Listek. Spričevalo. Poslovenil Ivan V—uk. Moi de6ek, star 15 let, obiskoval je ginonazijo. Profesorji so bili ž njim zadovoljni in le v6asi se potoži ta ali oni radi njegove raztresenosti —. »Primite ga ostrei§e!» je moj odgovor. «Seveda», opomni profesor, «to je lahko izre6eno. Lahkomiselnost se da kaznovati, raztresenost pa ni lahkomiselnost. Raztresenost je slabost in lahkomiselnost pa napaka. Vsak človek trpi na tej slabosti. Še celo resnemu možu ni lahko dve minuti nepretrgano jedno in isto reč misliti; kako še se potem naj kaj takega od u6enca zahteva, kateri mora po cele ure presedeti, ter upirati oči na jeden in isti predmet. Okoliea, naj še bo tako vsakdanja, deluje čudovito na mladino. Misel je prosta in vsakdo misli kar hoče, ne da bi to kedo opazi!». «Pomislite sarr.o na raztresenost odrasenega Cloveko, pi , :inio pa na učenjaka», govori dalje profesor. «Kolikokrat se pripeti, da iš6e kako reč, n. pr. svinčnik ali pero, katero v svoji roki drži; potera taisti mož, kateremu je žena naro6ila, paziti na pe6enko v pe6i, da je mačka ne sne; a radi raztresenosti mu mačka pe6enko odnese, ne da bi vedel kedaj. PreSnji ravnatelj gimnazije je pri iztrkanju pepela iz pipe zaklical: «Prosto», ter hitro skril pipo, predno obiskovalec vstopi». Svojemu sinu sem obljubil, ako prinese dobro spričevalo, izlet s prijatelji. To je bilo veselje in pripravljanja za izlet! — Pa naznanilo ? — Brez dvojbe. Vse gre dobro, profesorji nas imajo radi in ostali nas cenijo z «odliko». Seveda raSunimo tudi mi na odliko ter se tako že lažje veselimo izleta. Vse je že v redu; torbice nabasane, 6evlji po6rnjeni — in drugo jutro jo potegnemo. Opoldan pride Ivan, tako se namreč moj sin kliče, s spri6evalom domov. V veži postoji nekoliko, potem pa stopi v sobo. «No Ivan, kako stoji ?» «Letos so profesorji strogi», odgovori, «tudi z drugimi. Simon }e padel; Jože nima nič z odliko; Alež ima tri zadostno in komaj zadostno. Odli6njak je samo Tomaž». «Kaj me drugi brigajo!» re6em jezno, «pokaži svoje spri6evalo, da je vidim*. Ivan položi knjige na klop ter iSče dolgo ; nazadnje se najde. S treso6imi rokami mi je poda. Nekaj dobro, jedno izvrstno, par hvalevredno in jedno zadostno. Nravnost: raesto celoprimerno le primerno. Pridnost: mesto vstrajno, le dovoljno. «O6e!» zakliče Ivan, «Kanar6ek Se danes ni ni6 jesti dobil!» «Ivan!» zakličem, «pojdi k meni! Glej, ako bi ti hotel, bilo bi tvoje spričevalo boljSe. Upam, da napraviS, svojemu očetu drugo leto več veselja; za sedaj ni ve<5 pomagati. Da izlet izostane, si lahko misliž!> Te besede ga zadenejo kakor puSica. Obrne se v kot ter začne britko jokati. Jaz ga pustim ter odidem iz sobe. Stopil sem v svojo sobo in sedem za mizo. Samo jeden je odličnjak. Tomaž, ta ubogi kmetiški otrok, za katerega njegovi sorodniki skrbijo. Ako bi ne bil odli6njak, bi moral ostati doma. Za našega pa6 nesreča, ako ga doma obdržim, pa tako skrbno napravljeni na6rti za izlet, katere sem tako neusmiljeno prepre6il, to ie nesreča. Sem v drugo sobo prodira ihtenje sinovo. Njegova volja je upogljiva, jaz pa nisem; njegova pridnost je dovoljna, jaz pa sem vstrajen; njegove misli raztresene, jaz pa sem resen- To so bile moje misli. Čez nekaj časa se odprejo duri. V moja sobo stopijo 6-letna hčerka Ljudmila, štiriletni sin6ek Jakob z dveletno Alojzijo. Mol6e ostanejo pri vratih, vide6 moj temni obraz. Jeden drugega sujejo s komolci, čeS, naj prvi stopi pred o6eta, pa mesto pred me, gre nazaj za drugega. Konečno se spusti najmanjža Alojzija na koleni ter se oklene okoli mojih nog in ostala dva jo posnemata. «Kaj hočete>, vprašam osorno. Namesto odgovora začno vsi trije jokati ter se me oklepajo, da niti prestopiti ne morem. «Kaj ho6ete, kaj se je zgodilo*, vpraSam zopet, pa to pot ne več osorno ter }im gladim lase. «Prosim, o6e, odpusti Ivanu!* prosi Ljudmila. »Prosim, oče, odpusti Ivanu!» ihti Jakob. «'osim jubi ata, 'pusti 'vanu!» re6e Alojzija ter me gleda s svojimi solznimi očesi, milo y obličje. <Dragi otroci —». «Pusti ga na izlet, prosim, prosim lepo!^ »Pusti ga iti o6e!» «'usti ga iti ata, posim 'epo! » Dragi bralec ti morebiti vpraSaS, kaj sem storil? Kako zamoreš to vpraSati? Ali si naj premislim? VpraSaj jednega na rokah in nogah zvezanega, ali ho6e plezati na drevo ? — «Jakob», velim, »pokliči Ivana!» De6ko gre v sobo ter pripelja Ivana z. rudečimi objokanimi očmi, iz katerih Se te6ejo solze in mo6ijo bledi njegov obraz. S povzdignjenimi rokami in prosečim pogledom stopi k meni. «Ivan, tukaj poglej, tvoji bratje in sestre prosijo za te. Ho6eš, da ti odpustim, ali da te pustim na izlet? «Da — mi — odpustiš!» zaihti dečko_ Jeden trenutek ne morera od ganjenosti ni6 izpiegovoriti, polem pa se premagamv reko6: «Za sedaj — pa zapomni si, to je prvoin zadrjokrat, da ti spregledam, in ako kdo v prihodnosti za greSnika prosi, bo sam kaznovan. In za sedaj ti odpustim, Ivanv radi tvojih bratov in sestric ter ti dovolim izlet. — Sedaj pa idite in me pustite sa-mega». Iz hvaležnosti mi poljubi Ivan rokot zagotavljaje, da se hoče poboljSati. Potem odbežijo vsi štirje iz sobe. In jaz? Zakaj ho6em sam biti? — Tega vam ne povem, to si lahko vsakdo misli. Od sedaj je moj Ivan ponos naše rodbine. Vse Sole je dovrSil z odliko, ter postal sodnik v nekem mestu na Slovenskem, kjer se bojuje za svojo domovino.