudi zaporedna številka izkaznice odnosno dovoljenja za prehod kmetovalcev. Dovoljenje za sezonsko bivanje bo veljalo za dobo, ki ne bo trajala več kot tri mesece in se bo lahko obnovilo. Dovoljenje bo slično priloženemu vzorcu (priloga 5). Za izdajo in za potrditev istega veljajo predpisi člena 12. 15. člen POSEBNA PROPUSTNICA 1. V posebno nujnih primerih ali zaradi upravičenih vzrokov se bo osebam, označenim v členu 2, lahko izdala posebna piMeg družin oficirjev JLA in uslužbencev GG, ki so stanovanja že dobili v svoiih blokih. L. Š. Kaj dela mladina v Čežarjih Pred letom ali dvema je bilo delo mladine v Cezarjih zelo razgibano. Posebno uspešno je bilo delo v kulturno-prosvetnih krožkih: godbenem, pevskem in dramskem. Uprizorili so nekaj zelo dobrih predstav, tudi celovečernih. Naj omenim le »Dve nevesti« s katero so gostovali tudi v Sežani, v Divači m Senožečah. Godba na pihala je bila ena najaktivnejših na Koprskem. Nastopala je na prireditvah, proslavah, plesih. Sedaj pa mladina spi. Edino godba, ki je zelo okrnjena, še včasih zaigra. Zadnjič so na nekem mladinskem sestanku sklenili, da bodo spet igrali, izbrali so že igralce (precej jih je. ki imajo talent in veselje do igranja), sklenili so napraviti odbojkarsko igrišče, nabaviti šahovnice in še marsikaj. Toda od tega niso naredili popolnoma ničesar. Pravijo, da ni denarja za šahovnice, za mrežo in za žogo. Koliko je pa dobre volje? Najprej malo pljunimo v roke, organizirajmo igralsko družino, ki je že enkrat dala nadpovprečno predstavo, nato uredimo igrišče in šahovske krožke. Cas je. da se zbudimo iz mrtvila. Prepričan sem, da bi z malo dobre volje vse to lahko napravili. K. Ob začetku novega šolskega lota bodo študentske organizacije po vsej Sloveniji dale obračun detla v preteklem letu. Med njimi bo tudi Postojnski akademski klub, organizacija. ki so jo študentje postojnskega okraja ustanovili oktobra lani. Klub je dosegel v enoletnem delovanju mnogo lepih uspehov, ki jih je vredno zapisati; pojavljali so se tudi negativni pojavi, o katerih bo morala spregovoriti prihodnja letna skupščina kluba. Pcte/tcjnski študentje so stali po odcepitvi od Kluba primorskih študentov pred problemom, kje in v kakšni meri naj izrazijo svojo dobro voljo do izvenšolskega dela. Statut in plodna diskusija na ustanovnem zboru kluba sta ta problem zelo dobro formulirala, vsa poznejša delovna aktivnost pa je jasno pokazala potrebo po obstoju take študentske organizacije. Gani kluba nimamo nikakršnih utvar, da smo v iz-venšolsko delo v okviru kluba položili maksimum prizadevanj. Nasprotno, soglasni smo v tem, da bi mogla organizacija ob večjem trudu vsega članstva doseči še širšo osnovo za uspešnejše delovanje. Kljub 'temu pa smo navzlic pomanjkljivostim uspeli dati organizaciji zdrav značaj, napredno idejncst in dobro osnovo za bodoče delovanje. Poudariti je treba, da je klub naletel v vseh svojih prizadevanjih na razumevanje oblasti in organizacij v okraju, ki so študentom nudile vsestransko pomoč. Študentje te pomoči nismo pričakovali v tolikšni meri. Zato smo vsem, ki so nam pomagali ali svetovali še bolj hvaležni, in prepričani smo, da je naša skupna •zasluga, da smo uspeli napravili iz Postojnskega akademskega kluba organizacijo, kakršna je danes. Trenutno je v PAK vključenih nad 70 študentov okraja Postojna, kar je za enoletni obstoj kluba visoka številka (nad 80%). Nedvomno pomeni naš največji uspeh 1. festival primorskih študentov, ki smo ga organizirali v sodelovanju s Klubom primorskih študentov maja letos. Festival je nazorno pokazal, koliko truda, prizadevanj in časa so študentje obeh primorskih klubov vložil i v pre t eklem šolskem letu predvsem v kulturno-prosvetno delo. Člani Postojnskega kluba so pozimi ustanovili svoio igralsko družino. Poleg intenzivnega Občoi gfaort KOD Vzporedno s formiranjem novih občin, so se začela pripravljati tudi naša KUD in Svobode, da uredijo svoja organizacijska vprašanja in bodo lahko v jeseni začela uspešno delovati. Tako se je minuli teden sestal v Sežani občinski inciativnl odbor ljudske prosivete in na svoji seji _ razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki jih bo 'treba rešiti v prihodnjih dneh. Na področju nove sežanske občine deluje sedem KUD in DPD Svoboda v Sežani. KUD imajo v Sežani, Dutovljah, Storjah, Štjaku, Pli-skovici in ' v Tc-maju, kjer je tudi mladinsko KUD. V kratkem pa bodo ustanovili KUD tudi v Štanjelu. Vsa društva imajo skupaj okrog S00 članov. Med njimi, je najmočnejša Svoboda v Sežani z nad 230 člani. Iniciativni odbor je predvsem razpravljal o letnih občnih zborih in sklenil, naj jih skličejo vsa društva najkasneje do konca prve polovice meseca septembra. Tako bi lahko sklicali občinsko skupščino že prve dni oktobra ter izvolili občinski odbor ljudske prosvete, ki naj bi imel po predlogu iniciativnega odbora 11 članov, Na občnih zborih društev bo potrebno podrobno in temeljito razpravljati o d lu v preteklem letu, da bodo društva lahko sestavila svoj delovni načrt, ki bo temeljil na stvarnih možnostih. Ker' nas do ob-čn ■ h zborov loč: le še kratko raz-dobie, bi bilo potrebno pohiteti s pripravami, saj bi vsako odlašanje škodovalo delu drušle". spomladanskega študija so v režiji ¡Borivoja Svctela naštudirali komedijo »Človek, ki je videl smrt«. S tem delom so gostovali po sledečih primorskih krajih; Postojna (dvakrat), Škofije, Sežana (dvakrat), Senožeče, Komen, Idrija, Miren, Renče in Grgar. Predstave si je ogledalo skoro 3000 ljudi. Klub je nadalje priredil v Postojni drugi literarni vc-čer mladih primorskih pesnikov in piozaistov, sodelavcev »Borov«, prvo posvetovanje z maturanti postojnske gimnazije, za Novo leto Novoletni ples v Jamski restavraciji, v Ljubljani pa interni družabni večer za svoje člane. Pozdraviti je treba predvsem pr-ve poskuse sodelovanja z mladinsko organizacijo na terenu. V tem smislu so bili doslej storjeni le začetni koraki in bore malo več. Prvi večji poskus, da bi ob priliki festivala prepustili organizacijo le-tega na terenu (v postojnskem okraju) organizacijam mladine, nam zaradi določenih vzrokov ni popolnoma uspel. Trdnejše vezi smo vzpostavili le s komunsldm komitejem LMS v Postojni. Člani predavateljske grupe PAK so omejili svoje dejavnost v glavnem le na mladino. Tako so skujmo z omenjenim komitejem priredili v Postojni uspel seminar za mladinske voditelje (februarja in marca), pretekli mesec pa so "sodelovali na sem# î-în* ;-v- --.V •- v " -tvVT^' V':' i M ških gozdov. pričakuje koristi šele poznejša ge- Pod krasom sicer razumemo v ncracija. ožjem smislu besede golo in pusto Odklonilnemu stališču dela prebi-pokrajino z več ah manj obubožani- valsiva se pa lahko izognemo s p rani i pašniki. Po geofizični in goolo- vihio izbiro in pravilnim izločanjem ški kakovosti pa razumemo pod tem površin za pogozdovanje. Da pa je ozemljem obsežne zemeljsko predele pogozditev Krasa mogoča, nam do-na-še domovine, četudi so obraščeni kazujejo pogozdovanja in lepi bo- varl')a ".rasa. z gostimi in razsežnimi gozdovi, rovi nasadi -iz preteklosti. Vsakdo, Po osvoboditvi nismo mogli takoj Geolog razume pod pojmom kras ki primerja Kras kakršen je bil pred začeti s kainenite in gole predele Dalmacije, Makedonije itd. Upravičeno pa lahko trdimo, da je bilo razdobje od lota 1842 (občina Trst jo tedaj začela s prvimi poskusi pogozdovanja) pa vse do leta 1914 — doba intenzivnega in sistematičnega pogozdo- • ..V «ÎN^.'-'T^r m iS "■a ••• c-i .J6?. MÜ Ü mà ■ib m mMi S « M tem tako važnim elelom. razpokane, razpadajoče aipnenaste planote z ostrimi robovi, z mnogimi livkas tirni usedlinami, imenovanimi »doline«, velike in male udrtine z ravnim dnom, ozemlje bogato s podzemnimi jamami, ki so jih ustva- sto loti z današnjim, je prav gotovo prijetno presenečen spričo spremembe, ki sc je dogodila v tem razdobju. Prva pogozdovanja na Krasu so v čast slovenskemu gozdarstvu. Ze lota 1940 najdemo prve sledove za- rili podzemni vodni tokovi in ozem- nimanja za melioracijo in pogozdo- lje, kjer so redki nadzemni izvirki. vanje Krasa fz ]et 1S5i in 1857 Severna meja našega Krasa je črta imamo prve pogozdovalne načrte. Kobarid—-Kranj. Od tu gre meja čez Zanimivo je. da so že pred 100 leti Gorico—-Gradiško—Trst, Kras obse- skušali pogozdovati kraške goljave ga nadalje vso Istro, večji del Dal- s setviio in podsadilrvijo. Ker pa ta- macije, dalmatinske in istrske oto- krat niso dovolj pazili na pripravo ko, del Hrvaške (Reka, Lika, Otočac, t-nj; so se ti poskusi izjalovili (setev Ogulin), dal Bosne (Bihač, Livno, Zupanjevac), dol Hercegovine (Slo-lae. Lubinje) in Čme gore. Pa ne samo pri nas, tudi Grčija, Albanija, Bolgarija, Južna in zahodna Mala Azija imajo razsežne predele kraškega značaja. Obseg našega ožjega Krasa, t. j. Slovensko Pri-moitje, Dal- črnega in belega gabra, oreha, do-■močega kostanja itd). Zaradi tega so opustili setev in podse tev in pogozdovali pred prvo in drugo svetovno vojno v glavnem s saditvijo Povsod so bila za rešiti še važnejša in bolj kritična v.rašanja. Sele leta 1948, ko so bile osnovane Sekcije za pogozdovanje Krasa, jc bila gozdarskim strokovnjakom dana možnost, da nadaljujejo z delom, ki ga jo ohromil že prvi svetovni konflikt. Začelo se jc delati v še večjem obsegu kot pred vojno, razen lega pa je tudi gozdorska veda v zadnjih 40 letih napredovala, tako da je sodobnemu gozdarju, oprtemu na strokovno znanje in podprtemu z v preteklosti pridobljenimi izkušnjami v gozdarski stroki, olajšana i.n razširjena možnost in delokrog udejstvovanja v njegovi stroki. Razen uspeha * na terenu je delo gozdarjev vcepilo ljubezen in spo- Ti dve sliki nam najlepše prikazujeta, kaj lahko dosežemo s pogozdovanjem. Zgoraj: Sežano leta 1S75 z golim »Taborom« v ozadju Spodaj: Sežana danes. Na Taboru« jc zrasel borov gozd Ú ¡É1É i! i 11 ^IIËii mm. É?* MMñm ■»m Nova gozdna drevesnica v revirju Dletvo kolonialnega izkoriščanja je, da mnogi, nekdaj z gozdovi bogati kraji trpijo danes pomanjkanja drv, zakaj samo bomo grmičevje priča, da je bil tudi tam nekoč gozd. Prav zaradi tega pripada na Krasu gozdarstvu važna vloga. Glede na to, da pomenijo kraške goličave veliko izgubo narodnega bogastva ■— neposredne in posredne, ker je znano dejstvo, da je gozd nadvse važen činitelj tudi v poljedelstvu, mora gozdarstvo stremeti za tem, da se neproduktivna kraška tla po-gozdijo brez odlašanja. Dokazano je, da ipusta kraška zemljišča niso nastala samo zaradi geoloških in klimatičnih razmer tega ozemlja, temveč predvsem radi kvarjenja tal in vegetacije in da so lokalni vremenski vplivi samo pripomogli in pospešili započeto opustošenje. Zato moramo skrbno čuvati, vzgajati in negovali gozdove na področju Snežnika, Nanosa, Hruši-ce, Javornika, Planine in Trnovske planote, ker so prav ti prelepi gozdovi branik proti nadaljnemu širjenju kraških goljav. Omenjeni gozdovi so med najlepšimi v Sloveniji, imajo pa vse značilnosti kraških gozdov. To je zopet dokaz, da se je gozd obdržal povsod tam, kjer ni bilo vandailskega pustošenja. Po zgodovinskih podatkih je bil Kras pokrajina, pokrita s hrastovimi gozdovi. Že v 12. stoletju so Benečani sekali pri Sv. Križu, Sežani in drugod les za Benetke in za gradnjo svoiega ladjevja. Cesar Karel V. je podelil 20. septembra 1522 mestu Trstu privilegij poseka hrastovih gozdov v okolici Trsta in Gorice. Česar Ferdinand I. pa je leta 1571 ta privilegij potrdil. Tudi mesto Oglej je že krta 168 gradilo svoje matinske otoke del Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Cme gore je leta 1901 F. Holl ocenil na cca 64.000 ' km2. Nadmorska višina Krasa je zelo različna. Na dnu dolin se nabira .rdeča zemlja, ki jo s pobočji (rebri) prinašajo padavine. Pomanjkanje vode na površini je iskali v glavnem ■v tem, ker razpoke in jame dopuščajo, da voda odteka pod zemljo. Kjer pa voda ne najde dovolj velike votline za odtok, se spremeni dolina v zaačsna jejera, kot n. pr. Cerkniško jezero in še mnoga druga. Značilnost Krasa je apnenec kred-ne tvoibe. Razkrajanje tega je počasno. Zemlja, ki. nastane potom tega procesa je rodovitna, vendar se zelo hitro posuši. Na našem Krasu imamo dokaj ugodno podnebje. V Slovenskem ■ Primorju jc srednja letna temperatura 8 stopinj C in 3.000 milimetrov padavin. Topla poletja združena z obilnimi padavinami, vplivajo ugodno na rast. Podčrtati pa moramo, da edino gozd lahko trajno obdrži rodovitnost zemlje. Drevje je vir humusa, ki je najvažnejši element za rastlinstvo. Človeško poseganje, čezmerno sekanje, posebno pa paša povzročajo pod geološkimi in klimatskimi pogoji, kot jih najdemo na Krasu, uničevanje vegetacije. Ze gozdar Wes-sely je leta 1875 napisal o hrvaškem krasu, da je uničenje gozda povzročilo opustošenje, da pa predvsem brezmejna in brezobzirna paša živine ne dopušča, da bi na tem področju vzklil in zraste! visoki gozd, ki bi ščitil teren s krošnjami svojih dreves, Ze v tedanji dobi so bili s »bani Avstro-Ogrske izdani ostri in strogi ukrepi in so morali med drugim prisilno zaklali in prodati na tisoče koz. Vendar pa je praksa po- in podsaditvijo. Šele zadnja leta po šttovanje do gozda med kraškim pre-osvoboditvi jc gozdarstvo ponovno poseglo po setvi in podsetvi. kar je elalo zelo dobre uspehe. V zgodovini pogozdovanja Krasa bodo ostala imena gozdarjev-pionir-jev, ki so začeli uspešno orali to ledino. Med njimi je tudi Jožef Koller, ki je že leta 1859 napravil prve poskuse pogozdovanja s saditvijo črnega bora. Gozdar Koller je namreč spoznal, da 'je črni bor zaradi svoje skromnosti ena najprimernejših drevesnih vrst za pogozdovanje Krasa. Upravičeno lahko torej trdimo, da pripada Kollerju zasluga, da je pokazal pravo pot, kako uspešno pogozditi naš goli Kras. Koller je pogozdil s črnim borom državni gozd pri Buzali v Istri in tam pridobil potrebne izkušnje. V črnem boru je našel drevesno vrsto, ki je oclponia proti vročini, mrazu in vetru in ki s svojimi globokimi koreninami prodira med-razpoke kamenja, talco cla najde v navidez popolnoma suhem in pustem terenu potrebno vlago za svoj obstoj in razvoj. Odpadle iglice črnega bora pa odlično popravljajo teren za poznejšo pod-sadilev drugih bolj zahtevnih drevesnih vrst. Gozdarju Koller Jožetu je črni bor služil le kot predkultura za izblojšanje terena in klimatskih razmeir, kjer naj bi se kasneje izvršila konverzija z jelko in listavci. bivalstvom, da je spoznalo njegov blagodejni vpliv na vse, kar tvori pogoje njegovega življenja, ter se naučilo cenili dobrina, ki jih daje. To spoznanje je ustavilo nadaljno širjenje kraških planjav in goličav in otelo še obstoječe gozdove pred de-vaslaeijo in uničenjem. Zeleni gozel je velik dobrotnik človeštva, ker ublažuje ekstremnost-i podnebja. Nekateri meteorologi so sicer mnenja, cla so vpliv gozda na podnebje precenjuje, vendar pa tudi ti ne zanikajo, da kraji z obširnimi gozdovi ne poznajo preveč ostrih žim (slana, sren) in ne pre-žgočih poletij (suša), kot velja to n. pr. za stepe. Dokazano je namreč, da gozd vzdržuje zrak vlažen in je podnebje v gozdnatih predelih vedno 3 do 10% boli vlažno kot podnebje v drugih kraljih. Pri morju povezuje gozd sipine, suši močvirja ter dela puščave rodovitne. V gorovju -. ■ ■ -...-:;-,-i--.--'■•. -v -..-V .... : < čuva in hrani bogastvo izvirov in omiluje rušilno moč nalivov in ploh, Gozd je najboljša obramba isroti plazovom in poplavam. Kdor uničuje 'gozd, se mu to strahotno maščuje. Južna Evropa je svarilen primer za one, ki tega nočejo razumeli in verjeti. Gola pobočja Apeninov, prostrane površine obubožanega Krasa, pusti grški hribi in razsežne kameni te puščave Male Azije — vse to dokazuje, cla često ne morejo tisočletja popraviti tega, kar je mogoče zagrešil en sam rod. Primerjajmo samo naš Kras, ki je bil v davnini pokrit z gozdovi s sliko, ki nam jo nudi danes. V poletnem času je to pusta žgoča pokrajina, kjer ni najti grma, da bi se vanj zatekel ptič pred nevarnostjo; ne, kar sem raci sprejel. Vreme se je že nekaj dni kislo držalo, zato Uslužbenci podjetja »Elektro-Go-rica« so se dogovorili, da se pov- zpnejo na najvišjo goro Jugoslavije smo težko pričakovali izboljšanja, ki Triglav. Spotoma bi si ogledali še pa ni hotelo priti. Sklenili smo: šli razne planinske postojanke Dolino bomo, vreme se bo že izboljšalo. Prva svetovna vojna je preprečila sedmerih jezer, slap Savice in Bo- Sedli smo na kamion in se odpeljali, uspešno delo naših domačih gozdar- binj.sko jezero. Povabili so .tudi me- Vso pot do Trente nas je spremljal dež. V Trenti so nam sporočili: — —»Prenočišča nimamo.« To je bila P1™ preizkušnja. Marjan, Bojan in ^ ^fgg ' Tonče pa so se znašli. »Saj smo ven-||| dar .turisti,« in staknili prenočišča za |1| vse na senikih. i||i Drugi dan je kazalo, da bo že do->!! poldan dež, a smo se vseeno odlo-čili in odšli proti Tržaški koči na Doliču. Težki oblaki so se valili od ¡H jugozapada, vendar je včasih le po-l|| kukalo sonce izza njih. To nam je ¡H dajalo upanja, da se bo končno le zjasnilo. Po štiri in pol umi hoji ff§ smo prišli do koče, kjer smo našli P? polno znancev in ljubiteljev planin H :J|I11 z-' pokrajina, kjer so usahnili vsi studenci, lqcr vlada samo mučen molk. V zimskem času divja po teh pokrajinah besna burja, ki trga in odnaša še ono malo zemlje. V času hudih nalivov ustvarja voda hudournike in poplave. Vse to je izvor mnogim nesrečam in siromaštvu. Tudi pri nas, na žalost, vemo, kaj so hudourniki, ker so mnogi kraji v naši državi občutili njih razdiralno silo. Hudournik potegne kot plaz zemljo iz skale in pustoši pred seboj. Gorje, kjer se tak plaz vde: re: hiše so podirajo, gozdovi izginjajo in nekoč plodna zemlja se .pretvori v puščave, kamnito, peščeno, nerodovitno pokrajino. Nepopisna je taka strašna slika opustošenja. (Nadaljevanje na 11 strani) malega Triglava nas je zakrila mrzla megla. Začelo je celo snežili. Roke so se prijemale za železne kline in vrvi kot v hudi zimi. Še prej kot smo priplezali na vrh, se je znova zjasnilo. Pred našimi očmi se je naenkrat odprl tak razgled, da smo vsi zavzeti obstali. Za tak razgled je vredno tvegati napora. Veseli in zadovoljni smo se vrnili v kočo, kjer smo našli še polno novih ljubiteljev planin. Po večerji se je oglasila pesem in z njo veselo razpoloženje. Ponoči je divjal vihar, ki ni obetal nič dobrega za naslednji dan. Tistim, ki so ostali prejšnji dan v koči, je bilo žal, da se nam niso pridružili. Z/utraj pa se je jasnina razpenjala čez vse triglavsko pogorje. Dan je b-1 tako pom sonca, da nas je vse kar vrglo iz koče. Čeprav smo bili že prejšnji dan na vrhu, smo se tudi mi štirje pridružili ostalim. stare in Nove Gorice. Po kratkem Skoda zamuditi tako priložnost. Po Pr/ Aljaževimi stolpu na vrhu Triglava É počitku in okrepčilu smo nadaljevali pot proti koči Planika pod Trigla-|| vom. Večkrat smo pregazili snežne plazove in žamete. Res, tu ni Visi pavska dolina, pa je vendar lepo! I! Večino izletnikov je pot precej utru-I dila, zato smo sklenili prenočiti v Planiki in nadaljevali turo dragi § dan navsezgodaj, V Planiki smo do-bili še dva znanca iz Nove Gorica, si Jožeta in Tončko, Popoldne okoli štirih se je nebo H zjasnilo, zato smo se Jože, Tončka, Tone in jaz dogovorili, da se pov-I; zpnemo «a vrh Triglava. Že v prvi H strmini smo dohiteli -neko 42-letno «M Francko iz Bleda, ki je počasi nesla svojih 90 kilogramov proti vrhu, Dobra volja vse premagal Na grebenu dobri uri plezanja po klinih in jeklenih vrveh smo bili na vrhu. Za nekatere je bilo plezanje precej naporno, vendar so se potem ponosno in samozavestno podpisovan v spominsko knjigo očaka naših gora. Vračala smo se po klinih -v Triglavski dom na Kredarici, od tam pa preko Planiko in Doliča mimo Triglavskih jezer do zadnje koče pri sedmerih jezerih. Tu so nekateri prenočili, drugi pa nadaljevali pot naprej na Konmo, Tretji dan .jo začelo deževat še proden smo prišli do slapa Savice, V Bohinju smo si gledali jezero, nato pa se z avtobusom odpeljali do Bohinjske Bistrice. Tu smo sc nekako težko poslovili od samotnih lepot in .prosto- Vojno leto 1917. V prvi svetovni vojni so se podmornice prvič v zgodovini pojavilo kot novo in nevarno orožje, kar jo doloma spremenilo način pomorskega vojskovanja, pomorskih transportov, obalne službe itd. Transporti vojaštva in materiala so se vršili v konvojih. Ici so jih spremljale vojno ladje. Naša obala je z velikim številom otokov nudila tem konvojem zelo dobro naravno zaščito. Za podmornice je bolj tvegano in nevarno voziti pod vodo med otoki in neštetimi čermi. Nevarne točke za konvoje so bile tiste, kjer mi bilo pred obalo nobenih otokov. V srednji Dalmaciji jc bilo to pri rtu Ploča (blizu Rogoznice med Splitom in Šibenikom) bolj južno pa med otokoma Korčulo in Mljetom ter dalje od Mljeta proti jugovzhodu, kjer je odprto morje. Na takih nevarnih točkah je bilo število spremljajočih vojnih ladij podvojeno. Prizadevali so si, da jc konvoj te nevarne točke prevozil v okrilju noči, če pa to ni bilo mogoče, so skušali z umetno meglo skriti konvoj pred periskopom poil-momic. Te so večkrat kar na -slepo spuščalo svoja torpeda, posebuo ob rtu Ploča. ki so se potem brez ha-ska razleteli ob trdih skalah dalmatinske obale. Vendar so je tu pa lam pojavila tudi kaka podmornica med otoki južno od Splita, ker 'tam ni uJiko manjših o'ukov in podn"vsk'h čeri, kot v severnem Jadranu. Posebno iili je zanimal kanal med otokom Bračem in obalo, toda tam niso nikoli torpediralc nobene ladje. Njihova naloga jo bila polaganje podmorskih min. Nekega jutra so opazile signalne postaje na otokih podmornico, ki se je11 vračala iz kanala Brača na odprto morje. Ker so domnevali, da je položila mine, je pet torpedovk dobilo povelje," da preiščejo in razčistijo ogroženi dol morja. Iskanje min imenujemo dragira-nje. Opravljajo ga na ta način, cla dve- ali več ladij, ki vozijo vzporedno, vlečejo za seboj pod vodo razpeto jekleno vrv. S posebno napravo dela to laliko tudi ena sama ladja. Vsaka mina ima svoje sidro na dnu morja in je z njim zvezana z jekleno vrvjo. Zaradi lastnega vzgo-na teži mina proti površini morja, (oda -vrv jo drži toliko pod vodo, na kolikor je bila nastavljena: navadno 2 do 5 metrov pod morsko gladino. Ko priele vrv dragirajoče ladje do vrvi .mine, posebne škarje prereže j o minsko vrv in mina pri plava na površino. Drugi način je 'a, da vlečeta ladji, ki sta mino zajeli, nevarno orožje z njenim sidrom vred v plitvejše morje. Tam spet pogleda iz vode, čeprav je še vedno privezana na sidro. V vojnem času preiščejo samo določen preded nij-ii. Ta je v pomorskih zemljevidih ločno zaznamovan. Taki zemljevidi so strogo lami in jih dajo le poveljnikom ladij, ki bodo tod plule. Po v), a 'pa seveda preiščejo in očistijo vse morje. Omenjenih pet torusclovk je takoj začelo z dragiranjem. Med pivo in drugo je bilo ?00 metrov napele vrvi 8 metrov pod vodo. Prav toliko vrvi je bilo med drugo 'in tretjo, tretjo in četrto, četrto -in peto. S petimi torpedovkami smo torej očistili morje v širini štirikrat 200 m. Po dveurnem iskanju smo z -našo jekleno vrvjo zgrabili vrv, na kateri je visela mina. Kmalu smo jo spravili na površino morja. Mine, ki sti naših gora ter sc zaupali vlaku ki inas jc odpeljal proti Novi Gorici. Čeprav nas ni spremljalo lepo vreme, nam ni zmanjkalo dobrog-razpoloženja. Razgled po kamnitih in divjih lepotah naših planin in go ra, sproščenost, ki veje od povsod ter razgled z najvišje gore Jugoslavije, zasluži, da so človek precej potrudi in pripleza v to višine. Zlasti bi to priporočil maši mladini, ki tako rada obsedi v gostilnah pri kar lah in plesu, da bi so oprijela talcih izletov v naravo. Spoznala bi. naše kraje in lepoto naših planin. Ličen Mirko jih je posejal sovražnik, smo navadno pognali v zrak ali pa pretopili. Le če' je na mini kakšna tehnična novost, smo mino z največjo opreznostjo prenesli na obalo, kjer so jo strokovnjak: razstavili na dele. Mino razstroljuijejo s -podobnim razstre-livnim nabojem. Kadar ta eksplodira, razjiosc mino. Čo pa smo hoteli nuino potopiti, smo jo obstreljevali s strojnico ali s puškami. Ko so krogle prebilo jekleni plašč, je voda začela pronicati v notranjost in mina se jo potopila. Taka mina na morskem dnu ni več nevarna. Pri lakom obstreljevanju pa se lahko zgocli, da zadene, krogla inicial.no pa-trono in tedaj mina eksplodira. Za našo mino 'o bila odrejena razstrelitev. Toqicdovke so se oddaljile na 501) metrov, lina izm. d njih jo spustila v morje čoln. Dva mornarja sta veslala, podčastnik pa je nosil pripravljen eksploziv in vži-galno vrvico. Čoln so je približal mini. Podčastnik je oprezno priir-d:l nvijo eksploziv in vžgal vrvico. Mornarja sta začelo na vso moč veslati proč od mine proti torpedov-kam. Eksplozija ni bila za nas nič izrednega, toda prizor, ki sc nam je nudil ob tej priložnosti, je bil kaj nenavaden. Takoj po eksploziji te mine, je eksplodirala druga, ki je bila v lije-ni bližini pod vodo, nato tretja, četrta, peta, šesta in sedma. V nekaj trenutkih 7 min, za kater.' sploh nismo vedeli, da so tam položene. To se jo zgodilo zaradi tega, ke.r je sovražnik položil mino Eksplozija podvodna mine preblizu eno poleg druge. Eksplozija prve mino je zaradi bližine delovala na vžig al ni mehanizem druge, tretje itd. Sreča za nas je bila. da ni bila nobena torpedovka -in tudi ne čoln v trenutku eksplozije nad minami. Slučaj je hotel, da smo pri dragiranju zagrabili prav prvo od sedmih v vrsti položenih mm. Po eksploziji se jc porvšina pobelila od vsakovrstnih rib, največ zo-batcev in brancinov. Čoln, ki jo bil v morj-u, je takoj zaveslal v to »ri- barnico« in izbiral najlepše. Zaostalo niso 'Ludí druge torpedovke, ki so hitro spustile svoje čolne v morje. Posadko vseli loqiodovk, približno 200 mož, so imele tega in sledečega dno na pretok najboljših rib. Od Korčulo do Boko Kotorske ter dalje do Albanije so bili konvoji v večji mori izpostavljeni napadom podmornic. Nevarna točka jo bilo morje mod južnim rtom Korčulo in najbližjim rtom otoka Mljeta. Blizu mesta Korčuje je majhen zaliv, imenovan Uš. Bil jo naravno dobro zavarovan in ladje, ki so bile v zalivu vezane ob pomol, so bile vame pred podmornicami. Tu so mod prvo svetovno vovno bile vodno tri torpedovke. Ena od teh jc bila dežurna. draga »korve«, tretja pa prosta. Dežurna jc morala svoj strojni pogon urediti tako, da je v vsakem trenutku laliko izpilila na morje. Njena naloga je bila, povečali varnost nrmovozečih konvojev, ki so sicer že imeli svoje spremljevalce — torpedovke ali rušilee. Dobro uro prod prihodom konvoja jo dežurna torpodovka izpilila na položaj in v hitri vožnji v vseli mogočih smereh iskala podmornice. Večkrat je bilo potr bno kako plavajočo mino, ki se jo odtrgala od svojega sidra, pognali v zrak ali potopiti, kar je bila tudi dolžnost dežurne torpedovke. Druga torpedovka (»korve«), je imela kotle pod paro, vendar ni bila v strogi pripravljenosti, kot dežurna. V primeru potrebe je morala v 20 minutah izpluti. Kadar pa jo dežurna izphi'a. je morala »korve« orevzoii njeno službo. Tretja ni imela podkurjenih kotlov in je bila prosta. Vendar je moralo biti dve tretjini posadko vodno na ladji in v 50 mirni' :h bi bila tudi ta pripravljena za vo/.njo. Nekega večera, dežurna je bila naša torpedovka, jo prišlo povelje, naj takoj izpljujemo na morje. Opazili smo podmornico. Videli smo, da bomo v,so noč na morju. Z naglim šviganjem v »oikcaku« smo križali morje. Videli nismo nič, noč je bila temna in morje mimo. Zjutraj smo se vračali ob zori proti zalivu Uš. Nekaj milj pred zalivom je bil alarm: »Ladjo v borbo — sovražna podmornica eno miljo pred nami.« Z vso hitrostjo smo zapluli proti kraju, kjer je bilo videti jieriskop. Čudno se nam je zdelo, da se podmornica ni pogreznila globoko pod vodo, ker je morala opaziti, da se ji naglo približujemo. Čimbolj smo se »periskopu« bližali, tembolj smo ugotavljali, da bi moral biti ta nekoliko debelejši. Kmalu smo se prepričali o naši zmoti, bil je le gornji dol ročaja neke stare ladijske krtače (bruškina), ki jo rabijo za ribanje palube. Krtača je nasajena na palico, nekoliko debelejšo, kot jo navadno pri metlah. S svojo težo je krtača (postavila ročaj .v navpičen položaj in kakega pol metra palice je gledalo iz morja to je bil domnevni periskop. Ne vem, če so tisti večer poprej res opazili podmornico. Našo globoko prepričanje je bilo, da smo prav zaradi metle izgubili vso noč. »Podmornico« smo izvlekli iz monja in brodarski jo je s krepkimi udarci sekire naščevalno razbil na kose. oí y KAHIDZAN KAFLI: Eksplozija torpeda na morski obali Turška književnost, pa. naj bo to starejša ali sodobna, je pri nas skoraj popolnoma neznana. Če je že izšla v periodičnem tisku kakšna novela, je bilo to vedno bolj ali manj priložnostnega značaja. Danes vam predstavljamo sodobnega turškega pisatelja Ka-ridžuna Kaflija, ki se je rodil leta 1898. Največ je pisal zgodovinske povesti in romane iz turškega političnega življenja. Njegovo najpomembnejše delo je »Malifiruzá endtanija«, roman o lepi sužnji na turškem dvoru. Razen daljših spisov se je pa uveljavil tudi v noveli. Črtico, ki jo danes objavljamo, smo vzeli 'iz njegove zbirke »Kratke zgodbe«. Iiusein-ofendi je znal pisati in brati samo števike. Njegov abanski turban ni bil nič drugega, kakor znak fanatizma. Danes je prišel v svoj lokal zelo zgodaj. Kakor vselej, je tudi tokrat najprej pregledal petrolejske sode in pieštol denar v blagajni. Zraven njega je stopal njegov sin Ahmed. Ko je oče dokončal svoj opravek, se jc vsedel na stol. Sinova dolžnost je bila, da. jc štel kupljene in prodane sode, ker je bil za šolo tako in tako prozabit. V vsakem razredu je ponavljal po dve ali po tri leta in zdelo se je, da jo ne bo nikdar dokonča!. V nekaj letih in z veliko muko jc naredil štiri razrede osnovne šole. Husein-efendi jc bil nestrpen in je pred znanci vedno položil: »Štirideset let sem se mučil, da sem zbral teh šest grošev, ko bom umrl, bo pa ta lenoba vse uničil.« Husein-elendi je bil ves v številkah. Nekaj časa je gle-dal proti sosednji mizi. Tam je bilo mesto njegovega pisarja, Gijasetim-efeaidija. Bil je tako reven človek, da je še tistega dne, ko se je oženil, prišel v lokal celo uro pred njun. Kako to, da ga še ni? Ge ne pride, bodo ostali važni opravki nedokončani... »Ahmed!« je kriknil Husein-efendi svojemu sinu. »Pojdi k pisarju in ga vprašaj, zakaj ga še ni.« Od zmdanskih vrat do trga Kučuk je vsega skupaj petnajst minut; zgodaj jc še, pa strank najbrž še ne bo. V lokal je prišel čuden človek: na glavi mu je čepel masten ie's, na hrbtu pokrpan suknjič, na nogah pa — bog so ga usmili — raztrgani čevlji. Priklanjal se je skoraj do 'tal, so z desno roko dotaknil brade in čela in pozdravil: Dobro jutro, elendi! Naj vam da Allah zdravja...« Husein-efendi je vstal, 11111 pokazal stol in rekel: »Izvolite, Abdulatif Figanibegl« Prišlcoa so poznali skoraj vsi trgovci. Za časa vlade sultana Abdulahamida je bil glavni računovodja, ko so prišli pa na oblast Mladoturki, ki so prinesli to »pasjo svobodo«, so na njega čisto pozabili. Ze leta in leta je vsak dan, od jutra do večera hodil po trgovskih lokalih; nekje jc sjiil kavo, nekje je nekaj pojedel, nekdo mu je pa stisnil kakih pot ali deset par, da bi si uredil brado. Najbolj so bila pa znana njegova politična prerokovanja; zdelo se jo, kakor da hodi ponoči odpirat diplomatom glave, jim prebere misli in jih nato podnevi razlaga svojim prijateljem. Ko so ubili v Bosni nekakšnega vojvodo in ko je kipelo v Evropi cel teden, je ugibal ali bo stopila Turčija v vojno in na čigavi strani bo. Starega računovodjo sp tedaj vpraševali: »Kaj je novega?« To je zadostovalo. Abdulatif Figanibeg se je približal človeku do nosu in mu pripovedoval najnovejše novice in ugibanja. Njegove oči so rastle, medtem ko so izražale njegove kretnje zdaj strah, zdaj zmago. Potem se je naglo dvignil, premeril človeka z levim očesom, pobral pet ali desot grošev in odšel kot veter. Ko je drmes stari računovodja odšel, se je Husein-efendi zatopil v misli. Vrgel je pogled na naložene sode v skladišču, se igral s prsti in marrájaje z ustnicami računal. V tem je prišel na vrata sin Ahmed in rekel: »Gijasettim-efendi jc ponoči zbolel in se kar zvija od bolečin.« Ko je oče slišal to novico, je poskočil. »Kaj! Ga ne bo? Kaj mu je?« »Pravijo: čreva so se mu zapletla.« Husein-efendi je vzdihnil: zibal je z glavo-na levo in desno in nekaj mrmral. Šel je v skladišče, se vrnil, pa spet šel. Nekaj je štel, potem se pa vrnil in obstal pred Ahme-dom: »>To boš naredil ti. Boš že kako! Ni težko . .. »Kaj pa?« je vprašal sin. »Telegram v Batu. Jaz bom govoril, ti pa piši! No — Findik zad Ali Vebi-efendi, trgovec. Batu. S prvo ladjo mi pošljite pet tisoč sodov petroleja. To posojilo Vam plačam v šestdesetih dneh.« Ahmed jo bil vznemirjen in je pisal telegram z nekakšnim ponosom. Ne da bi čakal očetovega ukaza, je prebral ukaz na glas, .toda pri tem je opazil, da ni kdo ve kako lepo napisan in ga je zato na novo prepisal in ga oddal na pošto. Čez osem dni je prišla s Črnega morja v carigrajsko pristanišče italijanska ladja. Uradnik italijanske pomorske agencije jc prišel v lokal Hiiseina-cfcnclija. Dal mu je papirje in mu rekel, naj dvigne petdoscttisoč sodov petroleja. »Petdesetiisoč sodov!« so je začudil Husein-eféndi, »Ne, nemogoče, to ni zaino ...« »Da, vaše je!« je odgovoril uradnik. »Morate pohiteti, jutri je praznik in ladja odpluje čez dva dni v Napolh Stvari potom takem ne morete vrnili,« Husein-efendi je bil v zagati. Stekel jo na telegrafski urad. Tam so našli telegram in ugotovili, da je sin pri prepisovanju števila 5000, dodal še eno ničlo. Husein-efendi je bil prepaden. Ni vedel, kaj naj slori. Vrnil so jo v lokal, crklofutal sina in'ga nadrl: »Bedak! Ali veš, da si me uničil. Kako naj v dveh mesecih prodam toliko petroleja, da odplačam dole in Še obresti!?« Ahmed je zbežal iz lokala domov. (Nadaljevanje na 11 strani) iT? Počitnice se bližajo h koncu. Kmalu in se bo pričel redni pouk, zopet bo treba vzeti knjige v roke in se pridno učiti. V počitnicah so se otroci naužili zraka in sonca. Potekle so jim sproščeno in veselo. Tako bodo lahko z novimi močmi pričeli z učenjem. Na žalost pa počitnice niso za vse enako potekale. Nekateri starši nočejo razumeti, da je ctrck potreben počitnic, razvedrila, gibanja na zraku. Namesto tega mu nalagajo najrazličnejša dela in ga tako pre-obremenjujejo, kar je vsekakor napačno. Posledice takega ravnanja z otrokom se nedvomno pokažejo bodisi v slabšem uspehu v šoli ali pa v njegovem fizičnem razvoju. v ZbRflVNIŠKI KOTIČEK lepriiatoosti líi iili povzroča preobčutljiv organizem dovolj razvit za tako učenje. V šoli bo potem brez zanimanja sedel in ko ga bode sošolci dohiteli, ne bo imel volje za nadaljme učenje. Za predšolskega otroka je dovolj, če mu starši pojasnjujejo razne slike in mu odgovarjajo na nešteta vprašanja, ki jim jih otrok zastavlja. Vse drugo pa prepustimo pedagogu, • ki bolje pozna najin, kako uvajati otroka v čitanje, račun uva in .pisanje. Pri otroku ni važno to, da ga učimo raznih stvari, važno je, kako mu bomo znali to razložiti, kako mu bomo znali to snov podati in vzbuditi pri njem zanimanje za predmet, Pionirji in pionirke iz Loke in Brezovice se vračajo iz šole Najbolj nestrpno pa pričakujejo pričetek šolskega leta otroci, ki bodo letos prvič stopili v šolo. To je velika prelomnica v otrokovem življenju. Do sedaj je živel popolnoma brezskrbno, dnevi so mu potekali v igranju. Od tega dne pa bo moral hoditi v šolo, pripraviti naloge za naslednji dan, moral se bo učiti itd, Skratka njegov način življenja bo 'popolnoma spremenjen. To je težak korak za otroka in staTŠi se morajo potruditi, da otroku na pravilen način pomagajo. 'Nekateri starši se niti ne zavedajo, kako škodujejo otroku s tem, da mu grozijo s šolo. Če otrok ne uboga ali kaj zagreši, mu grozijo, češ, te bodo že v šob naučili ubogati, zaprli te bedo in podobno. Razumljivo je, da bo tak otrok s težkim srcem in strahom pričakoval pričetek šole. Skušal bo zbežali .in tega strahu se večkrat dolgo ne bo mogel znebiti. S takim ravnanjem otroku škodujemo, učiteljem pa otežko-čamo delo. Otroka že v predšolski- dobi zanima njegova okolica. Stalno sprašuje: kaj je to, zakaj je tako, itd. Vse bi rad vedel, vse spoznal. Na vsa njegova vprašanja skušajmo s potrpljenjem odgovaijati. S tem, da otroku lepo obrazložimo to kar ga zanima, mu bogatimo besedni zaklad in mu širimo obzorje. Tak otrok bo v šoli veliko lažje dojemal kot tisti, kateremu so starši osorno in z nepotrpežljivostjo odgovarjali: bodi tiho, nimam časa in podobno. Tak otrok bo v šoli spoznal, koliko več vedo drugi otroci od njega in bo zagranjen in nezainteresiran sledil pouku. Le z velikimi težavami bo potem učitelju uspelo otroka vsaj nekoliko razgibati. Včasih pa take napako staršev ni mogoče popraviti, Zato bomo predšolskemu otroku na razne načine pomagali. Povedali mu bomo, kaj vse se bo v šoli učil, kaj vse bo tam delal, da bo tam našel veliko prijateljev, da se bo učil risati, peti, da v šoli velikokrat predvajajo razne filme, da bodo hodili na izlete, pozneje ko boelo že znali citati bodo dobili lepe knjige z barvnimi slikami o živalih, razne pravljice in podobno. Otrok bo potem komaj čakal priČetka šole, z veseljem in nestrpnostjo bo pričakoval tega dne. Pogumno in samozavestno bi prihajal in odhajal iz šole in učil sc bo z zanimanjem in ljubeznijo. Olrok bo srečen in z njim vred njegovi starši, ki bodo na ta način poplačani za njihov trud. So na nekaj moramo paziti pri predšolskim otroku. Velikokrat sc dogaja, ela starši že eno leto ali več pred vstopam v šolo otroka mučijo s spoznavanjem črk in številk. Ot'tika s tem preveč .mučimo, ker še ni Otrok, ki bo pred vstopom v šolo preživljal dneve v družbi sovrstnikov in se z njimi igral, se bo v šoli laliko znašel. Takoj se bo spoprijateljil s sošolci in ne bo mu težko priti v novo okolje. Otroci pa, ki so živeli samotno ali skoraj izključno v družbi odraslih, bodo ob vstopu v šolo plašni, nezaupljivi, nerodni. Vse to pa ne bo koristilo njihovemu razvoju. Boječ in neroden otrok bo kmalu postal predmet zasmehovanja pri tovariših. Velikokrat" se otroci te boječnosti r,n nerodnosti ne morejo otresti niti kasneje, ko doraščajo. Še na nekaj moramo prav posebno paziti: ali je Otrok dovolj zrel za šolo. Starši navadno na to ne polagajo veliko pozornosti. Ko otrok doseže starost, ki je potrebna za vpis v šolo, ga brez oklevanja vpišejo. V začetku se otrok uči, čeprav s težavo. Pri njem opazimo kako težko in počasi dojema in se uči. Kmalu pa ne more več dohitevati ostalih otrok. Leto je kljub temu zgubljeno in olrok mora ponavljati razred. Če bi preel vpisom v šolo starši nekoliko premislili in sami sebi priznali, da se njihov otrok počasneje razvija kot drugi, bi jim bilo to prihranjeno. Prihranili bi pa tudi otroku lo ponižanje. V takih primerih je najbolje, če se starši posvetujejo pred vpisom z učiteljem. Ta jim bo lahko svetoval, ali je bolje, ela otrok še c-no leto počaka, ali da sc ga vpiše v pomožno šolo, ali pa še za eno leto v otroški vrtec. Otrok je dobro pripravljen za šolo tedaj, ko se zna sani obleči in obuti, ko si zna sam zavezati čevlje. V stanu mora biti, da pozna svoje šolske stvari, svoj suknjič itd. Starši si vedno želijo posebno nadarjenega otroka, sramujejo pa se manj nadarjenega. Slednjega silijo k učenju, ne dopuščajo mu nikakršnega igranja, itkušajo ga ne vse načine prikleniti k učenju. Z muko bo otrok komaj sledil ositalim. Lahko se zgodi, da otrok izelela razred, vendar če nočemo, da se bo ista muka ponavljala še naslednje leto, moramo otroka ponovno vpisati v prvi razred, ker je njegov razvoj nekoliko zaostal in le na tak način bo lahko uspeval. Tak otrok je velikokrat izpostavljen zasmehu tovarišev in tako se otrok razvija v nezaupljivega, plašnega in za življenje nesposobnega človeka, Se nekaj besed o pomožni šoli. Stairši govorijo o njej z velikim odporom in nespoštovanjem. To pa zaTadi tega, ker z nerazumevanjem gledajo na njo. Ta odpor radi razlagajo s tem, da ko so ono hodili v šolo, so bili v pomožni šoli sami neumni in brezupni otroci, taki, ki se pozneje niso mogli oprijeti nobenega poklica in jih tudi noben mojster ni hotel sprejeti, ker so obiskovali pomožno šolo. To je dandanes popolnoma napačno mnenje. V pomožni šoli je številčno veliko manj učencev. Za to šolo posebej šolan učitelj se zato lahko veliko bolj ukvarja s posameznim otrokom in mu pomaga pri duševnem razvoju. Zato ne smemo gledati z zaničevanjem na to šolo in na otroke, ki jo obiskujejo. Gotovo ste že opazili, da pogosto belenje las naredi krhke in suhe lase, ki izgubijo naraven lesk, pe>-stanejo trdi in se lomijo. Čeprav mnogim ženam .svetli lasje dobro pristojijo, moramo paziti, da ne bomo imeli od tega več škode kol koristi. Imamo nekaj načinov, ki napravijo lase lepe svetle in jim ne škodujejo tako kot »blajhanje«. Ze od nekdaj so uporabljale zene kamilice kot dobro naravno sredstvo v ta namen. Po pranju namočimo 1¿-se v kamilicah in jih kako uro sončimo. Učinek je zelo dober, teni bolj ker dobijo lasje lep sijaj m so mehki. Toda sodobna žena nima navadno toliko časa, da bi si lepo skrbno umila doma lase in bi se potem še nekaj ur sončila. Zato se zatekajo žene k oksigenu in pri tem ne pomislijo na posledice. Ce pa se že zatekamo k umetnemu »blajhanju«, moramo vsekakor najti nekaj časa za nego las. Lase moramo omivati z rumenjakom odnosno z lahkim šamponom, D t nam bo oksigen manj škodoval, si priiiravimo sledečo mešanico: l velika žlica tekočega šampona, 2 ž.i-c: 100% oksigena, 1 žlica magnezijevega karbonata (ali bele moSe> ter 6 kapljic amoniaka. Po nran"! lase v tej raztopini dobro namočimo. potem pa splaknemo v več čistih vodah. V zadnjo vodo damo nekaj limoninega soka. ki nevtralizira oksiaen. Pred uporabo oksigena je tudi dobro en dan p reí namazati lasišče in lase z oljem in sicer: ena tre' iina rininuci vega olja in dve tretjini kakega druge-ga rastlinskega olja. Mešanico se-grejemo in dobro vmasiramo v k-- Preobčutljivost organizma za razne snovi imenujemo tudi alergija. Te snovi so laliko najrazličnejše. lako rečemo, ela je ni snovi, proti kateri človek ne bi mogel poslati preveč občutljiv. Seveda pa so snovi, ki bolj pogosto povzročajo preobčutljivost, kakor na pr. razne dišave in zdravila, potem raki, jagode, razni siri in jajca. Posledice so laliko kaj različne: koprivnica ali urtikarija, astma, migrena itd. Pri takih pojavih je značilno tudi to. da lahko tak pojav povzroči že najmanjša količina snovi, za katero smo preobčutljivi. Niti ni treba, da tako snov pojemo, zadostuje že, da pridemo z njo v stik, da jo denemo na kožo ali da jo vonjamo. Na koži obraza in telesa lahko nastanejo alergični pojavi na dva načina, in sicer: S hrano je prišla v organizem snov, za katero smo preobčutljivi in zato postane preobčutljiva tudi koža. Če so ti pojavi močnejši, trajajo dalj časa in so pogostejši, se je treba obrniti na zdravnika, ki bo ugotovil snov, za katero smo preobčutljivi, da se je bomo lahko ogibali. Alergična obolenja lahko v glavnem preprečimo, če se obrnemo na zdravnika, brž ko nastanejo spremembe, tudi če so na oko nepomembne. Drugi način je neposredni vpliv snovi, za katero smo preobčutljivi, na kožo obraza ali telesa. Za to že zadostuje, da se umijemo z milom ali namažemo s kremo, ela uporabimo barvo za lase ali kako eliša-vo. Včasih je človek v začetku preobčutljiv samo za eloločeno snov, včasih pa postane na vsem lepem preobčutljiv tudi za snov ki jo je prej že dolga leta neštetokrat uporabljal. Tudi v tem primeru lahko nastane obolenje na različne načine, bodisi v obliki sprememb na koži, glavobola, naduhe, n?t>-tenj v prebavilih in poelobno. Če sc zatečemo k zdravniku, navadno te motnje kaj hitro odstrani in ugotovi vzrok, Po možnosti tudi prepreči, da bi se ponovno ponovile. žo na glavi, tako da so mastni 1 udi lase; glavo potem zvežemo in pustimo čez noč. Ce lase pred upora-, bo oksigena tako negujemo, bodo veliko manj pokali in obdržali bodo blesk ter mehkobo. PLJUČNA PEČENKA PO FRANCOSKO 60 dkg pljučne pečenke, 3 dkg suhe slanine, 5 dkg masti, svinjska mrežica, glavica zelja, 1 čebula,zelen peteršilj, 3 do 4 jurčke ali šainpijone, sol. Mesu odstranimo kožico, nato ga osolimo, polijemo z vročo mastjo in ga v njej pe:emo 10 minut. Nato razgrnemo na desko svinjsko mrežico, jo obložimo najprej s tankimi rezinami slanine, po vrhu denemo še na pol kuhano in na liste razdeljeno zelje. Meso obložimo s pre-prafeno čebulo in gobami ter potresemo z zelenim peterši-ljem. Nato ga zavijemo v pripravljeno mrežico in poležemo z nitko. Tako pripravljeno meso denemo nazaj v ko?ico in ga pečemo še dobro uro Vmes ga pogosto oblijemo z mastjo, da ostane pečenka lepo sočna. Pečeno meso razrežemo na rezine, jih polijemo s sokom. Poleg serviramo riž, rezance, krompir, krompirjeve žgance itd, ter solato. MARELICNI BISKVIT 8 dkg surovega masla ali margarine, 3 jajca, 10 dkg sladkorja, naribana lupinica ene limone, 1/8 kg moke, žlička pecilnega praška, 30—40 dkg marelic (lahko tudi jabolk ali češpelj), maščoba in moka za pekač, 2—3 žlice sladkorne moke. Surovo maslo ali margarino, rumenjake in sladkor penasto umešamo, nato dodamo trd sneg in moko s pecilnim praškom in naribano Iupinico. Vse skupaj previdno zmešamo in deneino na dobro pomaščen in pomokan pekač. Po testu razvrstimo raz-polovljene marelice in pečemo 3/4 ure. Ohlajeno pecivo zreže-mo in potresemo s sladkorjem v prahu. DVA NAMAZA ZA KRUH I. 250 g kuhanega mesa ali o-stanke kake pečenke, 2 do 3 trdo kuhana jajca, po želji 1 do 2 sarde] i "(konservirani), 100 g surovega masla ali margarine. Meso, jajca in sardeli zmelje-mo na mesnem stroju ali pa prav na drobno sesekljamo. Tej mešanici dodamo surovo maslo ali margarino, ki smo jo že prej dobro umešali, trko da je lepo rahla. Namaz začinimo še s sesekljanim peteršiljem, cirob- njakom, miadim zelenjem česna ali čebule itd. II. 75 g surovega masla ali margarine, 250 g svežega pretočenega paradižnika ali konserve, 3 trdo kuhana jajca, nekoliko gorčice, 3 žlice smetane in sol. Surovo maslo ali margarino penasto umešamo, nato ji dodamo paradižnik, zelo na drobno zmečkane rumenjake, gorčico, smetano in sol. Vse dobro premešamo, nato pa dodamo še zelo na drobno sesekljane beljake. Kadar pripravljamo ta namaz iz svežih paradižnikov, tedaj jih najprej zmečkamo, denemo na cedilo, da se sok nekoliko odteče, nato jih šele pretlačimo. Sok uporabimo za. juhe ali omake. Na ta način dobimo dovolj gosto mezgo, ki nam namaza preveč ne razredči. SOLATA IZ ZELENE, RDEČE PESE IN ČEBULE Tri do štiri ne predebele rdeče pese skuhamo, prav tako dve zeleni in dve drobni čebuli. Kuhano peso in zeleno olupimo in zrežemo na tanke listke, lahko pa tudi na rezance kakor repo. Dodamo še narezano čebulo in vse dobro zmešamo, nato zabelimo z oljem in kisom, posolimo in primešamo še žlico gorčice. Solata naj malo postoji, preden jo damo na mizo. ZA V POPOTNO TORBO V* kg suhe, kuhane svinine, V* kg dobrega sira, 1 kislo kumarico, 10 kaper, malo sardelne paste ali sardelo,. žlico gorčice, ščepec sladke paprike, 1 drobna čebula, 6 do 8 dkg maščobe. Svinino drobno sesekljamo ali zmeljemo na mesnem siroju. Sir naribamo, sesekljamo še kumarico, kapre, saredele in čebulo. Namesto sesekljane čebule vza-fnemo le sok, če to našemu okusu bolj prija. Maščobo, bodisi surovo maslo, margarino, mast a'i pa zaseko dobro zmešamo, da je rahla in penasta. Vse ses'avine zmešamo z maš~obo. Po svojim okusu lahko količino posameznih začimb zvečamo ali zmanj anio. Prinravljen dodatek h kruhu po želji namažemo na koš ke kruha ali pa ga dobro nallači-mo v primerno posodico (najboljše v rluminiiasto dozo, ki ima steklen vložek) in tako vzamemo na peO ter ma^emo ele, katiar sede-no na izletu k mi'i i. M R AT K a N ñ S W E T B Dva modela lepih in praktičnih oblek za pozno poletje, ena iz letos zelo modernega črtastega blaga z lepim vratnim izrezom. Druga ro-žasta, nam bo služila za hladnejše večere in jesenske dni. Okvirje borno zavarovati pred lesnim moljem na ta tuičin, da ijh namažemo na zadnji strani z bencinom. Kokoši bodo nesle več jajc, če jim bomo teden dni pokladali nekaj zrn ječmena, ki smo ga nekaj ur namočili v vodi in soli. Da zamašek ne obtiči v vratu steklenice z lepljivo vsebino, ga namočimo v olje ali pa v raztopljeno mast. A' V novih čevljih nas radi pečejo podplati. To preprečimo, če podplat na notranji st.hni namažemo s špiritom. I Minuli teden je imel Svojo prvo sejo Svet za turizem in gostinstvo pri novem koprskem OLO. Na seji so ugotovili, da sedanja zmogljivost gostinsko-turističmh obratov ne zadostuje več vedno večjim potrebam. Dotok gostov stalno narašča. Letos s'e je obisk letoviščarjev povečal za nad četrtino in so gostišča presegla lanski promet v tem času za nad ¡50 milijonov dinarjev. Člani sveta so sestavili okvirni investicijski načrt za prihodnje leto. Vanj so vključili vse popravila potrebne turistične objekte v vsieh letoviških krajih področja, tako da se bo število ležišč povečalo nad 500. Načrt predvideva med drugim dozidavo novega trakta z 80 posteljami 'hotelu Triglav v Kopru, preureditev in adaptacijo nekdanjega hotela Venezia v Semedeli, hotelov Meniš in Ex Arrigoni v Izoli, ureditev gostišča Jezera v Fiesi pri Piranu, hotela Metropola in gostišča Rotonde v Piranu, v Portorožu pa adaptacijo vseh zgradb, ki so nekoč že .služile za turizem in gostinstvo. Razen tega predvideva investicijski načrt za leto 1956 ureditev kanalizacije v vseh obmorskih mestih, ureditev cestnih zvez in dovozov okoli gostišč ter ureditev zunanje razsvetljave v Portorožu, Izoli. Strunjanu in Fiesi. CIani sveta so predlagali, naj bi posamezna podjetja nastopala kot investitorji hotelov pred vsem v Strunjanu in Piranu. Predloženo je, naj bi ta podjetja v lastni režiji opravila potrebne adaptaerie in nato odprla gostišča odprtega tipa. člani njihovih delovnih kolektivov pa bi v ■njih uživali delen popust. Člani sVeta so tudi razpravljali o pomanjkljivostih trgovske prodajne mreže v Portorožu. Izrazili so mnenje, da je treba trgovino tamkaj tako urediti, da bo odgovarjala povečanim potrebam turizma. Na seji so razpravljali tudi o gostinskem kadru. Sprejeli so priporočilo in predlog okrajni gostinski zbornici, naj prouči možnosti za nastavitev dobrega gostinskega kadra za prihodnjo sezono. Ugotovili So, da dosedanji kader zaradi ure- Etnografsko raziskovanje Brkinov 2e od prvega avgusta raziskuje Etnografski' muzaj 5z Ljjubljane s posebno ekipo Brkine. Ekipa šteje 12 'članov in v njej sodelujejo znani etnografski delavci: B. Orel, M. Ma-iičetov, S. Vilfan, R, Hrovalin, M. Ložar, M. Jagodic, F. Sarf in T. Cevc. Ekipa ima tudi tehnično skupino risarjev, v kateri so: J. Romih, S. Nekrep in drugi. Brkini, so etnografsko zelo bogat teren, zato ima ekipa že lope uspehe pri svojem delu. Svoj glavni sedež imajo v Markovščini pri Materiji, Delo bodo končali konec avgusta. obremenjenosti in delno zaradi pomanjkljivosti strokovnih sposobnosti ne more zadovoljivo postreči vsem gostom. Iz dneva v dan se zaradi naraščajočega turističnega prometa večajo tudi potrebe pO gostinskem kadru. Obravnavali so tudi nedavni odlok o povišanju cen vodi. Sklenili so predlagati pristojnim organom, naj bi priznali hotelom potrošnjo 100 litrov vode na ležišče dnevno, drugim gostiščem pa 50 litrov vode dnevno na sedež v lokalu pa po nižji .ceni. Ze na svoji .prvi seji je novi svet za turizem in gostinstvo krepko posegel v turistično problematiko našega področja, kar se bo nedvomno že v bližnji', prihodnosti poznalo na razvoju in napredku turizma in gostinstva. Ureditev novih vinogradov Zanimanje vinogradnikov in sadjarjev za urejevanje in nasaditev novih vinogradov in sadovnjakov narašča iz leta v leto. Traktorji ¡kmetijskih zadrug imajo vsako jesen toliko naročil, da ne zmorejo vsega dela. To prizadevanje podpirata republiška in zvezna vlada in tudi okraji sami. Tudi za prihodnje leto so razpisani razni natečaji za kmetijske izboljšave. Tako so na zadnji iseji Okrajne zadružne zveze v Kopru razpravljali o pred-ilogih ¡kmetijskih investicij za 1956 leto. Predsednik okrajne zadružne zveze Ivan Knez je v poročilu omenil, da so do .sedaj pripravljeni elaborati za investicije v znesku 306 milijonov din. Ta sredstva naj bi kmetovalci porabili za ureditev novili vinogradov in sadovnjakov ter deloma za gradnjo skladišč. Te elaborate bodo predložili na zveznem natečaju za" kmetijske investicije. Pri zagotovitvi kreditov predvidevajo razne težave, ker vse zadruge še nis'o izdelale elaboratov Odborniki so sklenili, naj pri podjetju »VINOSAD« osnujejo projektivni biro, ki bi izdeloval elaborate za investicije v kmetijstvu v prihodnjih letih. Odborniki so se na seji zavzeli tudi za rešitev nekaterih nujnih vprašanj kmetijskih zadrug ter za obdelavo zapuščenih zemljišč. Ta zemljišča naj bi začasno upravljale zadruge ni skrbele za njihovo obdelavo. To vprašanje pa spada v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora, ki bo gotovo našel primerno rešitev. Dalje ,s'o n aseji predlagali združitev nekaterih manjših zadrug z večjimi in močnejšimi, da bi potem laže in boljše poslovale. Ker. nam še vedno primanjkuje dobrih .kmetijskih strokovnjakov, so na seji sklenili, da bodo s štipendijami omogočili študij pet do desetim dijakom na kmetijskih šolah in agronomskih fakultetah. Na poučno ekskurzijo v inozemstvo pa bodo poslali dva kmetijska strokovnjaka. v • v v OOBfSI m UÎ8CISCU Prebivalci Sočerge so lahko ponosni, da imajo v vasi lep zadružni dom, pri katerem so nad polovico vseh gradbenih del opravili prostovoljno. Ko so ta dom gradili, so bili prepričani, da jim bo bolj služil, kot jim pa danes služi. Sicer je res, da notranjost doma še ni popolnoma urejena in čaka, lahko bi rekli, na odločitev vaščanov, kaj' naj v domu prav za prav imajo. Kmetijske zadruge v vasi nimajo, prav ako nobene druge ustanove razen šole, ki se poslužuje le treh prostorov, V kakšne namene bodo torej izkoristili v Sočergi svoj zadružni dom? Nekateri so mnenja, da bi ga preuredili v stanovanja. Vas šteje 500 ljudi in nima niti trgovine. Sočergšani morajo tudi za peščico kvasa hoditi v Gračišče. Mar bi ne bilo pametno, da odpre kmetijska zadruga Gračišče svojo poslovalnico v Sočergi? Pa še bi ostalo prostora, ki bi ga lahko uporabili za krasen 'kulturno-pro-.svetni kotiček s primerno dvorano; v ostale prostore, zlasti v pritličju, pa bi lahko postavili kakšno obrt, recimo mizarsko, kovaško, kolarsko in podobno. . Medtem ko so v Sočergi v skrbeh, kako bi najbolje izkoristili prostore svojega zadružnuga doma, se pa v Gračišču trudijo, kako bi nadaljevali začela dela za zadružni dom, Povedali so, da ni denarja. Vsega imajo na razpolago le par milijonov, zidovi pa so visoki komaj do prvega nadstropja. Gradbišče je sicer polno opeke in kamenja, ki čaka, da bodo dela nadelje-vali. Toda kaj je 2 milijona za tak dom? »S petimi milijoni bi se še dalo«, menijo na občini in v upravi kmetijske zadruge. Ali jim bo uspelo dobiti še tri milijone kredita? Na vsak način jih zadružni dom v Gračišču potreben. -od V torek okrog poldneva se je pri bencinski črpalki v Kopru zgodila težka prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ko je tovorni avtomobil .kmetijske zadruge iz Smarij privozil po cesti Istrskega nabrežja in na ovinku pri koprskih vratih proti bencinski črpalki, sta iz. nasprotne strani privozi-Ja na motornem kolesu Franc Sen-čar in Marjan Jerič, uslužbenca jiodjetja »Elektroservis« iz Kopra. Šofer motorja Senčar je hotel prehiteti avtomobil, pri tem se je pa zaletel v levo stran avtomobila. Pri trčenju v avtomobil sta oba vozača dobila težke poškodbe. Bila sta takoj prepeljana v izolsko bolnico, kjer je Jerič ob 15, uri podlegel zaradi dobljenih poškodb. Vzrok nesreče je nepravilno prehitevanje. Senčar ni imel niti dovoljenja za vožnjo in kot tak ne bi smel voziti motorja. Ob tej ne- Clani kmečko delovne zadruge v Kubedu so v letih, ko so skoro po vseh večjih 'krajih obstajale kmečko-delovno zadaiuge, zgradili moderen živinski hlev, V hlc-vu so imeli lepo število živine, ker je bil zgrajen po načrtih napredne živinoreje. Po reorganizacij kmečko delovne zadruge jo hlev prešel v upravo splošne kmetijske zadruge v Gračišču, Ta v začetku ni vedela v kakšen namen naj bi novi hlev uporabljala. Prejšnji člani KDZ so svojo živino vzeli iz hleva, tako ■ da je zaenkrat ostal prazen. Pred odborom kmetijske zadruge je tako nastalo vprašanje, kako koristno uporabiti lepo in moderno stavbo,. Od hleva mora zadruga letno odplačevati 40.000 din anuitet, tako da ji je sedaj hlev v breme Taka stavba, ki bi bi.la v ponos marsikateremu državnemu posestvu, stoji danes skoro prazna in ne prinaša nobenih dohodkov, Tazen nekaj najemnine, ki .jo plačujejo nekateri kmetje, ki še imajo v hlevu živino in seno. Skupno je zadruga lani prejela 29.000 d»n najemnine od kmetov. Niti toliko, da bi lahko krila letno anuiteto. Upravni odbor kmetijske zadruge je na sejah večkrat razpravljal o vprašanju tega hleva, toda ni mogel priti do kakega primernega zaključka. Kot najbolj primemo je imel to rešitev, ker redijo v Kubedu dobro živino in imajo na razpolago dovolj pašnikov, bi kazalo začeti z rejo dobre plemenske živine. V ta namen so že bili storjeni dobri koraki. Precejšnje površine dobrih pašnikov bi združili. S tem pa niso bili zadovoljni lastniki tistih pašnikov, ker so jih že pod nekdanjo Italijo razdelili na parcele in tako postali individualni lastniki. sreči ponovno ugotavljamo, da so nekateri šoferji vse premalo previdni in disciplinirani. Posledice takih neprevidnosti pa s'o težke nesreče. Požar v Babičih V soboto popoldne je v leseni lopi poslopja Franca Babica izbruhnil manjši požar. Lopa je last Ba-bičevega brata Antona. Na mesto požara so takoj prihiteli koprski gasilci, ki so obvarovali ostala poslopja pred ognjem. Pri gašenju požara so pridno pomagali tudi vaščani. Zraven hiše in lope je imel Anton Babič okrog 35 stotov slame in nekaj .stotov sena. Gospodinja je zjutraj zakurila v štedilniku s suhimi drvmi. Močan veter je iz nizkega dimnika odnašal še žive iskre, iki so zanetile požar. Skoda znaša nad 60.000 dinarjev. Druga rešitev bi bila v tem, da bi vinogradiniško-sadjarsko posestvo v črnem kalu razširilo svoje delovanje tudi na to stran Rižane. Ker bo za gnojenje večjih površin vinogradov in sadovnjakov potrebnih velike količine hlevskega gnoja, bo nujno moralo misliti na rejo večjega števila goveje ■ živine. V Kubedu in dkoliei pa je kraj zelo primeren za vzrejo mlade plemenske živine. Novi hlev bi kot nalašč odgovarjal temu namenu. Reja plemenske živine bi kmetovalcem prinašala lepe dohodke, za potrebe posestva pa bi bil gnoj. Sv» Anton -jn Kdaj se bodo uresničili naši sklepi, tako se pogovarjajo člani naše kmetijske zadruge. Več let zaporedoma na rednih občnih zborih sklepamo, da je treba nabaviti traktor. Leta tečejo, sklepi .pa ostajajo samo na papirju. Bliža se jesen in s tem čas novega oranja, nekateri pa bi že sedaj orali, če bi imeli s čim.. Na občnih zborih smo večkrat govorili tudi o motokultivatorju — frezi in drugem kmetijskem orodju. Vsega tega še ni videti nikjer. Naša zadruga za sedaj nima nobenega stroja, razen kamiona in kotla za žganjekuho. Pred tremi leti so pri nas začeli graditi del nove ceste proti Kava-ličem. Takrat je občinski ljudski r>d-bo: Dekani z lastn.ki, ld so odstopil: zemljišča za gradnjo cesto, sklenil .pogodbe, da bodo še pred gradnje dobili plačano odstopljeno površino. Zdaj so pretekla skoro tri leta, lastniki pa še vedno čakajo na izplačilo odškodnine, 2e med šolskim letom so učitelji obljubljali otrokom, da bodo med počitnicami šli na izlet. Otrokom so naročili naj prinese vsak po 100 din, isto vsoto za tiste člane družin, ld bi se želeli udeležiti izleta. Med učitelji pa je nastalo nesoglasje, zato je tudi tako pričakovani izlet šefi po vodi, Učitelji sedaj vračajo denar, ka.r pa je otrokom in tudi staršem zelo narobe. V polnem teku so dala za napeljavo telefona iz Pobegov v našo vas. Pričakujemo, da bomo v kratkem dobili tako potreben telefon, ki smo ga.pogrešali vsa ta leta. Obljubljeno je bilo, da bomo letos dobili tudi javno razsvetljavo. Do sedaj pa še ni ničesar videti. Prav bi bilo, če bi se nekdo pozanimal, kako je s to zadevo. Vaščan Predsednikova miza je bila na mestu učiteljevega katedra. Poslanik Finance je v sredini začel narekovati svojemu pisarju zapisnik o zborovanju. Na njegovi strani je sede! župnik, župan, J u r a d o, oficir in drugi' povabljeni, med katerimi je bil vaški zdravnik, revni razdedinjenec znanosti, "ki je moral za boren denar prihajati v Palmar trikrat na teden in zdraviti vse, ki jih je napadala močvirska mrzlica. Ju rad o se je dvignil. Pred njim so ležali registri cele skupnosti, čudovita zbirka hieroglifov. Vse dajatve so bile označene z dokovorjenimi znaki vseh vrst. Te so progruntali stari J urad i, ki niso znali pisali, in to navado so vsi poznejši sprejemali. Na vsakem listu je stal račun vsakega ribiča, račun, ki se ni glasil na ime, marveč na znak, ki ga je ribič stavil ali vrezoval na svoj čoln in svoje mreže, da jih je lahko prepoznaval: križec, škarje, kljun povodne ptice itd, Paloma je imel polmesec. J urad o je bežno pogledal na hieroglif pa dejal: »to je račun za tega in tega«. Sledilo je na naslednjih straneh še veliko čačk, vsaka od katerih je potrjevala plačilo mesečne takse. Starejši ribiči so hvalili ta način računanja, ki je dopuščal vsakomur, da se je o vsem lahko sam prepričal. Tu ni bilo mogoče slepariti, kot se je to lahko storilo v tistih knjigah, ki so bile polne številk in besed, ki jih razume samo gospoda. J u r a d o, trd in prevejan mladenič z obrito glavo in nespodobnimi očmi, je zakašljal in nekajkrat pljunil preden je začel z govorom. Povabljenci, ki so sedeli okoli mize, so se začeli med seboj pogovarjati. Najprej so imeli obravnavati vprašanja skupnosti, v katera se niso smeli vmeševati. To so bile zadeve, ki so se morale opraviti med ribiči samimi. J u r a d o j ezačel: — Gospodje... Sinil je z oblastnim pogledom na poslušalce, kot bi jim zapovedoval tišino. Spodaj na trgu so se otroci drli kako vicane duše in klepetanje žensk je bilo oglušujoče. Preglednik je poslal sla, da jih pomiri. J u r a d o je začel: — Gospodje, na dan s kartami! Za Jurada so me imenovali, da izterjam od vsakega člana določeni davek. Le na ta način zmorem ob koncu tromesečja oddati Financi skupno vsoto tisoč pet sto peset, tistih slavnih pet kilogramov srebra, o katerih ste toliko razpravljali na vasi. No, zadeva se ne sme tako nadaljevati! Ni malo tistih, ki zaostajajo v plačevanju, kar sili bolje založene ribiče, da krijejo po svojih močeh prej omenjeno zavlačevanje. Da se izognemo tej neprijetnosti, predlagam, da se izključijo od žrebanja vsi tisti, ki niso z davki na čistem. Del poslušalcev je z odobravajočim mrmranjem sprejel Juradove besede. Gotovo so bili ti oni, ki so plačali in iti so videli v tem, da bi bil marsikdo od tovarišev izključen, večjo možnost za zmago. Toda večina, ki so jo sestavljali ribiči, revni v obraz, je planila enodušno pokonci in protestirala, tako da je za kak trenutek preglasila Juradove besede. Ko je zavladala zopet tišina in se je vsakdo vrnil na svoje mesto, se je nek bolehen mož dvignil in s trudnim in od zone presekanim glasom začel govorili. Bil je eden tistih, ki davkov niso bili še poravnali. Morda nihče ni bil toliko dolžan kakor ravno on. Ob zadnjem žrebanju je dobil eno najslabših mest in to, kar je ujel, ni zadostovalo, da bi preskrbe! svojo družino. V celem letu je šel dvakrat v Valencio s čolnom, ki je prevažal dve snežnobeti krsti z zlatim okrasom, za katere se je bil moral izposoditi denar... Ali je mogoče, da bi se oče ne pobrigal za svoje male, ko so se odpravljali na pot, od koder ni več povratka?... Umrli sta bili od nezadostne in slabe hrane, kakor je zagotavljal flon Miguel. In kot bi vse ¡0 ne zadostovalo, si je revček nakopal 7 ribarjenjem močvirsko mrzlico in jo že lepe mesece prenašal na ramenih... Plačal ni, ker plačati ni mogel. Zato bi mu torej hoteli vzeti pravico do sreče? Ali ni bil član skupnosti ribičev kakor njegov oče in njegovi predniki? Po teh mož-evih besedah je zavladal tesnoben molk, ki ga je preklinjalo samo stokanje nesrečneža, ki je, zleknjen na klopi, skrival svoj obraz med dlani, kot bi ga bilo sram tega, kar je izpovedal. — Ne, zaboga, ne! — je zavpil nek tresoč se glas in pretresel vse pričujoče. Bil je Paloma, ki je govoril stoje, s čepico potlačeno za ušesa. Oči so se mu svetlikale od ogorčenja, vmes pa je klel. Tovariši so ga opozarjali, naj bi se obvladal in ne bi pozabil na spoštovanje do gospodov iz predsedstva. Na to pa je odgovarjal s komolci, in nadaljeval. Kaj so ga brigale te lutke... ko pa je bil vajen družbe kraljic in junakov!... Govoril je, ker je imel pravico do tega, zaboga!... Saj je najstarejši čolnar v Albuferi in njegove besede bi morali sprejemati kot dognanja. Skozi njegova usta so govorili predniki vseh pričujočih. Albufera je bila last vseh in sramotno bi bilo jemati kruh nekomu, ker ni mogel plačati davkov. — Ali ima ta gospa Financa prav potrebo, da gre na kosilo z ubornimi denarji ribičev? Starčevo ogorčenje je navduševalo poslušalce. Mnogi so se na vsa usta smejali in pozabljali na žalostni občutek, ki je vladal še pred hipom. Paloma je spominjal, da je bil tudi on sam nekoč J u-r a d o. Prav je, oslrašiti in pokazati zobe potepuhom, ki nočejo ničesar slišati o delu, toda uboge nesrečneže, ki so izpolnili svojo dolžnost, one nesrečne žrtve revščine bi morali sprejeti z odprtimi rokami. — Cordons! Saj niso vendar ribiči iz Palmara Turki! Ne, vsi so si bratje in jezero je lasi vseh! Tiste razlike med bogatimi in reveži so lahko na kopnem, med kmeti, kjer so gospodarji in služabniki. V Albuferi so vsi enaki: OB ZAKLJUČKU Junaki naše revolucije toina v Mat Mladinski komite v Postojni je v dneh od 1. do 10. avgusta priredil v Ankaranu pri Kopru seminar za vse svoje člane. Seminar je obsegal predavanja političnih delavcev okraja Koper in komune Postojna. Predavali so: Marija Vo-grič. predsednik OK LMS in Gvi-do Trampuž, predsednik komun-skega komiteja. Oba predavatelja sta govorila o organizacijskih vprašanjih. O razvoju zadružništva jn predaval tovariš Knez, o gibanju socialistične mladine v svetu član CK LMS tovariš Rudi Bregar, o gospodarstvu FLR.J pa je predaval tovariš Ostrouška. Razen tega smo imeli v programu še vrsto pomembnih predavanj .in bi seminar mnogo bolj uspel, če bi bila uresničena. Vendar smo na seminarju pridno delali, čeprav smo imeli samo toliko predavanj. Po vsakem predavanju smo -imeli konzultacijo. Vsak član seminarja je odgovoril na deset anketnih vprašanj iz področja mladinske organizacije, gospodarstva ' in politike. Uspeh ankete- ni bil zadovoljiv, razen dveh primerov, ki sta od 100 možnih točk dosegla 98 in 84 točk. Vendar pa je ta anketa precej vplivala na uspeh referatov, ki so jih napisali vsi udeleženci. Najboljši je bil referat »Pot naše zunanje politike«, ki je dosegel vs'eh deset možnih točk. Na seminarju smo imeli tudi vrsto sej in sestankov, ki so jih vodili udeleženci sami, da smo lahko spoznali njihove sposobnosti. To je bilo tudi bistvo seminarja. Kar je bilo mogoče napraviti, smo stu-rili. Tako sta zaradi odsotnosti najavljenih predavateljev, predavala udeležencem seminarja A. Mtkluv-čič »O razvoju družbe« in S. Ma-karovič »O religiji«. Življenje pod šotori, kopanje v morju in druge ugodnosti, vse to je vplivalo, da je uspeh seminarja res" zadovoljiv. Ob vrnitvi na teren bodo vsi udeleženci pristopili k delu in posredovali mladini svoje znanje in izkušnje. CEHOVIN STANKO Branik Prosvetno društvo »Franc Zgonik« pripravlja za dan 18. septembra večjo kulturno slavnost. Na zunanjo steno prosvetne sobe in knjižnice zadružnega doma bo vzidalo in odkrilo spominsko ploščo, ki jo je nekdanja občina dala postaviti v spomin na- bivanje pesnika Simona Gregorčiča v Rihembergu. Na to kulturno slavnost bodo povabili kulturne delavce Primorske. Pevski zbor prosvetnega društva že več časa. vadi in bo zapel več Gregorčičevih pesmi, med drugim tudi: »Ujetega ptiča tožba,« »Slovo od Rihem-berka« in »Nazaj v planinski raj.« Pod ploščo bodo vzidali še drugo, manjšo ploščo s krajšim besedilom, kako je fašizem »spoštoval« slovenske kulturne delavce. Zanimiva je zgodovina te plošče. Ko se je fašizem po prejšnji svetovni vojni že »dobro utrdil« v Gorici in okolici, (vsaj tako so mislili njegovi. pobudniki in voditelji), je takratni »podesta« Rihemberka poklical k sebi nekega zidanja in mu naročil naj- sname ploščo, če pa toga ne more ,jo laliko tudi razbije. Seveda cele ni mogel sneli, ker je bila trdno vzidana, zato se je lotil kar s kladivom. Ko je delo dobro opravil, je ležalo na tleli nad trideset kosov. Zvečer tistega dne so po vrhovih okoli Branilka zagoreli kresovi. Nem, toda zgovoren protest prebivalcev ki so globoko cenili spomin pesnika Gregorčiča. Drugi dan je »podesta« spraševal, če je v Jugoslaviji državni praznik. Povedali -so mu, da so ljudje zelo užaljeni, ker je ukazal razbiti spominsko ploščo. Mož se je ob tem odgovoru zamislil. Dal je poklicati tistega zidanja in mu naročil, naj ploščo utrdi s cementom v lesenem okvirju, da jo bodo shranili. Kje je bila plošča potem skrita, ni znano. Dejstvo je, da je danes na podstrešju osemletne šole v Braniku še dvajset kosov, najmanj deset jih pa manjka. Napis je pa vendar cel. Pripravljalni odbor bo naročil kose marmorja iste \rrste in dal znova vzidati ploščo. Napis na plošča se glasi: Tu je bival kot kaplan od 9. rožnika 1873 do 21. grudna 1881 slavni pesnik Simon Gregorčič. Nato sledi prva kitica pesmi Slovo od -Rihemberka, spodaj pa podpis: Postavila občina. Plavje Letos smo imeli z mlatvijo tako smolo, da smo morali žito pripeljati na Škofije, če smo ga hoteli omlatiti. Lastniku mlatilnice se ni ljubilo priti na Plavje, ker je baje računal, da bi po cesti ne prispel s celim strojem. Toda če na Plavje vozi avtobus, je še lažje priti v vas z mlatilniškim vozom. Vse to sicer ni »važno«, vendar če računamo na to, da na prvi Škofiji, kjer je bila mlatilnica, skoro ni kmetovalcev, ker so vsi zaposleni v raznih podjetjih in ustanovah, ter da s'o Plavčani po večini kmetje, potem lahko sklepamo, da je lastnik mlatilnice slab kalkulant. Zlasti še zato, ker ni niti končal z vso mlatvijo. Ali se bo za tiste, ki jim sedaj ni omlatil žita spet vrnil? Do kdaj bodo naši kmetje odvisni od takih lastnikov mlatilnic? Vsekakor bi bilo prav, da o tem razmišljajo tudi naše kmetijske zadruge, in da bi si v prihodnje prizadevale za nabavo lastnih mlatilnic ter tako pomagale našim kmetovalcem, — ag V torek so se v prostorih Strelskega doma- v Kopru sestali člani Inicijativnega odbora Strelske zveze Slovenije za novi koprski okraj, skupaj z zastopniki strelskih organizacij iz vseh občin novega koprskega Okraja. Na sestanku so» izvolili novo okrajno vodstvo strelskega gibanja in sicer za predsednika Davorina Ferligoja, predsednika občinskega LO v Piranu, za podpredsednika Nadžo Radženoviča, podpolkovnika JLA iz Postojne, za tajnika Staneta Majcna iz Kopra, razen tega pa še načelnika posameznih odsekov: za finančna in materialna sredstva Franca Kranjca iz Izole, za strokovno vzgojo Todora Perico iz Kopra, za agitacijo in propagando Nedeljka Mar-kežiča iz Kopra in za organizacijo kapetana JLA Milana Zdrnjo iz Kopra. Ti novoizvoljeni tovariši sestavljajo sekretariat izvršnega odbora. medtem ko so njegovi člani tudi vsi predsedniki strelskih družin v okraju, Na sestanku so se pogovorili o dejavnosti strelskih družin v okraju, Novi predsednik Ferligoj ja izrazil težnjo, naj bi vse množične organizacije korporativno vstopile v strelsko, zlasti pa SZDL. ZB in ZROJ, Razen tega pa bi morali tudi oblastveni organi nuditi več pomoči strelstvu, zlasti v finančnem in materialnem pogledu, za nabavo strelskih rekvizitov, za zgraditev strelišč, kjer so zato pogoji itd. Poudaril je, da mora strelstvo postati masovna športna organizacija, da ne islne biti nobenega podjetja ali ustanove brez strelske sekcije, treba je začeti s strelskimi tekmovanji po posameznih sekcijah in družinah prenesti to dalje na občinska, okrajna in republiška ter končno državna tekmovanja, ker bomo le s tem lahko uspešno uveljavili vse naše možnosti, Z razvijanjem ,s'vojih strelskih sposobnosti člani vzporedno razvijajo tudi obrambno sposobnost naše socialistične domovine. Na območju novega koprskega okraja je v strelski organizaciji včlanjenih le 1200 državljanov, kar je daleč premalo glede na število prebivalstva — komaj nekaj nad en odstotek. Zato bo ena prvih nalog tako novega okrajnega odbora, kot tudi sekcij in družin ter posameznih članov, pridobivanje novih članov v strelske organizacije, da bo tako strelski šport v resnici postal množična športna organizacija. Do zdaj so bila najbolj delavne družine v Kopru, Izoli in Postojni, kjer se strelski šport zelo lepo razvija. Posnemajmo. jih! N. M. Imeli smo ljudi, vrhu gore hrast, je zapisal pesnik. Te besede veljajo tudi za prvega komandanta Gregorčičevega bataljona tovariša Saša, ki je dne 10. avgusta 1942 padel nad Kronbergam pri Gorici. Ob trinajsti obletnici njegove smrti se s hvaležnostjo spominjamo organizatorja partizanskih čet na Primorskem. Njegove zasluge pri organiziranju Osvobodilne fronte na ozemlju Slovenskega Primorja so zelo velike. Le malo ljudi je takrat vedelo, kako je padel, zato objavljamo kratek si^ominski spis. Jože Lemut-SaSa Bilo je vročega poletnega dne IS. avgusta 1942. Rahel veter je pihal in hladil dva znojna človeka, -ki sta hitela po stezi proti Kronbergu. Nad Razovec je že legal mrak, ko je tišino presekal oster strel lovske puške. V mimo in tiho ozračje je ta strel zanesel neko čudno vznemirjenost Odmev se nikakor ni mogel izgubiti. Bilo je, kot da se pode-seterjen vrača nazaj iz daljave. Tam na stezi pa je omahnil ederu od tistih dveh oznojenih potnikov. Njuna naloga je bila ponesti besede osvo>lx>clilnega gibanja po vsej Primorski, v Trst, Gorico in še naprej ... Saimogbno je desnica stisnila cev maščevalke, ki jo je nosil obešeno čez ramo, levico pa je dvignil k srcu, kamor ga je sunilo, .. Topla in lepljiva kri je že premočila partizansko uniformo. Kri je močila zemljo Razorca ... Čudna tesnobna trudnost ga je obšla. Vedel je, kaj se je z njim zgodilo. Razumel je, da je to njegov krvni davek, ki ga plačuje za svobodo Primorske ia Jugoslavije. Njegovo junaško srce je krvavelo in izgubljalo življenjski sok. Moči so ga naglo zapuščale, toda misel, da bodo drugi nadaljevali njegovo delo, mu je dobro dela. Ko js nad Gorico ugasnil zadnji žarek dnevne svetlobe, je ugasnilo tudi življenje komandanta Saše.. ,- Vest o njegovi smrti se je hitro razširila še preko mej domovine. Za-lavavelo je srce materi in očetu, ko sta za rešetkami zvedela žalostno novico: Padel je. Junaško sta prenesla •izgubo, ki je hkratu bila izguba za vse naše ljudstvo. Okupator je divjal in se znašal nad ljudstvom. Pri-zanesel ni niti mrtvemu. Ljudje pa so v srcih čuvali njegovo ime, da okupator ni zvedel zanj in ne za funkcije tovariša Saše. Leta 1947 so ob peti obletnici odkrili na kraju, kjer je padel, lep spomenik, ki je viden daleč naokoli. Trinajst let. Prehodili smo v teh letih precej strmo pot razvoja in dosegli znatne uspehe. Pri tem nam-je pomagaj spomin na proletarca, ki .je bil lik komunista in dobrega-tovariša — komandanta Saše, Zidanih J-Zmagoshva II v T Z majhno zakasnitvijo prihajamo s to novico: KUD »Jože Srebr-nič« iz Solkana je pred kratkim gostoval v Senožečah s komedijo »Boter Andraž«. Delo je prevod Marina Držiča »Dundo Maroje«. Na vipavsko narečje ga je presadil univerzitetni profesor dr. Mirko Rupel, režiral pa ga je slušatelj akademije za igralsko umetnost v Ljubljani Andrej Pelačin. Naj povem, da so komedijo, ki je izredno uspela, igrali na odprem. »Boter Andraž« je enodejanka v treh slikah. Vsaka odigrana slika je bila nagrajena sproti, z dolgim, aplavzom. Nekoliko je motilo vi-pavsko-solkansko narečje, ki ga igralci niso dobro obvladali. Pred začetkom predstave se ie. tovariš Pelačin zahvalil upravi. Mizarskega podjetja, Zdravilišču in Kmetijski zadrugi v Senožečah za finančno pomoč, ki so jo nudile igralski družini. Po predstavi pa s'e je v imenu gledalcev zahvalil igralcem tov. Svanjak in jim izrazil željo Senožečanov: »Se nas kmalu obiščite!« kdor ni plačal do zdaj, bo kasneje. Medtem pa naj premožnejši založijo za one, ki niso ničesar imeli. Ali ni bilo vedno tako?... — Vsi k žrebanju! Znak za vriščanje je dal Tonet, ki je začel ploskati de-dovim besedam. Tono pa ni pokazal, da misli kakor oče. Toda vsi revni ribiči so se stisnili okoli starega, da bi mu pokazali svoje navdušenje. Vlekli so ga za srajco in ga z rokami trepljali po ramah. J ura d o je zaprl knjigo s kretnjo obupa. Vsako leto se je tako dogajalo. Pri teh ljudeh ni bilo mogoče ohraniti reda v zadevah, ki so se 'iikale skupnosti. Zlovoljen je poslušal opravičevanja dolžnikov: bolezen v družini, dobili so predele, ki niso donašali, mrzlica jih je ovirala pri delu... Pred njegovimi očmi se je razvrstila neskončna tožba revščine pri težkem in žalostnem življenju, ki so ga reveži preživljali v laguni, polni kužil. Da bi napravili lconec vsem tem nesrečam, so določili, da ni od žrebanja nihče izvzet. Jurado je postavil na mizo usnjeno vrečo, v kateri so bili listki. — Za besedo prosim! — je bilo slišati glas od vrat. Kdo se je še pritoževal? S splošnim smehom so pozdravili prihod Sangonereta, Iti se je resen bližal skozi množico. Mel si je vnete oči nepoboljšljivega pijanca in se trudil, da 01 se predstavil v drži, ki bi ga napravila vrednega za ucit-ležbo pri zborovanju. Ker je bil našel prazne vse krčme, je vstopil v šolo in umestno se mu je" zdelo, da zaprosi za besedo, preden bi začelo žrebanje. — Kaj na t.i hočeš? — je vprašal Jurado. vznevoljen zaradi potepuhovega vmešavanja. Kaj da hočem?... Vedel bi rad, zakaj so ga črtali od žrebanja?! Kot vsi drugi, je tudi on imel pravico do enega red o lin v Albuferi. Saj je bi! najbolj ubog od vseh! Ali se ni tudi on rodil v Palmaru? Ali ga niso krstili v župniji sv. Valerija v Ruzafi? Ali ni bil naslednik ribiške družine7 Žrebanja se mora tudi on udeležiti! Smešna in čudna se je zazdela zahteva tega moža, ki celo svoje življenje ni nikdar prijel za mrežo in je raje pla- val preko kanalov, kot bi zagrabil za veslo. Zato so vsi počili v oglušujoč smeh. Jurado je ves vzn^poljen odgovoril: — Poberi se, brezdelnež! Kaj naj skupnost zanima, če so bili tvoji predniki pošteni ribiči, če pa je tvoj oče opustil mreže in se predal lenarjenju? On ni nikoli plačal davka in ti enako! Znak, ki ga je pred leti .Sangonera še vrezoval v svoje orodje, je izginil iz knjig skupnosti. Toda pijanec je vztrajal. Skliceval se je na svoje pravice, dokler se ni sredi vsesplošnega smeha nenadoma vmešal Paloma: — Kaj pa če bi te pustili k žrebanju in bi ti sreča naklonila enega izmed najboljših predelov, kaj bi z njim počel? ... Kako bi ga izkoriščal, ko pa nisi ribič in ti je to delo tuje? Potepuh se je zlobno nasmehnil. Važno je bilo le to: imeti dober predel! Za vse ostalo bi že poskrbel. Vse bi razporedil tako, da bi drugi delali zanj in mu potem dajali večji del dohodkov. In v njegovem ciničnem smehu je bil zloben izraz pračloveka, ki je opeharil sočloveka s tem, da jc moral slednji delati namesto njega, da je tako lahko živel z brezdelju. Sangonerova odkrita izjava je razburila ribiče. Res je bilo, da je povezal v besede misel mnogih, toda preprosto ljudstvo je sprejelo njegov ciničen smeh kot žalitev in ljudem se je zdelo, da vidijo v njem poosebljenje onih, ki so teptali in se okoriščali z njihovim uboštvom. — Poberi se! S komolci so ga sunili pred vrata. Medtem so mladi ribiči topotali z nogami ob tla ter mijavkali in lajali. Župnik don Miguel se je ob toliki nespoštljivosti ves ogorčen dvignil, se izprsil in dvignil od jeze zaripli obraz ter zavpil: — Ali je to kak način?... Prav nobenega spoštovanja do zakonitih in dostojanstvenih osebnosti, ki predstavljajo predsedstvo?... Ali mislite, da nisem zmožen stopiti s tega sedeža in razbiti komu gobec? ... Takoj je zavladala sveta tišina. Duhovnik se je vrnil na svoje mesto, ves zadovoljen, da ima tako moč in na tiho-ma rekel poročniku straže: — Ste videli?... Te črede ne pozna nihče bolje od mene. Vsako toliko ji moram pokazati zobe. Toda to, kar je bolj kot duhovnikova pretnja pripomoglo k tišini, je bilo dejstvo, da je Jurado izročil predsedniku seznam ribičev, ki so jih imeli klicati. Na listi so bili zabeleženi vsi, ki so v Palmaru ribarili. Da je bil kdo sprejet v seznam, je bilo dovolj, da je bil polnoleten. Tudi tisti, ki so še živeli v očetovi hiši, so bili lahko v seznamu. Predsednik je prebiral imena ribičev, poklicani pa je odgovarjal s pobožnim vzdevkom in z glasom, ki je bil poln kesa. Vse to zaradi duhovnikove prisotnosti. Sovražniki do-na Miguela pa so nalašč, da so mu nagajali, odgovarjali samo: »Tukaj!«. Jurado je izpraznil usnjeno vrečko, ki je bila vsa mastna in verjetno še iz časov prve skupnosti. Listki so se stresli po mizi. Bile so to preluknjane kroglice iz črnega lesa, skozi katere je bil pretaknjem listič z ribičevim imenom. Nato so klicali vse ribiče, drugega za drugim, k pred-sestvu, kjer so mu izročili spisek in listek, na kaierem je bilo že napisano njegovo ime; to pa zaradi nepismenih. Vsega opazovanja vredna je bila opreznost teh ljudi, ki je izvirala iz njihove nezaupljive prekan.ienosti. Najbolj nevedni od ribičev so naprošali one, ki so znali brati, naj pregledajo, če je na listku res njihovo ime. In da so jili ti prepričali, so se morali hudo potruditi. Sicer pa, ker so se med sabo vedno klicali le z domačim imerjom, so bili pri Item omahljivi. Samo ob tej priliki so jih poklicali s pravim imenom in priimkom. Zato so bili v dvomu, ali pripadajo ta imena res njim, ali ne. Pa še druga jamstva so hoieli imeli. Vsak je obrnil obraz proti najbližji steni, kot hi se hotel skriti, in pri tem, ko je vaknil zviti papirček v kroglico, je še vedno dodal slamico ali kaj drugega, po čemer bi laže ugotovil in preprečil za- i is (2 0W U\ V ponedeljek popoldne je bilo v Kopru prijateljsko srečanje v odbojki med kombinirano ekipo člana slovensko-lirvatske odbojkarske lige Olimpijo iz Ljubljane in koprskim Partizanom. Domače moštvo je presenetljivo zmagalo s 3:2 (11:15, 16:14, 13:15, 15:12 in 15:13). Gostje so bili tehnično nekoliko boljši, domačini pa so se odlikovali z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo. Pri Partizanu sta bila najboljša Surkalovič in Tome. To je v presledku dveh tednov že drugi pomemben uspeh koprskih odborkarjev (člana prve slovenske lige Elektro iz Ljubljane so premagali s 3:1), da ne govorimo o srečanjih z drugimi primorskimi moštvi, kjer razen Nove Gorice nimajo resnega nasprotnika. Glede na to bi bilo prav, da odgovorni športni forumi prekinejo z dosedanjo prakso in povabijo koprski Partizan vsaj na kvalifikacijska tekmovanja za vstop v slovensko ligo. Wa - Koper *i:0 V nedeljo je bil- v Izoli nogometni dvoboj med članoma Ijubljansko-primorske lige, domačo Izolo in Koprom. Prvi polčas se je končal s .skromnim rezultatom — 1:0 za Izolo, zato je bila pa druga polovica igre za Koper tem bolj usodna, saj so jih domači odpravili kar s 4:0. Enajstorica Kopra je nastopila z mladinsko ekipo, ki pa je bila okrepljena s štirimi igralci iz prvega moštva. Maši tekmovalci v Bolgariji Jugoslovanska kolesarska reprezentanca, ki gostuje v Bolgariji, je preteklo soboto tekmovala na dirkališču v Sofiji. Naši kolesarji niso dosegli kdo ve kako zavidljivih uspehov. Na tej dirki je bilo opaziti, da za diike takšne vrste naši tekmovalci niso dovolj izkušeni, Drugega dne je bilo v Sofiji tekmovanje po mestnih Varujmo naše ((Nadaljevanje s G. strani.) ■Rebri Krasa so podobne v dnevni luči razgaljenemu okostju zemlje. Apnenasto kamenje se janko odraža in štrli proti nebu, ki se lesketa v svoji plodni modrini. Nekaj bome skalne vegetacije, skromna pisana cvetka, tu pa tam zamorjen .grmiček skuša zaman, oživeti turobno sliko pokrajine. Siromašno slovensko in hrvatsko prebivalstvo te dežele s tako pestro in težko preteklostjo, v večnem boju s tujcem in neprijazno skopo zemljo, se le trdo preživLja. S trudom prenaša v vreči ali košu na hrbtu nekaj rdeče zemlje iz prepadov in razpok svoje dolinice, ki so podobne okroglim lijakom, ki pa med skalovjem in kamnito puščavo -Strme kot umetne oči. Te dolinice so polje iKraševca. Tak» bi obubožala tudi naša Gorenjska in Dolenjska, če bi pri našem ljudstvu zamrla ljubezen do gozda v laki meri, kot je v srcih lakonmih beneških trgovcev, ki so za zgraditev svojega mesta in bro-dovja posekali gozdove, ki so nekdaj pokrivali naš 'Kras. VILJEM KINDLER ulicah. Jugoslavijo so zastopali Cve-jin, Colič, Kulevski, Valant, Della-petra ter člana koprskega Proleterja Dellasanta in Piciga. Bolgari so pobrali vseh prvih šest mest; ko1- prvi Jugoslovan se je na sedmo mesto uvrstil Valant. Koprčan Piciga je zasedel 10. mesto, medtem ko jo Dellasanta skupaj z Žižkom odstopil že med tekmovanjem. Rokobork v Pulju Zadnjo soboto se je začelo v Pulju mednarodno srečanje v rokobor-bi grško-rimskega sloga. Prvi večer so bila samo tri srečanja, ker se je reprezentanca Poljske zakasnila. V prvem dvoboju so rokoborci Partizana premagali ekipo Proleter iz Zre-njanina s 7:1. Najbolj zanimivo je bilo srečanje med Dinamom (Bukarešta) in Stul-tgartom (Zali. Nemčija). V lahkih kategorijah so prevladovali Romuni ,medtem ko so bili Nemci močnejši v težkih; dvoboj se je končal z remijem, 4:0. Reprezentanca Miinchena je z lahkoto premagala švedsko moštvo Eslovv s 6:2. V drugem kolu so bili štirje dvoboji in pred gledalci> sta prvič nastopili ekipi iz Avstrije in Poljske. Pred kakimi 3000 gledalci je premagal Partizan Eslow. Premoč naših rokoborcev je bila popolna in so premagali Švede z visokim rezultatom 7:1. Z enakim izidom so morali rudi Avst ijei podleči boljšim RJ-munom. Predstavniki Stu'tgarta pa so se srečali s svojimi sorojald iz .Miinchena, rezultat — 4:4. Zadnje srečanje je bilo med Poljsko in >Pro-leterom« iz Zrenjanina. Proleter se je držal kar dobro, saj je bil premagan s častnim rezultatom . 5:3. Zaslužnim vse priznanje Znamka 10.— dir BS