Volitveni shod v Račah dne 17. febr. Vsled po^abil g. kandidata dr. Radaja in pozi^a ,,Slov. Gosp." 7 št. 6. sešlo se je v gostilni g. Bothe-ja 7 Račah (Kranicbsfeld) okoli 40 inož, med temi tudi mnogo volilnih mož iz mariborskega okiaja. Tudi nekoliko odličnih narodnjako7 gospodskega stanfi je bilo navzočib, tako da je šte^ilo 78eb na^zočih bilo okoli 50—60. Za predsednika zboru se je izvolil Rački župan Š t e r n, za podpredsednika znani narodnjak F. Di^jak iz Frama, za zapisnikarja pa g. V. Raie iz Maribora. — G. Raič poroča pred 7aem drngim o sklepu yolit7enih zboiO7 7 Mariboru 29. jan., in onega 7 St. Lenartu 6. feb., ktera zbora ata oba g. dr. Radaja soglasno za kandidata za deželski zbor posta^ila. — Potem nastopi g. kandidat sam in govori o priliki tako-le: Volilci! Moje želje so, da bi se med nami narodni mir napravil. Mi smo Slo^euci; treba je toiej, da S7ojo narodnost spoštujemo, kakor to store vsi izobraženi narodi S7eta. Jezik, katerega je otroka že mati učila, ta se mora tudi 7 aoli učiti, le z pomočjo maternega jezika, zamore se otrok 7 različnib predmetib dobro izuriti; zategadel pa ne bodem trdil, da bi se ne smela tudi nemščina u5iti, ampak pra7 in celo koriatno je, če se v šoli tudi nemški jezik uči, posebno pri nas, ki smo bliže meje. Vsem Vam je znano koliko se je zadnja leta za šole zgodilo in stroški za šole bodo tudi dober sad rodili, ker 7e5 ko se narod uči, boljše je za-nj; 7endar potrošilo se je za šole do sedaj uže toliko. da nam naše siromaako stanje ne dopušča, pomnože^ati stroške za šolst^o. Glede okrajnih zastopo7 omenim, da naa ti pre^eč stanejo. Prej, ko so bila 7sa opra^ila, kateia spadajo sedaj v področje okrajnib zastopO7, 7 rokah okrajnih gla7arste7, ni bilo toliko naklad za potrebe okraja; plače^alo se je samo blizo 6 odstotko^, sedaj pak imamo te doklade 19—36 odstotko^. Kardaues opravlja 40odborniko7, opravil je takrat en sarn koiuisar. Stiideset odboiniko7 sedi torej v aiaiiborskem okrajnem zastopu, in če se pomisli, kak volilui red uaaniu za ta zastop, priznati se mora, da je večina okraja narnie5 kmečki stan skoro preziran. Davka itak imajo naj^eč plače^ati posestniki iz okolice, pripada jim pa 7 okrajnem zastopu samo 10 zaatopniko^, med tem ko jih imajo meačani 10, trgo^ci 10 in fabrikanti 10. Iz tega 7olilnega reda sledi, da na celem dravskem polju nimajo niti enega zastopnika. To se moia prenarediti. Nij še preteklo dvajset let, odkar je bilo daleč okrog znano, da niariborski okiaj je eden najrodo^itnejšib, ljudem se je dobro godilo, 7se je bilo zadovoljno. Poglejmo pa, kako atoje stvari danea? Povsod 8e sliši tožiti, da ae slabo godi pri 7aakib vratih, pii vsakem oknu gleda revščiua 7un. Z veliko teža^o iniatno se boriti za ^sakdanje potrebe; komaj že da^ke plačujemo. Odkod pa 7se to iz^ira? Naj- 7eč so zakri^ile 7 tem obziru kup5ijske pogodbe, ktere je minister Beust o s^ojem času sklenil, ki so naaej glavnej kupčiji pot zaprle 7 zunanje države. Te pogodbe so colnino za naae pridelke in naše blago povikšale, tujcem pak se je majbna colnina do^olila in tako smo morali leta 1874 doživeti, da je iz naše države na Angleako samo za železo 57 niilijono7 gld. šlo, uaše izvrstne fužine pa stojijo skoro brez dela. Ako pošljeuio n. pr. iz Maribora 7 Nemčijo ciguro, jemlje se na meji 9 gld. colnine na cent, iz Nemčije k nam pa se samo 2 gld. Od našega 7i'na pla5a se na Rumunski meji 17 gld. od 7edra, iz Rumunije k nam pa 1 fl. 50 kr. Te čudue pogodbe so tedaj krive. da cena naših domačib pridelko7 zmirom pada. (Podpredaednik g. Divjak pre^zame predsedni.t^o.) Posta7e ki se tičejo 7olite7, so tako zmešane, da še jih nradniki komaj zastopijo, ker se za občinske, okrajne in deželske zastope različno 7oli. Te posta^e se morajo 7 bolj proste in razumlji^e pienarediti. — Tudi glede desetka iu koleko7 (štempelno^) treba določnejšib posta7; kajti zdaj je 7 tem 7elika zmeŠDJa^a in nibče ne x&, ktero je pra^o. — Sploh pa 80 naša dačna bremena prevelika postala; k temu so se ae pridiužile slabe letine, in tak6 bode nujno potrebno, da se nam drža^ni in deželski stroški znižajo. — Da se pa sploh naae slabo stanje zboljaa, to mora poslancem pr^a skrb biti. Eden se 7. da no zmoie 7eliko, ali, če rue iz7olite, obljubim Vam, da bom delal 7edno 7 smislu tega, kar sem Vam dnes tu po^edal, in rad bom o 7sakej 7ažnej reči Vaše želje poslušal". — Potem prosi g. kandidat, naj na7zoči 8voja 7prašanja sta^ijo; kajti je on rad pripra^ljen, o 7sakej zade^i odgo^or dati. Na to razni kmečki go7Oiniki: Kopše, Skurej, Frangež, Kranjc i. dr. sta^ljajo razna 7praaanja, 7ečjidel ista, kakor pri Št. Lenartskem sbodu, in g. kandidat je na 7sako posebej odgo^arjal. Na to nastopi g. prof. Pajk in raz7ija S7oje misli o tem: kakošnega kandidata je treba za poslanca voliti. Da moia samostojeu biti, ne samo to govoriti, kar mu kteri drugi 7 ubo šepeta; da mora kaj več znati, kakor krcmpir in 7ino prodajati, ker se je za piavice treba v dež. zboru z učenimi gospodi skušati; da je treba gledati, kakosno perje ima kandidat, ali je Slo^encem in slo^enski politiki prijazeD, &\\ pa zoprn; da je dr. Radaja treba 7oliti, ker ima on 7se te potrebno lastnosti in je naroden mož, nasprotni kandidat Wietzl pa ni od narodne slovenske atianke, ampak je bil do zdaj 7selej za botra, kadar so Brandstetterja in Seidl-na za poslanca krstili, zdaj pa bi sam rad za poslanca krščen bil. (Občni smfth.) Kot pre7idnim možem Vam nij težko razsoditi, kterega morajo Slovenci voliti, da namreč g. dr. Radaja! Po končanem tem gO7oru, ki je bil s ploskanjem in živijo-klici sprejet, ao na^zočni 7ai za kandidaturo g. dr. Radaja glaso^ali. Potem se je zboro7anje 7 najlepšem redu koučalo.