List 39. k « i n v • lecaj LVIIl J I r t * Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub- še plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tisi ami plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 28, septembra 1900. 4 stopali tako napram drugim strankam, kakor napram vladi. Ljubezen za skupno narodno stvar je bila pri njih ■ večja, kakor mej njimi obstoječe strankarsko nasprotje. Državnozborske volitve. Brez dvoma je potrebno da prihodnje zato bi iskreno želeli Kakor malone v vseh drugih kronovinah, tako se je začelo tudi na Kranjskem z razpustom poslanske zbornice jako živahno gibanje. Vse se pripravlja za prihodnje volitve in vse kaže, da moramo biti pripravljeni na jako hud volilni bolj. Obe slovenski stranki na Kranjskem sta že nazna-nili, da postavita v vseh volilnih okrajih svoje kandidate. je imela doslej vse tri mestne man- državnozborske volitve vršile tako nasprotje ne poglobilo, da bi ostane tako tudi v da da se se prihodnje se obstoječe ne razvnelo preveliko sovraštvo, iz kratka, da bi se ne vršile tako, kakor zadnje deželnozborske volitve, pri katerih je sicer katoliška stranka pridobila vse kmetske mandate, pri katenh pa je sama sebi in zlasti prečastiti duhovščini neizmerno moralno škodo napravila Narodna stranka Bojimo se 1 da bo tudi letos tako. Na shodih ) ki date v rokah ) upa » da ohrani vse tri, povrh pa skle so se zadnje mesece vršili sta zlasti gg dr. Šusteršič in nila > da postavi tudi v vseh petih kmetskih okrajih in Vencajz pa tudi dr. Lampe nastopali tdko i da to v v splošni kuriji svojo kandidate, česar bi gotovo ne sto duše moralo užaliti vsacega njihovega političnega rila 1 da ne računa, da prodere vsaj z nekaterimi. Na preveč sprotno pa je tudi katoliška stranka sklenila, da poskusi pridobiti h kmetskim mandatom, ki so doslej bili vsi v njeni oblasti tudi kak mestni mandat. Boj se vname na ostrosti obstoječega nasprotja je brez dno nasprotnika. In tudi na katoliškem shodu se je govorilo v tem žargonu in vse premalo po načinu eminence kardinala Missie. Če se proglaša vse advokate in notarje za oderuhe, če ,se na javnih shodih oznanja. celi črti m pri da so vsi liberalci sleparji m goljufi, ničvredni ljudje dvoma da bo ta boj tudi jako ljut. teleta in barabe, nad katere se mora iti s palico potem . tako sramotno ae pač ne sme zahtevati, da naj se Mi ne spadamo k tistim, ki smatrajo eksistenco napadeni politični nasprotniki ne reagirali z jednakim dveh nasprotujočih si slovenskih strank za narodno ne Slovenci ne moremo biti jednega in istega srečo. Vsi orožjem mnenja o posvetnih stvareh in tudi ni treba, da bili Njegova eminenca kardinal Missia na katoliškem shodu sam na jako razumljiv način obsodil tisti način zakaj če bi se dosegla tak» sloga^ potem bi brž zavla- političnega bojevanja, čigar najbolj prononciranih zastop dala občna stagnacija Obstoj različnih političnih strank pač ni treba posebe navajati Kardinal Missia na ka vedno in povsod ne le znak nego tudi pogoj napredka, toliškem shodu priporočal svojim poslušalcem potrpež samo če je ljubezen do skupne narodne stvari večje kakor je nasprotje med strankama. > Ijivost, rekši -Ne da se vse doseči naenkrat, nobena hiša se ne Tudi v razpuščeno kranjski poslanci voljeni poslansko soglasno, zbornico nego niso bil bili vsak zida na en dan, nobeno drevo ne pade na en mah 1 mandat izvoljen z veliko težavo ali sprctstvu pri volitvah so se poslanci obeh strank na Du ampak treba je delati naprej in pri tem biti potrpežljivim vzlic vsemu na- To potrpežljivost bi zlasti priporočal tudi nasproti tistim ki niso naših mislij, ker, če jih hočemo pridobiti, to go » naju vender približali toliko da so ustanovili skupen llaju VCllUCI pilUIl^ail tUlIAV) vi«. ov »«vr.w —- --------, „ . ^ klub, in da so ves čas v narodnih zadevah solidarno na- mi nje, ampak s prenašanjem s potrpežljivostjo tovo ne bode s tem, da ako nas zbadajo, zbadamo tudi Če jih ^ ^ I • •• ^ p stran 374. Letnik LVIII. * hočemo pridobiti, to gotovo ne bo s silo in tudi za dobro deželama, ki ji nista-bili darovani, temveč izročeni v ne sme se delati kakor s tako premišljeno, vztrajno, potrpežljivo da bode s takim N strjistjo, ampak mirno, upravljanje. Res je, da in tako smemo upati, bila podpisana berolinska je od tistega trenotka, ko postopanjem blagoslov božji. če nas pogodba » del avstrijsko-ogrske monarhije toda BDsna faktično fikcija sultanove udarijo na eno lice, ponudimo tudi drugo lice, kajti bolje suverenitete je ostala nedotaknjena. Odstraniti je ne more prenašati kakor pa se razžalostiti ali pa dati nazaj ) kakor dajo in merijo oni nam dr. Stadler; to je stvar velesil, ki so podpisale berolinsko tt pogodbo in potem šele se bo mogel urediti tudi državno • _ « To so krasne besede, ko delajo največjo čast kar- pravni položaj Bosne in Hercegovine. Lahko si je misliti dinalu. Tacih besed še nismo čuli na Kranjskem in tako t da besede tako visoko stoječe odebe, kakor je sera kakor svetuje kardinal, tudi doslej še nobena stranka jevski nadškof, napravile neprijeten utis na nazaj 1 in v deželi ni postopala ne narodna pa tudi ne katoliška. da se jim polagala večja važnost, nego jo v resnici Pri prihodnjih volitvah bomo videli, koliko so zalegle zaslužijo. Graja bila izrečena, in pismo je bilo pisano besede kardinala pri tistih, katerim so bile namenjene, Po najvišjem naročilu, da se ublaži in odstrani ta more-pri teh volitvih se pokaže, koliko se v katoliški stranki bitnine prijetni utis, ter da se razprše vse morda nastale uvažujejo kardinalov! sveti To se seveda ne pokaže v sumnje o kakem solastnem postopanju Avstrije v b3 listih J arnpak na shodih in na prižnicah senskem vprašanju. Mi prav iz srca želeli J da se zlasti, prečastita škofu ■ Madžari so pozdravili to svarilo sarajevskemu nad- velikim zadoščenjem, kljub temu, da za kako z duhovščina ravnala po tem nasvetu, saj bi s tem moralno prisilila svoje nasprotnike, da se tudi tako ravnajo. Tako zadoščenje nimajo najmanjšega povoda. Stadler je bil po bi valov je volilnega boja, naj že bode njega izid kakoršen- svarjen zaradi svoje nepremišljenosti. Predrzno pa koli, ne pluskal čez meje dopustnosti in bi bilo mogoče, izvajati iz tega, da bi bila obsojena ideja zdru- drugemu žen j a Bosne s Hrvatsko. Ta ideja je naravna in da tisti bodo stali ob volitvah drug proti v boju, se po končanih volitvah lahko sežejo v roke, in se kot prijatelji zbero zopet v jednem klubu. opravičena, in Afera Stadler. Veliko senzacijo je obudilo te dni pismo, ki ga je samo ob sebi je umevno, da kadar se uredi narodnopravni položaj okupiranih provincij, se državno-pravnega položaja ne bo moglo in ne bo smelo urediti drugače, kakor v hrvatskem smislu. Madžarski 9 teženj se ne more smatrati resnim; če tudi se v zadnjem času sučejo peštanski žurnalisti in pisal ravnatelj cesarske kabinetne pisarne Schiessl sera- okoli nezadovoljnih Mohamedancev J jevskemu nadškofu Sladlerju. V pismu se izreka Stadlerju spraviti s sveta, da v Bosni ni politiki nepostano dejstva ne morejo niti jednega pristnega očitna graja, ker je na zaključnem banketu ob priliki Madžara, in da bi tudi najhujša madjarizacijska politika ureditvi državnopravnega jeden Ob zagrebškega katoliškega shoda izrazil željo, da se Bosna ne opravila prav ničesar, in Hercegovina čim preje združita s Hrvatsko. Nadškof položaja pa se bo moralo ozirati na narod da se je dotaknil s tem političnega vprašanja, ki leži najvažnejših izmed tistih „gotovih posvetnih faktorjev izven poklica njegovega nadškofovstva ter spada v delo- o katerih govori Schiesslovo pismo, in ozirati se bo mo tt krog gotovih posvetnih faktorjev in zlasti še v suverenske ralo na historično pravo. In etnografija in zgodovina pravice eesarjeve. Madžarsko in nemško časopisje je izva- zahtevata zjedinjenje Bosne s Hrvatsko. jalo iz te graje zaključke, ki nimajo z jasnim in pravim pomenom afere nobenega opravka. Pomisliti treba 1 da je nadškof dr. Stadler naj višji cerkveni dostojanstvenik Bosne in Hercegovine da mora obuditi posebno pozornost že dejstvo samo, se tako ugleden človek dotakne. na m da javnem banketu kakorš- « Madžari se sklicujejo zdaj na cesarjevo svarilo, ki ga razlagajo po svoje, ter zahtevajo od Kaliaya in bo-senskih oblastij, da spremene dosedanjo politično smer opravljanja. Očitajo namreč Kallayu, da je Hrvatom prijazen, in da podpira vsaj indirektno njihove težnje. Ne v n^gakoli političnega vprašanja. Tudi dr. Stadler sam bil moral to vedeti ter dobro premisliti pomen in važnost svojih besed, predno jih je izgovoril. Dotaknil vprašanja, ki stoji danes v prvi vrsti politične diskusije. more se reči da Kailay ne bil zaveden in zvest Madžar to se dokazal ob neštetih prilikah, a posebno s da je v gospodarskem in trgovinskem oziru izročil Bosno skoro popolnoma madžarskim interesom. Ali kar tem Narodnopravni položaj Bosne je tako poseben bodoči je nemogoče, tega tudi Kailay ne more storiti; kjer ni državnopravni položaj okupiranih pokrajin še tako ne- da celo tisti „gotovi posvetni faktorji", v katerih imeli jasen, delokrog spada ureditev tega vprašanja, ne bodo Madžarov, tudi madjarizacije ne more biti. če je uprava Hrvatom prijazna, tedaj je to samo njena naravna dolžnost. Ako bi puskusila resno s lahkega dela, — kaj šele, da bi se reševalo tako vprašanje na banketih in katoliških shodih! — Pred dobrimi desetimi leti, ko je vse mislilo, da pride do vojne med Avstrijo in Busijo, je iskala Busija casus belli in skoro bi ga bila našla v postopanju Avstrije z okupiranima smeri" Hrvatom na škodo ) kako tedaj n spremembo politične doživela vse dru- gačen odpor, kakor ga doživlja zdaj od strani Madžarov in njihovih prijateljev. Letnik LVIII. I Stran 375 . «v Politični pregled. « » Diti in vsa znamenja kažejo, da se Angleži ne bodo dolgo •» Notranji položaj. Zanimanje za volitve je potisnilo vsa druga vprašanja popolnoma v ozadje. Stranke se ne bavijo z drugim, kakor s pripravami za volitve,' in vlada tudi ne veselili svojih zmag Kitajska. Eazmere so se tam silno poostrile. stori ničesar, kar bi moglo dati povod, se ž njo baviti. Nekatere stranke so izdale že volilne oklice, tako mladočeSka in nemškonacionalna. V Gališki se deluje s podporo. JO ]e • Eu- sija ^»e je zaöela umikati iz Pekina. Njej slede gotovo Zjedi-njene države in Francija, morda tudi Japonska, tako da ostanejo samo Nemčija, Avstrija in Angležka. Ker pa Avstrija in Angležka nimata skoro nič vojaštva, stala bo Nemčija skoro vlada dovolila za oškodovance po ujmah in povodnjih. Dokler se je govorilo o razpustu poslanske zboinice, je bil poljski klub ves razkačen. Potem je prišel gospod Jaworski na Dunaj in koj na to je vlada dovolila 2V2 milijona za podpore v Ga- sama proti Kitajski. V so zdaj dobili prevlado največji sovražniki evropskih držav. Vlado so prevzeli princ Tuan in r njegovi najožji somišljeniki, ki so že zaukazali, naj se priredi vse kar treba za novo odločnejšo vojno zoper združene vele- liški. Zdaj so bili člani poljskega kluba z razpustom tako zadovoljni in se nakrat novih volitev niso nič več bali, prav kakor bi bila vlada tista 2'/ 2 milijona dala v volilne namene. V nemški katoliški stranki morajo vladati jako čudne razmere sile. Parola je: ven s tujci. Položaj je torej skrajno opasen. Te dni je prišel grof Waldersee v Taku in poslal Kitajski vladi ultimatum. Če se njegovim zahtevam ne ugodi, napove vojno. No, to zna lep ples nastati. Ebenhoch vleče sem, Dipauli tja. Ebenhoch se laska danes nemškim nacionalcem, jutri Mladočehom, Dipauli ga je desa-voniral, prezident poslanske zbornice dr. Fuchs pa je ves obupan, da se državni zbor razpustil, češ, volitve bodo spravile za 30 več radikalcev v poslansko zbornico in bo vsako delo za vedno nemogoče. ' Mladočehi skrbno prikrivajo, uravnali svojo taktiko in zahtevajo, naj jim kako da bodo Shod slovanskih obrtnikov. puste volilci popolno prostost. Prememba ustave ? Čedalj e večkrat se čuje, da zlati Pragi se bo vršil dne 28. m 29. sep- se v odločilnih krogih nekaj posebnega j»ripravlja. Ti krogi tembra shod slovanskih rokodelcev in obrtnikov 1 računajo baje z gotovostjo, da parlament tudi po volitvah ne prvi shod te vrste. Na tem shodu bodo zastopani tudi bo mogel funkcionirati m da se izkaže potreba premeniti slovenski obrtniki. Sestavil se je namreč v Ljubljani neki ustavo. Ker pa sedanje ustave nečejo premeniti v smislu fede- pripravljalni odbor, ki je priobčil v „Slovencu tt naslednji ralizina, absolutistično vladanje pa je do cela nemogoče, se hcČe navidezno ohraniti sedanji parlamentarni ustroj ter oklic: vso Prijatelji! moč prenesti na gospodarsko zbornico. Bomo videli, kaj nastane. Skupni vojni zapovednik za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. - Hrvatski listi prinašajo vest, da bo eden šteje med glavne stebre države? a pri vsej njegovi važ Bokodelski in obrtni stan se je prej in se še sedaj nadvojvoda imenovan za skupnega vojnega vrhovnega zapoved- nosti vender ni užival one skrbi in nika za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, baje tudi za Hrvatsko in Slavonijo. Da bi imel član cesarske rodovine velik vpliv in udanost med Jugoslovani, je brezdvomno. podpore da se Perzijski šah na Dunaju. petek- je prišel šah mogel vzdržati in se uspešno ustavljati gospodarski in tehnični premoti velikega kapitala. m Pravna bramba maloobrtnega proizvajanja zahteva Perzije na Dunaj, kjer je bil gost našega cesarja. Cesar je nujno popolno preosnovo doslej veljavnega obrtnega reda. priredil vladarju velike azijske države sijajen dvorni obed, na katerem perzijske sta si vladarja napivala ob sviranju avstrijske in Po našem prepričanju ni mogoče to preosnovo izvesti z ne. jednotnim državnim zakonom t Francija. Tik pred otvoritvijo parlamenta, v ka- kraljevine in dežele 1 zastopane v jednako veljal za vse državnem zboru. in terem se brez dvoma vnemajo velikanski boji, je ministrstvo ustrezal potrebam vseh dežeIä. Prepričani smo, da obrtno doseglo znamenit moralen uspeh. Priredilo je kolosalen banket zakonodajstvo spada v področje deželnih zborov. in se je njenemu povabilu odzvalo 22.000 županov. To je pač jako jasen dokaz, da je Francija v taboru republike. Vojna v Južni Afriki. — Židovski listi se nekako Proizvajalna zmožnost rokodelca pa je nujno od zgražajo nad tem, da je predsednik transvaalske republike visna od cenenega in lahkega maloobrtnega kredita, inače je naša bramba proti premoči velekapitala nedostatna. Krüger, o svojem odhodu iz južne Afrike baje vzel seboj tudi državno premoženje, kar vse bi bil moral prepustiti vse m našem neugodnem položaju nasproti silnejšemu z boljšim orodjem preskrbljenemu sovražniku nam Angležem, kateri,, kakor razglašajo, so vzeli v posest republiko. Angleži pravijo, da je kaj takega v našem stoletju nezaslišano. No, verjetno je že, da Angleže silno tare, da Krüger popolnoma prezira vse angleške želje in zahteve jednostavno za to, ker ima menda prepričanje, da Transvaal ne bo nikdar an- moramo delovati z vsemi postavnimi sredstvi. mora krepiti zavest, da se nam kar najhitreje posreči rešiti velevažno vprašanje zavarovanja rokodelcev in obrtnikov za slučaj starosti in nesreče, za katerega rešitev gležka last, marveč da je sedanji položaj ondi začasen. Krügerja vzame v zaščito nizozemska država z vsemi trans-vaalskimi državnimi dokamenti in zakladi vred, po katerih*se cede sline lačnim Angležem, ker so baje precej ogromni. V Ker t skrbimo za srečno bodočnost rokodelstva in obrti moramo pač tudi priznati, da je omika in šolstvo 1 zlasti izobrazba našega obrtnega naraščaja pogoj za procvit Antverpah pa mu že prirejajo sijajen sprejem, in ondi se mu našega stanu. postavi še za njega živih dni tudi spominek. Kakor se čuje, je za vprvo pretrgana vojna in Buri se selijo na bližnjo Da bo strokovno obrtno časopisje moglo popolnoma portugalsko ozemlje. Mej tem pa se organizuje nova armada ustrezati svojemu namenu, naša dolžnost, dia se po iz prostovoljcev. V zadevi Transvaala se je obrnila nizozemska kraljica Viljelmina do Francije in raznih drugih držav. Do trudimo za njegov vsestranski razvoj. Da pa ložje in hitreje dosežemo svoj smoter, mo preteka Krügerjevega dopusta se utegne še marsikaj spreme- ramo se zbližati, moramo tesneje skleniti svoje vrste m f i stran 376 Letnik LVm z vzbtrajnim, premišljenim delom izvesti svojo organiza- Schwarzenau pa je zborovalce zagotovil, da bo vlada njih cijo. češki obrtniki so že naredili prvi poskus take orga- nasvete vestno pretresla in uvaževala. Priznati se mora, nizacije na podlagi obrtnega reda, ko so na Češkem m da se vlada v najnovejši svoji naredbi potrudila, da m Moravskem združili vsa obrtna društva v deželno zvezo, ustreže zahtevam svinjerejcev, kakor so bile izražene na Sedaj se gre za to, da bi se na vseslovanskem obrtnem rečeni enketi. shodu sprejel in dognal temelj za splošno organizacijo vseh slovanskih rokodelcev in obrtnikov. Načelnega pomena v novi naredbi način » kako In ko se bomo slovanski obrtniki prvič sešli tako važnemu dogovoru, zmenili se bomo tudi, kako bi je ravnati s prešiči, ki so na sumu, da so okuženi. Doslej je veljalo načelo, da je take prešiče brezpogojno usmrtiti. Nova naredba določa, da se sme sumljive prešiče se to naše zbližanje utrdilo in dobilo tudi praktičen spraviti na neokužen kraj ) kjer se jih živiaozdravniško uspeh na gospodarskem polju, da bi se medsebojno bolj opazuje in sicer 40 dnij, a ravna se potem ž njimi, kakor in bolj podpirali in varovali. se izkaže živinozdravniško opazovanje: če Eo prešiči oku- Lep je naš program, težko delo nas čaka. Ne bomo ženi, se usmrti, če ne, se jih izpusti. se strašili nobenega truda, nobenih žrtev 1 da misli in ideje našle pridne pristaše in boritelje stanejo početek lepše, nadobudnejše bodočnosti naše da po-slovan- Nadalje obsega nova naredba tudi novo klasifika- t cijo za določitev odškodnine, ki jo plača država za živali 9 skega rokodelstva in obrtništva. ki so bile uradoma usmrčene, pri katerih pa se je izkazalo, da niso bili okuženi. Doslej sta bili samo dve kate-Pozivljamo in vabimo vsa slovanka obrtna društva, go^iji, odslej pa bodo tri. Ih končno se je obnovila 50 o/o besede, kola, zadruge, poživljamo vse slovanske obrtnike odškodnina tistim posestnikom, koji prešiči so bili brez m njih prijatelje kar najsrčnejše svojemu prvemu njihove krivde okuženi shodu v Prago I. 1900. Pragi, Brnu, Krakovem, Ljubljani Ta naredba stopi dne 27 m v veljavo. Priznati ) dne 18. septembra 1. 1900. Kdor se priglasi k shodu, naj to naznani vsaj do se mora, da pomeni velik napredek. Po dosedanji naredbi ,so se namreč najlepše živali brez vsacega ozira pobijale, če so bile količkaj sumljive, akoravno se 26. septembra 1. 1900. pripravljalnemu odboru v Prago, prav pogostoma izkazalo, da niso bile okužene. Pojasnila daje pripravljalni odbor v Ljubljani, v katerem so gospodje: Appe Fr., Breakvar, Erjavec, Hinterlechner Kregar, Tome Fr., Tome Josip, Žan Fran. J Obžalujemo, da udeležba od slovenske strani ne bo Tudi dovoljuje nova naredba, da okrajna politiška oblast ne sme dati pobiti prašičev, dokler ni rešen rekurz. 3. določena je odškodnina za pobite pitane prešiče tolika, da se mogla upoštevati. Stvar ni v pravih rokah, in zato bodo ravno najboljši slovenski obrtniki ostali doma. Po na 95 o/^ vrednosti, za rejne prešiče pa določi ceno politiška oblast porazumno s kmetijskim strokovnim tečajem. To je velike vrednosti, ker bodo vsled tega pri določitvi cene soodločevali tudi živinorejci. Za plemenske prašiče ) Obrtnijske raznoterosti. če se pobijejo, se poleg tržne cene povrne se 25 kot povračilo višje' vrednosti. počez Prodaja gozdov. Trgovski m obrtniški zbornici v temi so odstranjene vsaj največje krutosti stare Ljubljani je došlo poročilo, da se bode dne 12. oktobra 1900 naredbe in sicer tako, da niso prav nič oškodovani sani ob 10. uri dopoludne prodalo po javni konkurenci 100 gozdov oziroma gozdnih parcel, katere so last rumunske države. Prodaja se vrši v sledečih krajih : „Jassy distriktna prefektura, Putna distriktna prefektura, Dolj distriktna prefektura, Bukarest ministrstvo za domene". Natančneji pogoji se izvedo pri omenjenih okrožnih prefekturah in pri domenskem ministrstvu. tarni oziri. Poučni zabavni Svinjska kuga. Uradna Wiener Zeitung tt je dne 19 septembra Labüdova pesem Novela. Spisal Georges Ohne t. (Dalje.) Lord Mellivan V. hodil že celo uro polagoma gori prijavila cesarsko naredbo, s katero' se preminjajo neke in doli v salonu svoje jahte, vsidrane pri vhodu v zaliv . 1899. v zadevi svinjske pri nasipu, in pričali oval Maraekzya. Skozi odprto okno določbe naredbe z dne maja kuge. Podlaga tem premembam uspeh enkete. ki se je prihajal sem vonj ob jahtin bok se zaletavajočih valov je vršila julija 1 katero otvoril sam ministrski Stari markvz ni nič čutil, niti slišal Videl v duhu vrt pri svoji veliki palači de predsednik, in katere so se udeležili zastopniki malone vseh oficijelnih kmetijskih korporacij avstrijskih kronovin. Grosvend-Square, in kako se igrata na travniku Ministrski predsednik je takrat povdarjal veliki pomen lega krika dve majhni hčerki. Jedna, omahujoč na slabih vese borbe zoper svinjsko kugo, ministerijalni svetnik baron nogah > se trudila dohajati večjo 1 in klicala: .Maud * Letnik LVIII. Stran 377 Maud!" Starejša se je na to vstavila, prišla k svoji se tem trenotku so se potresle stopnjice pot težkimi strici in jo, vsedevši se v hladno travo, vzela v naročje, koraki, in poveljnik ladije je odprl vrata. V polsvitu so in igrajoč ulogo matere, objemala plavolaso glavico te se pojavili nedoločeni obrisi visoke postave Marackzya. Markiz je pokimal, pomorščak je izstopil in Maudin soprog je vstopil. deklice. In on, še mlad, vdovec jedva dve leti, je gledal z ginjenim srcem ta ljubki prizor. Obljuboval je v svojem srcu, da bo živel izključno za dve ljubki bitji m da se poleg vseh ugodnih ponudeb nikdar ne oženi Tako je storil; in obe deklici ste zrastli v popolnem pokoju. Zdaj ste bili mladi devojki in njmu oče, ki se jima je Oba moža sta si stala nekaj časa nasproti, opazujoč jeden druzega in kažoč svojo bolest po spremembi obrazov. Maudin oče je bil smrtnobled, njegove blede popolnoma žrtvoval, je mogel uresničiti sen svojega življenja: mogel ju je videti omožene, kot matere, in on ustnice so se zaprle, vzemši rackzy reven, sključen, — na se mogel v svoji starosti radova^i prijetnostij nove rodbine. kako radostjo svojih vnukov! Gledal jih 1 gladil nežne svilene laske kako skačejo po travniku se izraz trpkosti. Main na očeh mu je bilo videti kako je prelival tajne solze. Lord Mellivan je molče pri kimal Stenin, naj stopi bližje, in stoje bilo treba ponuditi stola — 1 da mu ne se pripravil » da ga po pri stari dedni palači. Oh, krasni načrti t Toda kako kratko so trajali! sladke sanje ? Hitro se je slika spremenila, in markiz je videl v duhu park v Dunloe To bilo nekega poletnega večera sluša. Umetnik je sklonil glavo in počasi, kakor da be sede le s težavo prihajajo iz stisnjenega grla, pregovoril gHvala vam, milorde, da ste dovolili in me zašli šali. Znano vam je že, kak bolesten dogodek me je pri Maud se cel dan ni niti pokazala ) m ko jo je prišla peljal semkaj . , . Prihajam kot prosilec, prihajam s sklenjenima rokama ... da Harietta klicat k obedu, je našla sobo prazna. Sluge so y^go hger vas prosil milosti za a se pod vodstvom starega markiza razšli po velikih temnih drevoredih, kličoč med drevje, gledajoč po nasipu rib- nika ožarjenega z žarki lune, polni strahu pred kako nesrečo. „Vašo ženo", mu je segel starec v besedo. Stenio je, tresoč se nadaljeval: „Za to, katero ste imenovali svoje dete Maud m katero ste ljubili Pozabite, da ima sedaj moje ime 1 Žalibože! ta nesreča je bila večja, kakor se je kdo in spomnite se, da je imela ime vaše. Ne razmišljujte 1 nadejal. Gospodove hčere ni bilo mogoče najti. Pobegnila s svojim ljubljencem. In pred markizovimi očmi se da odloči srce samo! inogli mučiti. Ko bila močna in zdrava » bi jo ona vender slaba, bolna in jedina kruta pojavilo zagorelo obličje Steniovo, z njegovimi ognjenimi beseda bi jo mogla uničiti pogledi in z čelom, ožarjenim z navdušenjem. Oh! naj bi se on niti ne kesal? Starec ni več doba maščevanja 1 ampak Bodite plemeniti; zdaj doba odpuščanja . . . SI kako ga je oškodoval ta Marackzy! In za to zelo pogosto bil v Kako Človek ne ohranjuje proti umirajočim zakrknjenega srca « „Ali je tedaj resnica. da v nevarnosti?" rekal: če bi prišel nekega dne v moje roke, če vprašal starec s skrbjo, katero je preje skušal pritajiti moji moči, če bi ga mogel po svoji volji uničiti » Ali bil tukaj, če bi ne bilo tako?" plačilo! Ali bi se maščeval dovolj kruto vse, kar sem pretrpel? ) da mu plačal » Tedaj vidite, kaj ste napravili iz nje!" je prego voril lord Mellivan po kratkem molku. Bila je krasna 9 Vender je bilo videti, da se ta zaželeni dan ne srečen. Vse se mu vabljiva in močna 1 ko ste jo odvedli seboj v svet. In močen ga zaničeval in približa.' Stenio je bil slaven, je posrečilo. Zjednačil se je s tem preziral. Markiz ga je sovražil še bolj, in z njegovo jezo se je spojila ljutost, da ga je tako slabo poznal danes pravite, da umira! Ah! Dal sem si mnogo opraviti, da bi jo izruval iz svojega srca! Zakaj mi pripovedujte o nji? . . . Pustite me! Jaz ne poznam! Druga, katero sem goreče Ona In glej! naenkrat so mu prišli povedat: umrla In » On je tt pri vas, hoče vas videti. jedno samo besedo ga mo rete storiti najbolj bednega človeka » ali ga v najvišji stopnji potolažiti. Vi ste odločitelj jedine njegove nadeje. Dan katerega se niste niti nadejali, je prišel". Markiz se je ustavil pred oknom in s smehljajočim Imam samo jedno hčer . . . ljubil, ni na smrtni postelji . jaz jo obžalujem že tri leta . Markiz je pridušil zdihovanje, in zgrabivši se z obema rokama za sivo glavo, pozabil, kakor je bilo videti, na Steniovo pri«otnost. Tedaj ostanete neusmiljeni?" je pričel zopet Maudin Kaj naj rečem, da vas ganem? Kaj naj storim » soprog B 9 obrazom gledal v daljavo. Zvonček v cerkvi v Polletah da vas omehčam? Dobro vidite, da sem pripravljen je pričel slabo klenkati, in ta zvok z daljave je bil tako vsemu ..." žalosten, da se je starec stresnil. Zdelo se mu je, da » vsemu?" ponovil lord Mellivan, in njegovo zvoni mrliču, in prišlo mu je na misel, da mogoče jutri obličje je še bolj potemnelo. » tako zazvoni njegovi hčeri. Pritajil je plač, zaprl okno, vrnete da » da Tudi I bila zopet moj otrok?" temu 9 da mi JO več ne slišal, in s težko glavo, s srcem polnim jeze in pretresenim, je stal tu nepremično z onemoglimi rokami. „Tedaj zahtevate, da bi se ločil od nje?" „In vi mislite, da sem pripravljen, gledati jo v % vaši prisotnosti. Za vas in za me ob jednem ni prostora Stran 378. Letnik LVIIL pri njenem ležišču Toda zakaj ta debata? Ali ni solčno toploto, ogrevana z oživljajočim naorskim vetričem že enkrat volila med nama?" Marackzyu je švignil plamen v očeh. Milorde, kar počenjate, je kruto!" Kje jemljete pravo, mene obsojevati? zabavana z veselim gibanjem na morskem bregu si mogel misliti, da so se » u » Drugi kakor Stenio zdravniki motili, in da ima Maud še dosti moči, da se ubranila bolezni. Toda umetnik si je napravil nekako » svojem popuščanju. Vašo hčer ljubim tako 1 da proroško zelo natančno sodbo o stanu svoje soproge. Videl jo je naeukrat razvneto po nenadni radosti sem gotov za njo vse obljubiti. Stavite pogoje, pod katerimi se daste umiriti*! Naj so kakoršnikoli, mi ne bodo kako se bojuje proti fizični slakosti. Vender je vedel pretežki, če pripravijo poslednjo srečo moje življenje seboj". ) katera vzame dobro, da ta boj ne bo dolgo za njo zmagoslaven, in da uboga Maud zopet obleži kakor ranjena ptica, ki je ho- Markiz se je obrnil k Steniu in rekel z glasom ne izrekljivega gnjeva: % J) Vzeli ste mi jo živo, zahtevam, da mi jo vrnete mrtvo. Hočem jo izruvati vašemu boju, kakor ste jo vi izruvali moji radosti. Vi ste mi vzeli njene poljube, jaz si vzamem vaše solze. Nič od nje vam ne ostane. Zopet postane moja. Spala bo v rodbinski rakvi pri svoji ma- teri tla. ) in vi se zavežete, da nikdar ne stopite na angležka da bi šli blodit okoli njenega groba". Marackzyje pogledal, kakor okamenel lorda Mel- livana. » In za to zadoščenje ji odpustite? tt Starec je molče prikimal z glavo. Maudin soprog se ni niti stresel, izraz njegovega bledega obraza se ni nič spremenil, njegove oči so ostale brez solz. Tedaj me ločite za vedno od tega tako ljubljenega . . e Ne bodem imel pravice niti mo- » angeljskega bitja? liti niti plakati za njo, niti potresati groba s cvet licami. obupnosti nad njeno izgubo priklopite še grozo večnega ločenja. To toliko kakor zahtevati moje živ Ijenje, Bodi! Ja^ vam jo darujem. Toda naj bo vsaj moja obljuba zadostno poplačana! Bodite svoji hčeri tako zanesljivi, kakor ste bili kruti proti meni!" Markiz se je hitro obrnil Stenin,- kakor da ga hoče vprašati, če ima še kaj reči. Videl je godbenika brez gibljeja sključenega. Stopil je tedaj k durim in jih odprl. t» Mislim, da se zdaj lahko oddaljite a } rekel. „Za jedno uro bom pri svoji hčeri. Vender, ker se mi ne ljubi bivati v istem mestu kakor VI vam naznanjam naprej, da odidem še danes zvečer na Angležko". Marackzy se je molče poklonil in odšel. Markiz je poslušal glas njegovih korakov po stop-njicah in potem po ladijinem mostu. Ko ni nič več slišal, si je globoko oddahnil. In videč Daisy, kako je radovedna za nasledek tega groznega pogovora, jo je objel z obema rokama, pritisnil jo na svoja prsa in iidaril v jok. VI. tela sfrfotati oblakom. In držeč za to zelo slabo nit, katera jo je še držala po koncu J preklinjal čas 1 tako hitro potekal 1 dni J ki so hlastno minevali > in bil je poln strahu, da more jutrajšnji dan prinesti nesrečo . . . Lord Mellivan je odšel kakor je rekel, toda tu je pustil Daisy in Harrietto. In vedna prisotnost teh dveh bitij je pripomogla temu ) da je ostala Maud v dobrem za njo tako novem stanu, da se je zdelo, kakor bi se zdravje vračalo. Devojka prihajala vsako jutro s svojo guver m nanto, in stanovanje je tedaj obsvetil žarek radosti. Ona skakala sem ter tja, prepevala, v gotovih presledkih objemala sestro in širila okrog sebe nepopisljiv čar svoje mladosti in vabljivosti (Dalj sledi) ^^ Ji^ W W W w w Novice. Osebne vesti. Celovški škof dr. Kah je ime novan tajnim svetnikom, mariborski škof dr. Napotnik pa je dobil veliki križec Franc-Jožetovega reda Višji okr komisar v ministrstvu notranjih zadev gosp. Jakob Eubell Šturmfest imenovan okr. glavarjem na Kranjskem Začasni učitelj na obrtni strokovni šoli v Ljublj ini gosp. imenovan-stalnim drž. učiteljem v Pravna praktikanta gg. Jakob Kušej v Celovcu in Alojzij Bratkovič v Mariboru sta imenovana Henrik Podkrajšek . činovnem razredu. avskultantom M ay r Gimnazijski profesor v Kočevj Seit 1 gosp. premeščen v Trident, suplent v Miesu gosp. pa je imenovan začasnim profesorjem na spodnj Aloj naziji v Kočevju Fran gim- Zupnik. v Toplicah gosp. Ivan Babnik dobil častno svetinjo za 401etno službovanj Imenovanja v učiteljstvu zadnj seji dežel nega šolskega sveta so bili imenovani: goap. Ivan Mlak v Postojini za kateheta na mestni deški ljudski šoli v Ljub gosp Matevž Jenko za učitelja v Dolah gosp. Ivan Kremžar za nadučitelj v pri Litiji Vidu pri Zatičini gosp. Jakob Slapar za Krško, gosp. Alojzij Potočnik za Žabnico, gospod Fran Borštnik za Tržič, gospod Tomaž za Polhov gradeč, gosp. Fran C za Sostro Pet gdč. Ema Z Ježico, gdč. Pavla Gecelj za Eadeče, gosp. Josip Čer in za Presko, gdč. Hedvika Malovrh za za nadučitelja v Toplicah pri Zagorj gosp za nadučitelja v Šmartnem pri Litiji, gdč. Marij Videti je bilo, kakor da je snidenje z očetom Maud za Zagorje, gosp. M. Markovšek, za Ljubljj Jernej Šk erne r j a nec okrepilo. Dobila je zopet moči, oprostila se žalosti jo je mučila, in zopet je postala vesela one grozne Za- Kanonik dr. Fran Lampe. Dne 23 t. m mogla je ostati in napraviti nekoliko korakov do okna umrl v Ljubljani odlični slovenski znanstvenik in književnik kanonik dr. Fran Lampe. Pokojnik, ]e Tam prebila prijetne urice na Črneni vrhu je bil je bil porojen 1. 1859. časa vodja Marijanišča in profesor } ogrevana zopet z mirno teologije ter je šele v zadnjih letih dobil kanonikat. Vse živ Letnik LVIII Stran 379 Ijenje Lampeto bilo posveženo delu. Ustvaril je podlago V v Smartnem pri Litiji ima gasilno društvo voz slovenski filozoficni literaturi, ustvaril je beletristlöno-znanstveni s samonenaškim napisom. PaÖ öudno za občino, kjer ni no- list je, če Dom in Svet u močno razširjen po deželi in dosegel benega Nemca. še noben drugi redakter ni dosegel, da je list stalno Za živinorejce Ker pade dan 28. oktobra t. prinašal čedne ilustracije. Zasluge si jih je pridobil vzorni na nedeljo, bo semenj v Radovljici v ponedeljek dne 29. oktobra. rodoljub nepozabne m duhovnik Lampe, ostanejo slovenskemu narodu Deželni odbor popravlja torej s tem svoj dotiČen razglas ter objavlja, da se bodo biki plemenjaki v Eadovljici kupovali Na umetniško razstavo v Ljubljani prirede dne 29 oktobra/ tržaški Slovenci dne oktobra, štajerski Slovenci pa dne 14 oktobra skup izlet v Gorico Cesar v Gorici. Cesar se pripelje jutri ob uri Po slovesnem vhodu se mu pokloni deželni zastop I. slovenska umetniška razstava. „Seznam in z župani ter mu izroči spominsko svetinjo Ob uri po- imenik" umetniške razstave je bilo popolniti, ker je došlo 12 novih poludne se razkrije spominska plošča na deželni hiši, takoj kiparskih in slikarskih del. Sedaj kaže katalog 169 številk potem obišče cesar sadno razstavo, na to pa bo slovesna in 31 razstavljalcev. Med temi je 22 slikarjev, slikaric in otvoritev mestne hiralnice Zvečer bo razsvetljava in bakljada. risarjev ter kiparjev. Dame so 4 in sicer vse slikarice. V nedeljo obišče cesar deželni muzej, ob 10. uri bode avdi- Zadnje dni se je. nekaj del prodalo, nadejati pa se je, da se jenca, ob 4. uri popoludne pa se zopet odpelje. ozirom na jih v se več 9 Prodajo posreduje gosp. društveni blagajnik, rav- odredbo okrajnega glavarstva, s katero se je prepovedala raba natelj Fr. Gerbic slovenskih zastav in Volilno gibanje na Slovenskem. Na Kranjskem itd., kako nastopati z ob ozirom na vprašanje raznih županov cesarskih slavnostih, je izvrševalni postavita obe slovenski stranki svoje kandidate za vse man- odbor narodne napredne stranke goriške izjavil, da sedaj ne date, izvzemši veleposestvo. Na Goriškem bo hud boj za more dati nikakega navodila, marveč prepušča starašinstvom mandat kmetskih občin, kjer se bosta oglasila dva kandidata, in zaupnikom stranke prosto roko. Po končanih slavnostih pa V Istri bo največji boj za mandat dr. Laginje, katerega se se spregovori energična beseda hočejo polastiti Lahi, Na Koroškem bo mesto prelata Ein- Politično društvo „Edinost" v Trstu bo imelo spielerja kandidoval slovenski dež, poslanec Grafenauer. dne 15 oktobra v n Narodnem domu v Barkovljah občni Russkij Kružok. V smislu sklepov seje z dne zbor, na kateri so povabljeni vsi istrski in tržaški slovenski 24 t. m naznanja odbor, da se prične poučevanje v ruskem in hrvatski dež poslanci m oba bivša drž. poslanca istrska. jeziku v ponedeljek, dne 1. oktobra t. Kurz se letos Podpornemu društvu za slovenske visokošolce razširil na dva oddelka, začetni in nadaljevalni; v obeh bode na Dunaju so zadnje mesece darovali; Slavni deželni zbor Jenko, s pomočjo krajski 400 K; slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuji poučeval društveni predsednik gosp. dr. Vojperjevega učebnika „Russkaja rječ" in pozneje Blossfeldove 820 K. K prejšnim 450 skupaj 1 2 7 0 kron; gospa Ana slovnice ruskega jezika. Odbor vabi vse tiste, ki imajo veselje Šabec v Trstu volilo za pok. soprogom gosp. Ivan Žabcem 200 K ; in se hote udeleževati začetnega kurza, da se oglase v Schwent- poslanec gosp Viljem Pfeifer je mej slovenskimi gg. drž. nerjevi knjigarni. Nadaljevalni kurz se deljkih in petkih odn. četrtkih zvečer od bode Vi^šil ob pone- ure. Čas kurza drž poslanci nabral 140 vč.' gosp. katerim so darovali gg: Vit. Berks, kanonik Einspieler, dr. A. Ferjančič, vč. gosp. ka v v o gosp dr. L za pričetnike se določi po dogovoru z udeUžniki in se pri- nonik dr. Gregorec, vČ gosp dr. A Gregorčič, javi pozneje. Istotako se šele koncem tega tedna naznani lokal, E. Krek, Jos. Kušar, Viljem Pfeifer, Jos. Pogačnik, Fr Povše, ker bode odbor mej tem poskusil dobiti prostore za pouk kje Fr Šuklje, Vencajz, vč. gg Žičkar in dr. Ig. Žitnik bolj v sredini mesta, da ne bode večini udeležnikov preveč po 10 K; gosp. V. Pfeifer, društv. ustanovnik, je še posebej od rok. Da ustreže že -z več strani izrečeni n Eusskij Kružok" letos tudi praktični kurz želji, priredi daroval 25 K; si. kmetska posojilnica ljubljanske okolice 60 K; češkega jezika, visokorodni gosp Anton Sušic, C. m kr polkovnik v pa v tem slučaju, ako se prijavi primerno število udelež- Celji, 50 K ; gospa Pavlina Pajk, c. kr. prof. vdova v Ljub- nikov. Kdor se za ta kurz zanima, naj se izvoli do okt Ijani, U3tavnine po svojem blagem soprogu, gosp. dr. Janko t zglasiti v Schwentnerjevi knjigarni. Učna knjiga, čas. Pajku, 40 K; slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 50 K, lokal in vse drugo se naznani po Časopisisih, kako se pokaže, v Postojini 40 K, na Vranskem 30 v Brežicah 20 K, da je kurz mogoče oži^^otvoriti. Kontrolni shodi bodo: v Zatičini Kranjski gori 2. oktobra, v Jesenicah in v Litiji v Logatcu 26 na Vrhniki 20 K, v Framu 20 v Li- oktobra. v tiji 20 v Ljutomeru 20 K. v Šmarju pri Jelšah 20 K, v Ra- V Ribnici 20 v Vitanji 10 K; društv. ustanovnik gosp. dovljici in v Zagorju ob Savi 5., na Bledu in v Radečah 6., dr. Paul Turner, posestnik v Mariboru 30 K; gosp. Karol v Boh. Bistrici in v Krškem 8 , v Tržiču in v Kostanjevici 10., Luterschek, c in kr vojaški upravitelj v Zloczowu v Galiciji, v Kranju 11., 12 in 13., v Mokronogu 12., v Škof j i Loki 25 K; „Mars- na in v Trebnjem 15., v Železnikih m v Žužemberku 1 6., v profesor v Dunaju: 20 K; gosp. Simon Rutar, c. kr. Ljsbljani, 20 K; gosp. dr. Fr. Rosina, dež. peso Novem mestu in v Poljanah nad Škofjo Loko 18 , na Brdu slanec in odvetnik v Ljutomeru je nabral 20 K, katere in v Toplicah 20 , v Kamniku in v Metliki 22 , v Črnomlju darovali gg : dr. Fr. Rosina 7 K, Anton Božič, Jos. Ivančič 23., v Liubljani za okolico 24, in 25., v Kočevju 25, 26. in Ivan Skuhala po 2 K; Fr. Čeh, T. Pušenjak, Ant. Hercog, in 27., na Grosupljem 27., na Vrhniki in v Ribnici 29., in Fr. Sršen, Roman Fekonja, Ant Mišja, dr. A. Mihalič po 1 K; v Velikih Laščah 31. oktckra. Kontrolni shod za mesto Ljub- gospica Mici Duller, učiteljica v Vidu pri Ptuji je na- Ijano bo 10., 11., 12. in 13. oktobra. Kontrolni shodi naknadni kontrolni shodi se začno ob uri dopoludne. m Iz- brala na majskem izletu učiteljskih društev vzemši Jesenice, kjer se začne ob Vi^l- dopoludne. Železnike, ptujskega in slov. bistriškega okraja 17 K; pri Jos. Kitaku in Ant Brumnu. po 1 K, sama je še darovala mariborskega, učiteljema K; kjer se začne ob 11. dopoludne, Tržič in Poljane, kjer se po 10 so darovali g^.: dr. Schmirmaul, zdravnik v začne ob 10. uri dopoludne. Naknadni kontrolni shodi se bodo Rajhenburgu, dr. Janko Babnik, c. kr. tajnik v justičnem mi- višili: za gorenjske okraje dne novembra, za Dolenjske nistrstvu na Dunaji», dr. Jos. Sernec, dež posl.. odv. itd. v dne novembra in za mesto Ljubljano dne 10. novembra Celji, Luka Svetec, C. Kr. notar v Litiji, dr Jos. Vošnjak. in sicer v šentpeterski vojašnici v Ljubljani. pos itd. v Slov. Bistrici, vč gosp Fr. Gugolj, vikar!j v na v sled V Konsumnem društvu na Jesenicah so prišli Logah, ekselenca baron Jos. Schwegel, c in kr. tajni svetnik v • • vecjim poneverjenjem. jih je izvršil poslovodja itd. na Dunaju; vč gosp. Lovro Serajnik, prošt v Tinjah, Skamprle. Nezvestega poslovodjo so izročili odniji. France Kotnik, tovarnar, pos. itd. na Vrhniki, " dr. Fran Jur- . T / i ^ I f • * J • • -'V. • "V "i"-1 f ? Stran 380 Letnik LVIIl tela, dež. posl. odv. itd. v Ptuji, dr. Drag. Treo, odvetnik v Postoj dr Ant Povši0 C. kr Prijet anarhist? Te dni v L j ubij na cesti Dunaju, dr. Jos. Jelene, odgojitelj na Dunaju; Ant. Šlam ministerijalni tajnik na na južni kolodvor prijel policijski nadstražnik Lovro Brežnik berger dež C. kr. notar v Kranju, 8 K; gosp. Lovro Ulčar, c. kr nekega kovaškega delavca iz Reke, kateri sodnij n. 3 svetnik v Jos. Premem v Celi po Fanica Mencinger trg Kolar , c. kr. kontrolor na Dunaj höi v Bohinjski Bistrici, so darovali gospica neki tukaj tvrdki je bil sedaj delal na sumu. da pri je jedenkrat v pijanosti svojemu prijatelju v kavarni anarhist, ker kazal bodalo mu rekel, da ima to pripravljeno za napad. In res provincijal na Reki, Henrik Schreiner c kr. rav- vc. gosp. so dobili pri njem neko bodalo, katero je baj natelj učiteljišča v Mariboru, dr. Jos. Kolšek odv Policija .poizveduj trgu Jak. Urbanij C. kr v Laškem varen anarhist ali ne. sedaj če je sam napravil bil aretovanec res kak ne- Fr. Vidic poštni blagajničar na Dunaj dr polic C. kr. krednik drž. zak na Dunaju, Ivan lic, c. kr v Požigalec. V noči od 16. na 17 t. m. je začelo nadkomisar na Dunaju po kron V VC. gosp Anton Aškerc, urednik „LjubJj. Zvona so darovali gg čar j Vidu pri Vipavi goreti v hlevu posestnika in gostilni Josipa Bizjaka. Hlev Peter popolnoma pogorel in je ogenj Ramovš, višji nadzornik c. kr. drž žel uničil tudi vso krmo. Bizjak ima 500 kron škode Martin Meško, župnik v Kapeli, Božidar Štiftar, carsko ruski v Beljaku, vč. gosp. Premru in posestnik Kopacin, ki sta imela na profesor v Kalug dr. Oton Papež C. kr sodni Postojni, Jak. Killer, trg v Kranj pribtav v hlevu shranj seno in žito. imata je baj tamburaši v Ložu oženjeni tovarniški delavec IZ Jak. JanežiČ ker škode Filip , a trgovec Bizjakovem 450 kron rušič iz Užgal Vida. pos v Grižah pri Celji, gospa Antonjia Novak, sodniji v Vipavi mogel dobiti prenočišča. Krušiča so izročili soproga gimn. profesorja v Kranju, Gustav Pire, ravnatelj v Ljublj č gosp Globočuik v Železnikih Ivan dr Možina, župnik v Rovtah Ant Ponarejalci denarja v Celovcu po krone so darovali vč Bistrici, Jak. Korošak Konrad Jant^žič, odv. v Voloski Anton Kajšek, dekan v Slov , Fr prišlo v Celovcu več ponarejenih srebrnikov po promet. Zdaj so v Dobrli vesi zasačili dva teh Zadnj cas je kron v kapelan v Ločah pri Konjicah a vse kaže, da jih je bilo v tej družbi dokaj ponar več. Svoj Perne, c. kr. profesor v Kranju, Anton Cibič dekan v Čer delavnico so imeli ponarejalci v neki gostilni blizu Kreuzbergl ničah, Jos. Boncelj župnik tik Celovca Podmelu (na Goriškem), Henrik Angerer, dekan pri sv. Lenartu v lavantiuski dolini fforčič, kurat v Sedlu na Goriškem, Jak. Krušič Nasilna dekle Gre marin službojača Marij Andražu, Melhior Zorko župnik v 1 kapi na Prihovi. Ivan Mervec župnik v niti skozi okno. Gospodi V Trstu je pri neki gospej Val Obit poskusila svojo gospodinjo pah ledila, da dekle krade Rupertu, gospica Kolšek Milka v Logatcu, Tomo nezvesta dekla je hotela svoje tatvine prikriti s tem da Tollazzi v Spodnjem Logatcu, Al. Vodnik posestnik in kam spodinjo usmrti. Deklo so izročili sodnij go nosek v Ljubljani, gdč. Marica Marenčič v Kranju, V lekarničar König v Mariboru, dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, dohovski, ko sta Dvoboj v avstrijski armadi. Zadeva Tacoli-Le Drag. Puppo, trgovec v Kranju, Ferd. Roš, župan v Hrast zarad France Fischer, hotelir v Kamniku, Anton Šantl niku profesor v Celji Sturm Ijani, Al v Trojai gospica Marij Wessner dr želar v Ivanjcih, Fr. Konšek : c. kr učiteljica v Ljub dva ugledna častn ika odklonitve dvoboj zbudila na degradovana Najpr nastopi proti mah občno pozornost dvoboju španski princ don Alfonzo de Boubon. Njemu se je za ta čin zahvalil v odprtem pismu Jos Tominšek C. kr C. kr. poštar kardinal Gruscha. Kamen je prišel s tem v tir dvobojem dr. Andrej Vojska, dr. Fr. Detela. c. kr C. kr nads gimn. ravnatelj v Novem mestu profesor v Kamniku, se bode v prihodnjih zasedanjih bavil avstrijski dižavni zbor ogrska zbornica in skupne delegacije. Morda se vender posreči svetnik v Novem mestu Pfeifer. C. kr. fin nadkomisar v Novem mestu Jurij vreči to srednjeveško navado dr Jurij Kul terer, odvetnik v Velikovcu, Fr. Mašelj, c. kr. rač. stotnik v # • # Olomucu po krone so darovali: Visokorodni Christalnigg, vlastelin na Koroškem vč grof 3 kar garij 1 se Šestero zgodil žensk zastrupljenih. V Varni v Bol strašen zločin. Učitelj žena Romančuk vikar v Doberdobu Lovro Kranju, vali vč Al Šij Krištofic Anton Bratina povabila k sebi nekaj prijateljic. Dala jim je kave karij slad Kmalu na to pa so se pojavile gospem take bolečine župnik v Kovoru pri da so morali poklicati zdravnika. Ali prepozno I Vseh šestero župnik v Negovi; po 2 kroni so daro žen • # Mat Jeriha, kanonik v Novem mestu umrlo. Zločinec bil sluga gospe Romančuk ki je župnik v Dražgošah 50 Jak. Košar, kaplan v Starem Fr. Boncelj, zamesil v sladkarije strupa, ker je hotel umoriti svojo gospo dinj Vzel je namreč več denarja ter trgu, Jos. Stroinigg, župnik pri Mariji Zilji (Koroško), Anton službo. Mislil je, da se tako ne izve Kolar kap1 pri Novi cerkvi Fran (na Koroškem), Ivan Plevanec, župnik v Soteski Miki župnik v Sibšu Morilca in tatu pa so dobili kmalu ji potem odpovedal za njegovo tatvino. Kotnik C. kr nota v Komnu, Fr. Berlec C. kr narednik v Novem mestu dr. Ignacij orožniški Živa zgorela. V Reki na trgu Scarpa v hiši Gel Anton IV ozlevčar leticha v 4. nadstropj se dogodil strašen v Borovnici Demšar trg Andrej Jakil v Rupi, Jos. Poga načelnik postaje stanuje kapelan Ban s teto in sestro Okoli slučaj Tam v Železnikih v Celj dr Al Kraut odv v Celovcu bila sestra sama v kuhinji Ko ure zvečer je popravljaja svetilko Fr. Ks. Sajo hotelier v odni piistav Novem mestu Kranju, Blaž Dolinšek c. kr Otmar Skale C. kr okr B. Jentl, trgovec v Mariboru F. Pollak, trgovec v Kranji Jos. živinozdravnik v Novem mestu svetilka razbila ter in hipom polil s petiolejem, ta pa se se je užgal bila vsa v plamenu. Dobila je grozne opekline Boncelj, trg. v Železnikih, ter kmalu umrla, ko so jo prinesli v bolnišnico Vezuv. V vulkanu Vezuv poleg Neapolj Fr. Omersa, trgovec v Kranju, ogenj in ]e videti prve deluj Fr. Štupar, pristav c. kr izmetavanj Vrh kmetijske družbe v Ljubljani, vč. gosp. Mihael Prijatelj v Slavini, po 1 krono župnik namreč ozračje rdečkasto in po bregu da se materije v vulkanu dvigajo gore pada pep kar pomeni Za toliko blagih darov izreka odbor prekipele. Ljudstvo prebivajoče na bregu da bodo kmalu skrenejšo zahvalo ter prosi najuljudneje, da blagovole vsi Boga in Mater božj prosi noč plemeniti rodoljubi in vrle domorodkinj sedaj ko se skoro nevarnosti da reši njega in njegovo imetj in dan preteče pričenja novo šolsko leto, z obilnimi darovi podpirati bedne naše dobrodošel sokošolce na Dunaju. Vsak tudi najmanjši dar bode sledil baj Sultan v nevarnosti? Sultanov zdravnik ob je za- vem Darove dr. Klem. Seshun, dvorni Singerstrasse sprejema I. društveni blagajnik gosp. vodi neka dama, a pripada bileju zaroto proti vladaiju katero 118 odličnih oseb m sodni odvetnik na Dunaj zaprli vse zarotnike, ne da Baj so se o resničnosti te vesti prepričali •4 I I 1 jn .1 Letnik LVIII Stran 381 Narodni izgredi Olomuca se j avli z dae 10. t. m., da je prišlo mej čehi in Nemci, ko se je severno- značilo pristopilo ze tudi mnogo italijanskega vojaštva kar moravski „Sokol" vračal, z nekega To ljudstvo se torej ne zadovolj s svojim slavnostnem sprevodu so čehi klicali „Na zdar izleta, do malih izgredov, mora po tujem! In to hoče biti 20001etna kultura je zelo segati Mi pa so odgovorili s „Heil" klici, na kar so se pojavili veöj a Nemci moramo vedeti, kaj nam je storiti proti tej bruturi: slovanska gredi Eedarstvo napravilo zopet red. 24 . oseb je bilo za vzajemnost je naša jedina zaslomba! Dijak ubil ravnatelja. V Harkovu je ustrelil neki ustavljenih deloma radi luöanja kamenja, deloma radi hrupa, dijak, ki ni napravil izpita, gimnazijskega ravnatelja Tihanova Nekdo je vstrelil na redarja ter mu prestrelil čelado. Storilca' in težko ranil profesorja Grorkij Nato še niso našli s sabljo Več oseb je bilo lahko in jedna težko ranjena darstvo ter javil svoj zločin je šel sam na re- Anarhisti proti bolgarskemu knezu da so anarhisti Čuj Ministrstvo pod zatožbo Srbsko veliki sovražniki sklenili so baj bolgarskega e se, Vladana GjorgjeviČa napadajo novine, ker se kneza je ministrstv dobilo v kajti umoriti ga. V ta namen je prišlo že naj se 50 anarhistov iz raznih delov sveta, a največ imeli Nekateri so že odšli v Bolg Italij državnih računih mnogo pomanjkljivosti in zahtevajo, isto ministrstvo postavi pod obtožbo. Med drugim si je Vladan v račnn 100.000 franKov za stroške o in so Gjorgjevič postavil meseca avgusta tozadevno posvetovanje v Budimpešti, atentatu aa bivšega kralja Milana Stroške da izvršijo ta sklep pa ]e to zadevo Kaj poplačal minister pravde in tudi v državnem srbskem računu je Ferdiuand storil hudega anarhistom, se ne ve, znano pa so bile že unešene. Meni se pa, da so teh 100.000 frankov je, da ni nič dobrega storil bolgarskemu narodu prišel pod Koburžanom na rob gospodarskega propada porabili za podkupovanje krivih prič ter za subvencij poro) novinstvu katero (pod Ženska politična agitatorica Lepa mlada srbski radikalni stranki zagovarjalo ta Milanov nastop proti žena Edit May Müller je imela v mestu Maine v Severni Ameriki na korist demokratskega Sovražnik žensk v hlačah. Gospod Charles Redman predsedniškega kandidata v Washingtonu ima ženo kolesarico, ki je tudi predsednica Briyana. Vsi demokratski američanski listi hvalijo njeno go- ondoWega reform-kluba. Ta klub se poteza za fo, da bi tudi vornistvo njen imela tolik kakor temperament njeno duhovitost deluje mestih za Bryana baj Uspeh ]e ženske nosile še noben moški govornik. Odbor, ki ne mara, da bi mu žena nosila hlače široke hlače. Toda soprog gospe predsednice ter 9 m 11 je iste nositi angažoval, da bo govorila še v drugih strogo prepovedal. Te dni jo je zalotil na kolesu sredi ceste. Sin okraj odrezal očetu Dvor hrvatske Bano glavo M občini Brdj v grozne surovosti. Kmeta Vujanic oče in sin, sta bila Planil je na njo z bičem ter jo pretepel Njena spremljevalka, Ana Dickerson, jo je hotela braniti, a nosila je tudi rabijatnega miss se je primeril nenavaden slučaj hlače in Redman je ošvrkal še njo. Ženski sta Ko sta delala račun, sta se semnju sovražnika ženskih hlač tožili pri policijskem sodišču, ga ga oče ogoljufal Nato je sunil očeta z nožem sprla ker je namreč sin trdil, da je nato obsodilo na 40 kron kazni. Vsled pritožbe pa je bil je oče sunil sina z nožem, sin pa Redman pri drugem sodišču oproščen, in sodnik je celo izjavil, nazaj, ga umoril in mu končno od- da smatra žensko v hlačah za nedostojno, nemoralno in po- rezal glavo. V Banovi so umori sploh jako pogosti huišljivo. Dal je razumeti, da bi bil celo pripravljen, obsoditi Med srbskimi kraljicami. Srbske novine javljajo, gospo Redman, ako bi jo bil ovadil kdo radi pohujšljivosti. da v Belgrad Vsaki dan prihajajo dopisnice, doposlane po bivši srbski ki al j Aleksandra Nataliji. Dopi Razbojnik Taso Ilič, pred katerim se trese vsa so naslovlj njimi bivša srbska kralj na kralja sremska dežela, je izvršil pretečeni teden skuplj novo razbojništvo. svoj srd nad Vukovarska meščana Rukavina in Kostenac sta se vračala z kraljem Aleksandrom in njegovo soprogo Drago. Iste novine vozom iz Morovica v Vukovar V poročajo, da je pisava teh dopi gozdu Gladnoš, na cesti osebe v Srbiji, a so v Belemgradu tuSi zelo razžaljiva za vladaj da ni v posebno čast Natalij med Tovarnikom in Sotinom, ju napadeta dva razbojnika, ka- Zdaj sprožili terih jeden je bil logarsko oblečeni Ilič orožjem v roki sta voljo pisave kaznuje, zato so sklicali zbor misel,, da se kraljico Natalijo za- jima vzela ves denar, uro verižico in prstane, potem sedla na gospa u kateremu društv je bila Natalija pokrovitelj Društvo belgrajskih voz ter se odpeljala. Razbojnik Ilič je oropal potnika torej sklenilo, Natalij o izbrisati z pokroviteljskega mesta in na to mesto imenovati sedanjo kralj v Parizu Konja tudi dveh konj in voza! v Strajk in nemiri. Iz Kopenhagena javljajo, da so ondi nastali nemiri povzročeni po štrajkujoČih delavcih, kateri mu ukradli. Izvošček Ivan Krst Le Roy so namreč zvečer počakali svoje delujoče sodruge pred vratmi Drago bil po noči določen na kolodvoru vzhodne želez tvornice in jih začeli pretepati. Vmes je seglo redarstvo, ka- nice, da ondi počaka vlak. Ker je moral precej časa čakati, tero je zaprlo več napadalcev. V pretepu so brez da nečno zaspal. Ko se kajti med tem ko Voz redarstvu ga kedo potreboval jih dobili tudi zbudil na kozlu zadremal in ko- redarstveni uradniki, katere je ljudstvo napadlo s kamenjem opazil. da nima več konja in palicami ter po njih udrihalo, še le potem, ko je prispela moral spal so ga mu neki prebrisanci odpeljali, pomoč je bilo mogoče nekaj razsajalcev prijeti in zapreti. sam domov peljati, tatvino pa je naznanil Odločnost srbskega kralja Aleksandra. Raz- kraljica Natalija je poslala svojemu bivšemu komorniku odprto bivalcev. Strašen orkan je razsajal minole dni na nekem spada k državi Teksas. O tem je zadela grozna katastrofa mesto Gfalveston, ki leži na otoku ter šteje 50.000 pre- otoku, Orkan pismo, v katerem je do cela porušil in uničil. Nad 3000 dostojen način zasramuje sinaho, kraljico Drago, na ne- ljudij je našlo smrt samo v^morju. Doslej so potegnili iz morja Kralj Aleksander je vsled tega razpustil dvor 700 trupel; mnogo pa jih je morje odneslo. Od bolnikov razkraljice Natalije ter izdal na ljudstvo razglas, v katerem katerih je bilo nad 100 v bolnišnici, rešili so jih samo osem. izjavlja. da se bo proti vsakomur, ki grdi kraljev dvor ali V pristanu je bilo izpodkupuje ugled dinastije, parnikov in kakih 130 ladij, katere postopalo kakor proti ali krivičniku, naj pa si bo ta oseba kdorkoli hoče. izdajalcu vse orkan potegnil v morje ter jih uničil. Škoda se ceni se »Dante Alighieri«. Nekam čudno je dejsto, da nad 40 milijonov dolarjev. Kuga. V Grlasgovu je kuga še zmeraj v isti moči je po umoru kralja Umberta še živahneje jela raz\?jjati ona kakor je bilo prve dni. V nedeljo dne 16. t. m. se je prija- propaganda v Italiji, škili sem na naše Primorje Duša vilo propagandi irredentovsko društvo katerega cilji gredo za n Dante Alighieri", ročilih novih slučajev kuge v mestu Grlasgov. Po zadnjih po- se dalo sklepati, da se kuga v Glasgovu širi. Iz poitalijančenjem Slovanov v Pri- mesta pa se kuga širi tudi na deželo in zadnje vesti prinašajo morju in Dalmaciji potom „Leginih" šol. Temu društvu je glas, da je kuga zanešena tudi na Škotsko. > • \ Stran 382. Letnik LVIIl. Loterijske srečke v Lincu dne 22. septembra t. 55 V Trstu dne 22 septembra t. 77, 25, 40, 87. 21. V Pragi dne 26. septembra L 72 I 62, 50, 19, 85, 88. 54, 50, 15, Tržne cene. v Ljubljani dne 28. septembra 1900, Pšenica K rž K 6.80 h, ječmen 6. proso turš^ica K 6.20 leöa ajda K 10 11.50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. fižol CO Sk r b «1 no iV ^ r ' e A • • \\ / . . ' w h . • "i V,':* ■ : . ... N . . • ^ v v. • ■ • • i . - • • • I '8U80 aiziufe|sj ^ n V • M-.-: m. o zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 5 Deutsche Gasse 8 Budapest. 10) er , • ; t ' • M -», * * t / skrivnosi vec napraviti SI vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran coskem zistemu s pomočjo ekstraktov ki stanejo za napraviti po litrOT likerjev: Tropino vec 9 Absinc, Yermut, Ruski pelinoTec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; SliTOTec, Rum, Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benedik tinec. Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. Teč. Vsaki pošiljatvi pri- denem navodilo, kako se napravi liker. Pre- prodajalcem 1 če naročijo več blaga mnogo cenej e (12 25) Anton Kukavina Trst. Via Belvedere JA i n priporoma - . Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. ipt jpa mt š^ š^ š^ m^ ti^ Jpi Jfi šijfk š^ š^ jp^ * Doktorja pl. Trnköczyia preskušena zdravilna mnogo redilna sredstva, preskušena priporoča in razpošilja lekarna Trnkoezy Ljubljani. Najceneje se dobivajo y podpisani lekarni, jfe se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila Tsak dan na Tse strani sieta z obratno pošto s poštni ad z natančnim povzetjem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražnjoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Tmköczya Kakao sladni priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in ____ najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Tmköczyja ^pli^^p^Hp kapljice. Jzbomo sredstvo za želodec. Deluje pomir- jnjoče, krepilno, bolest ntešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. TTl^Offliil^O želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez čestokrat pripeti vsen bolečin, kakor se Skatlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. 80 h, tri škatlje 2 K. drugih krogljicah. Pocakrene krogljice. Skatlja ^^ kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko X X Olll.^ raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. Drgnilni ali ndov cvet (protinskl cvet, Gichtgeist) priporočljiv _ je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem m noga delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kuipim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost. treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Varstvena znamka Ker vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Trnköozyja redilne pripravke za živino. Ooktoija Xrnkiöczyja vi n ^Ir i prašek za no- MJL T luon^i tranjo^ rabo pri kravah. blizu let z volih in konjih. najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe l samo 4 K. pet zavoj čekov T'vfiwi^li i'^dilni in krmilni prašek i idai-lJjJ. Varstveno in diietetičnc znamka ___ Varstveno in dijetetično varstvena sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa m tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Tmköczyja prašičji praSek, pristen samo z gorenjo varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgjnst Pucihap Tisk in založba: Blasaikoyi nasledniki