MLD spremenil celostno grafično podobo /OkCreatlve
& v	^commons
Slovenija
Celostna grafična podoba je pomemben del podobe vsake organizacije. Seveda se tudi v MLD zavedamo, da forma nikoli ne sme dobiti prednosti pred vsebino, skrbeti pa je potrebno za oboje. Zato smo se v MLD lotili prenove naše grafične podobe organizacije, s katero želimo stopiti v korak s časom in spremembami, ki so se dogodile od zadnje spremembe podobe podmladka pred 6 leti.
Na 4. redni seji Sveta MLD, ki je potekala 25. maja v Ljubljani, je bil predstavljen predlog spremembe CGP, kot ga je zasnoval član izvršnega odbora Jani Novljan. Proces stilske preobrazbe MLD je potekal več mesecev, v katerih so se iskrila mnenja in pogledi na različne variante sprememb. Po dolgotrajnih pogajanjih, usklajevanjih in piljenjih je
vodstvena ekipa predstavila predlog	spremembe
članicam in članom sveta. Predlog je bil odlično sprejet in posledično tudi sprejet na svetu podmladka.
Z roko v roki s spremenjeno grafično podobo nastaja tudi nova spletna stran MLD, prenavljamo pa tudi naše predstavitvene strani na spletnih socialnih omrežjih. Forma je urejena, sedaj pa se bomo s polno paro lotili tudi prenove in osvežitve vsebine. Pred nami sta pestro poletje in vroča jesen.
Nov član Izvršnega odbora MLD je Damjan Matičič
Na 4. redni seji Sveta MLD smo na mesto člana IO MLD, za katerega se je evidentiralo pet članov, izvolili Damjana Matičiča iz Kamnika. V svoji predstavitvi je izpostavil pridobivanje mladih, saj smo mladinska organizacija, ki brez mladih na terenu ne more
delovati Zato mora MT D narediti
več
na
prepoznavnosti, predvsem pa opozarjati na probleme mladih.
Sodelovanje z drugimi podmladki pa nima tolikšnega pomena, vseeno mora imeti LDS tisto glavno vlogo, je še povedal.
Čestitke, Damian!
Leto 1, številka 4
Vsebina
Dnevnik mladega
liberalca -Alexsander Plahr
Fotoreportaže s Prvomajanja
"Liberté, égalité, fraternité, legalitè!"
Študentski protesti z liberalnega vidika
Okrogla miza -Družinski zakonik
Slovenec Slovencu podari knjigo
Koroška liberalna gauda
-	Poslansko vprašanje vodje Poslanske skupine SDS Jožeta Tanka med drugim žalostno priča o dejstvu, kako skopo je seznanjen z delovanjem lastnega podmladka.
-	Enoločnico, ki ste si jo skuhali in prežgali pojejte sami; V interesu več kot 100.000 študentov v Sloveniji bi bilo, da vodstvo SOŠ in ostali, ki so izrabili študentsko gibanje na demonstracijah, odstopijo s svoiih položajev.

4
6
8

Nuša Anna Hrustek mednarodna saktratarka MLD
Izvršni odbor in Kongres Lymeca v Sinai
Trije člani vodstva MLD so se udeležili LYMEC-ovega izvršnega odbora in kongresa, ki sa ja odvijal od 30. aprila do 2. maja v Sinaiji v Romuniji. Izvršni odbor je zajemal naslednje točke dnavnaga rada: sprajam dnavnaga rada, sprejem poročila prejšnjega IO v Zagrebu, poročanje o dogajanju v organizacijah, ki so članice LYMEC-a, poročilo Izvršnega odbora, poročilo ELSN (Europaal Libaral Studants Network) in razna finančna poročila. Na IO so nas nagovorili Patroula Ntalamadiou, pradsadnik ECOSY-ja, Annamia Nayts, pradsadnica ELDR-a, Vlad Oprea Gheorghe, župan mesta Sinaia, in Crin Antonascu, pradsadnik PNL. IO je uspešno izglasoval vsa poročila in tako je bil čas za pričetek kongresa, ki je to leto še posebej pomamban, saj ja Lymac dobil novo vodstvo.
Novi člani vodstva so: predsednik Alexander Plahr, podpradsadnica Mette Lykke Nielsen, blagajnik Matilda Flemming in člani biroja: Jeroen Diepemaat, Vedrana Gujić, Mireia Huerta i Sala in Claudia Benchescu. Polag izvolitva novaga vodstva smo izglasovali nakatara spramamba v samam statutu LYMEC-a kakor tudi poslovniku.
Veliko časa smo posvetili tudi resolucijam. Sprejeli smo sledeče:
1.	Why Icaland should join EU - sprajata
2.	Stop war against Islam and Raligious Symbols
3.	A libaral Commitmant to Common Bordar Managamant
4.	Ralaasing tha slavas of human trafficking and pravanting tha anslaving of
paopla in Europa
5.	No to EU Tobin Tax - spraj ata
6.	Rasolution on tha Common Fisharias Policy
7.	Rasolution on tha Bologna Procass
8.	No nakad scans!
9.	Studant sarvicas across Europa
10.	Urgent resolution on EU's plan to block wabsitas
12.	Prasidancy of EU Council
13.	Libaralism not to blama for tha crisis 14. Racognition of Saxual Raproductiva Haalth and Rights as a policy in LYMEC
15.	Ralaasa of Cuban Political Dissidants
16.	To go Graak or not to go Graak and Buraau rasolution

Jf » V
>
ÄF
Balkanska dalagacija na Kongresu
Kratek intervju z novim predsednikom Lymeca - Alexsandrom Plahrjem
Stran 2
1.)	If you turn back and look at your past two years as the LYMEC vice-president, is there anything you'd like to change?
Two years is a long time, and I am sure there are things that could have been handled better. Even though we managed to stop the trend of over-expanding the organization and started on the path to sustainable finances, many challenges remain. I think people in the last Bureau did contribute to move some issues in European politics into a better, more liberal direction, and that made these two years very worthwhile.
2.)	What is LYMEC in your opinion today compared to decades ago?
Well, when I started out in LYMEC, the
emails where still answered from a European Parliament email adress, where LYMEC was co-situated in an office as a very non-professional, parttime organization. Today, we already much further advanced, even though much remains to be done!
3.) What are your expectations as a newly elected LYMEC president?
Until recently, there where "normal" politics and European politics. The two did not mix and all the European affairs where handled by the internal guys - the international officers (in case of youth organizations) and foreign relations guys (in terms of governments and parties). Today, this changes dramatically: European politics no longer is foreign policy, but instead just an additional layer adding to the
Dnevnik mladega liberalca
local, regional and national policy levels. Most laws affecting people's lives in, lets say, Maribor or Kranj nowadays have their roots in Brussels and Strasbourg, not Ljubljana anymore.
So for young people in Slovenia (or any other part of the European Union) it is not sufficient anymore to just influence politics in their home country - they need to have a strong voice on the European level as well, since the decisions there directly influence their lives. LY-MEC's role is to help young liberals raise their voice on a European level!
4.) How will LYMEC develop in the future under your presidency?
One of the main points will be to transform LYMEC from an international umbrella-type organization into a true youth organization on European level, aiming to influence actual policymaking in the European Union. For that, we need to become more visible to the outside, for example by street actions, good press work and on-the-ground campaigns. We equally need to better involve the members of our member organizations. Reaching beyond the crowd of "usual suspects", opening our events to more people from our member organizations, getting into better contact with them are things we should aim for.
5.) What are your priorities for these 2 years as the LYMEC president?
There are two very clear priorities in terms of political content: Civil liberties
MLD z novim predsednikom Lymeca - Alexsandorm Plahrjem.
and justice between generations.
Civil liberties are cut back more and more: Things like the data retention directive that requires communication data of all 500 million EU citizens to be stored, automatically giving SWIFT banking data to the United States of America without a European judge involved, or blocking parts of the world wide web instead of actually prosecuting culprits are no-goes for young liberals. We must not treat our citizens as suspects, but as individuals that have rights and for whom the presumption of innocence applies. Therefore, this will be one of our main areas
of attention.
Justice between generations is an equally elemental question for young people across Europe. With the current demographic developments, we will have less and less young people and more and more old people in the future. Therefore, the need to reform pension systems, healthcare systems and to reduce state debts is urgent. Fighting for intergenerational fairness is a huge task for all of us, a task that will be included in LYMEC's agenda for the years to come!
GOOD LUCK ALEX!
27.APRIL - Dan upora proti okupatoruju
DOST IMAM...



^jfeflty Ali nas je kaj izučilo?
...VEM KDO JE ZMAGAL!
w %
Stran 3
9.MAJ - Dan zmage nad fašizmom in nacizmom
V	Mladi liberalni demokraciji razumemo stisko ljudi, zato sindikalnih protestov ne obsojamo, temveč jih dojemamo kot nujno potrebo po široki diskusiji o prihodnosti vseh generacij, vključno z mlado populacijo. Obsojamo ceneni populizem političnih strank, ki se lomi na hrbtih socialno ogroženih dijakov, študentov, delavcev in upokojencev. Tovarniški delavci, čistilke, hišniki, natakarji, kuharice, frizerji, gasilci, policisti, reševalci, ... so ljudje, ki s svojim delom prav tako prispevajo k ustvarjanju državne blaginje, kot direktorji, ravnatelji, profesorji, sodniki, zdravniki in drugi.
Le skupaj, vzajemno, lahko ustvarjamo in gradimo skupno blaginjo. Nihče, ki upravlja politično funkcijo, si ne more vzeti nadpravice obljubljanja demagoško napihnjenih sladkorčkov, nikakor pa ne, če se za te stvari ve vnaprej, da so v tem trenutku neizvedljive.
V	mLD bomo poskrbeli, da bo liberalna demokracija dosledno upoštevala socialno pravičnost, v skladu z realnimi možnostmi. Hkrati pa apeliramo na sindikalna združe nj a, da so pri postavljanju svojih zahtev realna in postavljena v okvir finančnih zmožnosti.

Živel 1. maj !

Fotoreportaža s prizorišč Prvomajanja
Kot glavne zvezde večera so v Šentjerneju nastopil provokativni hrvaški Let 3, energični rockerji z Rijeke, ki so tako postali prva tuja skupina (med več kot 50. skupinami v 13. letih Prvomajanja), ki je nastopila pred občinstvom, zbranim ob šentjernejskem kresu. Ob njih pa so nastopili tudi stari znanci Prvomajanja, skupina Otium ter Epidemija in D'Palinka Band.
Avtor fotoreportaže: Andrej Matič, Ines Železnikar in Tomaž Zver
!<j » & « t SZ*
i
h
• &

i- ' &
Stran 4
Člani Prekmurskega pokrajinskega odbora MLD so 30. aprila v sodelovanju z Društvom mladih Kobilje v Občini Kobilje postavili mlaj. Mlaj je simbol pomladi in rasti, na Slovenskem pa je postavljanje prvomajskega mlaja splošno razširjeno; razlikujejo se le okrasitve visokega olupljenega debla, na katerem obvezno na vrhu plapola zastava, pod njim pa visi venec. S stroji je mlaj postavljen v petih minutah, mi pa vztrajamo pri ročnem delu, ker je to lep družaben dogodek, ki nas povezuje. Postavljanje zahteva moč, poslušnost in ubogljivost, da ne bi prišlo do nezgode. Prvi maj je še vedno delavski praznik, čutimo ga, naš je in bo naš ostal.
v
Sentjernejsko Prvomajanje na poslanskih klopeh
Poslanec SDS Jože Tanko je v četrtek, 29.4.2010, na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje glede financiranja prireditve Prvomajanje, ki jo že 13 let zapored, na predvečer praznika dela organizira Mlada liberalna demokracije (MLD) ob pomoči LDS. Omenjenega poslanca SDS zanima, kako sta lahko "stranka in njen podmladek" pridobila sredstva Ministrstva za šolstvo in šport RS oziroma Urada za mladino pri omenjenem ministrstvu. Organizatorje prireditve, ki bo v petek potekala na sejmišču v Šentjerneju, je poslanec razbral iz plakata. Vlado sprašuje, koliko sredstev je oziroma jih bo ministrstvo za šolstvo in šport namenilo za to prireditev.
V zvezi z omenjenim vprašanjem posredujemo pojasnilo: Urad za mladino ministrstva za šolstvo in šport vsako leto pripravi j avni poziv za sofinanciranje mladinskega dela, katerega rezultati so bili letos objavljeni na spletni strani Urada RS za mladino
Stran 5
26.3.2010. Razdeljenih je bilo, po nam dostopnih podatkih, 1.420.000 EUR, sofinanciranje pa je pridobilo 150 organizacij. Na poziv so se, enako kot vsa leta doslej, lahko prijavili mladinski centri, mladinski sveti lokalnih skupnosti, druge nevladne organizacije in mladinske organizacije s statusom nacionalnih mladinskih organizacij. Med njimi so tudi podmladki političnih strank, torej tako MLD, kot tudi SDM (podmladek SDS), Nova generacija SLS, Mlada Slovenija (NSi), Zares aktivni, Mladi forum SD.
Mlada liberalna demokracija je na letošnji razpis Urada za mladino prijavila svoj letni program dela, ki obsega številne aktivnosti, med njimi tudi šentjernejsko Prvomajanje. Za letni program dela bo MLD, v skladu s sklepom Urada RS za mladino, prejela 15.833 EUR. Kolikšen delež pridobljenih sredstev bo MLD namenila prireditvi v Šentjerneju bo jasno po prireditvi, ko bo pripravljeno finančno poročilo projekt.
Pogodbena obveznost organizacij, ki so prejele sofinanciranje na podlagi rezultatov javnega poziva je tudi ta, da je Urad RS za mladino naveden kot sofinancer pri izvajanju mladinskih programov ali programov za mlade, ki jih sofinancira. Zaradi tega pogoja se na plakatih in letakih za Prvomajanje nahaja tudi logotip Urada za mladino. Ker pa delež pridobljenih sredstev ne zadoščajo za izvedbo prireditve Prvomajanje, LDS svojemu podmladku pomaga pri organizaciji tega (in številnih drugih) dogodka, zaradi česar je tudi LDS navedena na vseh promocijskih materialih.
Poslansko vprašanje vodje Poslanske skupine SDS med drugim žalostno priča o dejstvu, kako skopo je seznanjen z delovanjem lastnega podmladka, ki je mu je Urad RS za mladino letos dodelil sredstva v višini 19.368 EUR, drugi podmladki političnih strank pa so prejeli po: 23.096 EUR (Mlada Slovenija), 20.724 EUR (Mladi forum SD) in 10.943 EUR (Zares aktivni).
MLD
Marko Vujačić OO MLD Bovec
"Liberté, égalité, fraternité, légalité!
V slovenskem prostoru je predlog o legalizaciji marihuane pod regulacijo države že nekaj časa aktualen, še toliko bolj med recesijo. O tem je bilo že veliko govora na številnih znanih spletnih straneh in forumih, predlog podpira tudi opozicijska	SNS.
Marihuana je rekreacijska droga, ki je manj škodljiva kot alkohol in tobak, uvrščena pa je v skupino I na seznamu prepovedanih drog.
Prometne nesreče zaradi marihuane so redkost, kot tudi socialni problemi, kar pa za alkohol ne moremo trditi, saj so pretepi otrok in drugih članov družine ter številne prometne nesreče pogost rezultat alkohola. Marihuana na človeško telo deluje zelo pomirjajoče, zato se njeni uživalci ne pretepajo, ne uničujejo stvari okoli sebe, ne mečejo steklenic po ulici, ne povzročajo nasilja in kršenja javnega
reda in miru. Prav tako še ni bilo nobenega smrtnega primera zaradi zaužitja marihuane. Zanimivi so tudi njeni zdravilni učinki. Ponekod v tujini, predvsem v razvitih državah EU in ZDA, ima vedno širšo uporabo v medicini, v Sloveniji pa je tudi za medicinsko uporabo prepovedana.
Potrebno bi se bilo zavzeti za	prekvalifikacijo
marihuane iz skupine I v skupino III in s tem omogočiti pristojnim ter kvalificiranim institucijam presojo o njeni uporabi v zdravstvene namene.
Glede	ekonomskih
vidikov pa lahko rečemo, da bi legalizacija marihuane prinesla zelo pozitivne	učinke.
Stimulativno bi delovala tako na slovenski turizem kot na državni proračun, upadla bi prodaja na črnem trgu, pojavilo bi se veliko število turistov, z obdavčitvijo	in
trošarinami na marihuano bi se povečal tudi priliv denarja	v državni
proračun. V državah, kjer so marihuano legalizirali, se je njena uporaba med domačim prebivalstvom zmanjšala. Enostavno lahko rečemo, da stvar, ki postane kar naenkrat legalna, ni več zanimiva. Od nekdaj je bilo tako, da so bile prepovedane stvari ljudem vedno zanimive. Z legalizacijo bi dosegli
ravno obratno.
Kar se pravnih in upravnih ureditev tiče, bi se morali zavzeti za sistem, ki je podoben nizozemskemu, kjer je dovoljena prodaja marihuane v "coffe shop-ih". Zakonodaja bi bila podobna, kot jo imamo v Sloveniji za prirejanje iger na srečo. Kdor hoče v Republiki Sloveniji prirejati igre na srečo, bi potreboval ustrezno koncesijo. Kdor te koncesije ne dobi, iger na srečo ne sme prirejati. Koncesionar mora državi plačevati tudi koncesijske dajatve. Podoben sistem bi lahko uporabili za prodajo marihuane, kjer bi v občinah lahko prodajali marihuano samo tisti, ki bi dobili koncesijo od države. Za začetek bi marihuano omejili tako, da bi vsaka občina imela samo enega koncesionarja, da bi lažje spremljali, kakšne posledice bi ta legalizacija prinesla. Koncesijo bi lahko imela samo ena trgovina, trafika ali dnevno-nočni bar ali klub. Tudi za gojenje marihuane bi bila potrebna koncesija s strani države. Marihuana bi se lahko uživala
15. maja 2010, ob 16. uri v Argentinskem parku se je odvijala že tradicionalna prireditev Marihuana Marš. Namen prireditve je pozvati širšo družbo k drugačnemu, pozitivnemu pristopu do problematike prepovedanih drog, še zlasti marihuane. Na prireditvi so predvajali dokumenarec Tonija Cahunka o položaju marihuane v slovenski družbi in primerjavi z drugimi evropskimi državami, nastopili so tudi Zlatko, Slon in Sadež, mostarski
samo na določenih prostorih. Lahko bi uvedli odprte ali zaprte kadilnice, ki bi bile namenjene uživanju marihuane. Koncesionar bi torej moral upoštevati zakone, državi bi moral plačevati koncesijske dajatve, davek in trošarine na marihuano. Kdor bi kršil pravila, napisana v koncesiji, bi se mu koncesija tudi odvzela.
Iz navedenih razlogov lahko sklepamo, da je marihuana ta trenutek prepovedana samo iz kulturnih vidikov in ne iz zdravstvenih, ekonomskih ali socialnih razlogov. Droge so bile prepovedane že od nekdaj. Glavni problem prepovedanih drog je bil vedno ta, da so droge tekom zgodovine zavirale napredek v družbi, povzročale zdravstvene, ekonomske in socialne probleme. Ravno zaradi tega je prepoved drog globoko zasidrana v kulturi ljudi. Vendar pa v ta koš nikakor ne bi smela spadati tudi marihuana, ker njene posledice niso niti malo primerljive s posledicami, ki jih povzročajo ostale prepovedane droge. Prepoved marihuane j e povzročil predvsem strah pred »neznanim«.
MMiHUANA MARšl5f2olO
Argentinski park, ob 16h
ZosteraSlon&Sadež Bro&Zlatko
% Bffitd «S»	% £.
Stran 6
Izjava za javnost levih podmladkov ob napovedanih študentksih
demonstracijah 19. maja
Ob napovedanih jutrišnjih študentskih demonstracijah v Mladem forumu SD, Mladih liberalnih demokratih in Zares Aktivni, pozivamo študente in dijake, da če se že odločijo protestirati, naj protestirajo proti aktualnim vodstvenim funkcionarjem študentskih organizacij. Prepričani smo, da so študentje in dijaki samo sredstvo za uresničevanje parcialnih interesov oseb, ki vodijo študentske organizaicje.
Problemi prve zaposlitve, štipendiranja, študentskih postelj, visokošolskega izobraževanja, vse to so problemi, katerim smo priča že kar nekaj let. Pa vendar le jih je ŠOS začel izpostavlajti šele ko je v javnost priromal predlog Zakona o malem delu, ki se je dotaknil tudi financiranja študentskih organizacij. Zakaj je temu tako, zato, ker je študentskim organizacijam vse prevečkrat mar za vse drugo kot potrebe študentov samih.
Temu vsekakor priča podatek, da se samo 1% študentskega proračuna na
leto nameni socialno šibkejšim študentov, to je 150.000 EUR od skupnih 15. 000.000 EUR. Medtem ko na drugi strani ŠOU Ljubljana ni problema porabiti 85. 000 EUR za analizo nakupa nekega nočnega zabaviščnega lokala v Ljubljani. Za primerjavo, to je ista vrednost kot stane npr. novi Jaguar.
Ko govorimo o štipendijah levi podmladki poudarjamo, da mora biti glavni vir fininaciranja denar iz javnih sredstevin ne iz dela, ki ga opravlajo študenti. Študij mora biti dostopen vsem, ki so prirpavljeni v nekem določenem časovnem okvirju doštudirati.
Vsekakor ne moremo tudi mimo načina in kulture pristopa in podajanja stališč ŠOS, kateremu smo priča zadnje čase, tudi nenazadnje včeraj ko smo bili na Šouviziji priča posnetku v katerem so primerjali Predsednika vlade Boruta Pahorja s Hitlerjem. Kot študentje moramo priznati, da nas je
Katja Šoba, predsednica ŠOS
sram, da smo ne po lastni volji člani te organiazcije. Pa tega stališča nismo, ker prihaja predsednik iz aktualne oblasti, temveč zato, ker se mora vseeno ohranjati nivo delovanja.
Ne moremo pa prezreti še enega zelo pomembnega študentskega organa, študentskih svetov, v nekatrem celo podpirajo Zakon o malem delu. To priča podatku, da vendarle študentska srenja ni enotna pri nasprotovanju predlaganemu zakonu.
Študenti, ne bodite sredstvo za uresničevanje interesa vodstva študentskih organizacij!

Enolončnico, ki ste jo skuhali in prežgali pojejte sami
predsednik MLD
V MLD odločno zavračamo namige ŠOS-a, da bi kot politični podmladek kakorkoli sodelovali ali bili vpleteni v vzpodbujanje izgredov na študentskih demonstracijah. S prstom kazati na druge zato, da s tem prikriješ lastno odgovornost, je žal nadaljevanje nezrelega obnašanja vodstva ŠOS. Vodstvo ŠOS žal ni dovolj zrelo in sposobno, da bi lahko skrbelo za dejanske pereče probleme študentov, ampak skrbijo predvsem za del srenje, ki bogati na njihov račun. V interesu več kot 100.000 študentov v Sloveniji bi bilo, da vodstvo SOŠ in ostali, ki so izrabili študentsko gibanje na demonstracijah, odstopijo s svojih položajev in tako ponovno omogočijo študentom stanje, da se bodo lahko kredibilno borili za svoje legitimne cilje.
Okrogla miza o novem družinskem zakoniku
Dejan Laznik predsenik KPO MLD
V četrtek 27.5.2010 se je v učilnici Občine odvila okrogla miza na temo družinskega zakonika, ki je bila organizirana s strani mLD - ja (Mlade liberalne demokracije). Med gosti (mag. Alojz Kačičnik, mag. Barbara Tiselj, g. Miha Blažič ter dr. Zoran Pavlovič) in občinstvom se je razvila zelo zanimiva debata.
Govora je bilo predvsem o varstvu pravic in koristi otroka, postavilo se je vprašanje odobravanja izenačitve istospolnih partnerjev z heterospolnimi ter spornost posvojitve otrok s strani teh partnerjev. Razpravljalo se je tudi o problemu fizičnega kaznovanja otrok ter o pristojnostih centra za socialno delo. Gostje so s strokovno vendar strpno argumentacijo različnih stališč potrdili svojo visoko kompetentnost.
Udeležba je bila sicer bolj skromna, toda tisti, ki so se razprave udeležili, so jo spremljali z velikim zanimanjem ter se v njo tudi aktivno vključevali. Tako smo odšli domov bogatejši za nove izkušnje in znanja o navedenem zelo zanimivem področju.
Slovenec Slovencu podari knjigo
S pomočjo Mladih liberalnih demokratov Koroškega pokrajinskega odbora in radodarnih Korošcev po vseh koroških občinah smo zbrali okoli dva tisoč slovenskih knjig, ki smo jih 10. maja 2010 predali Slovenski študijski knjižnici v Celovcu.
V tej humanitarni in kulturni akciji v okviru projekta Slovenec Slovencu knjigo sta podpredsednik MLD Andrej Kelenc in predsednik Koroškega pokrajinskega odbora MLD Dejan Laznik, ki je vodil akcijo v (slovenskih) koroških občinah, osebno odpeljala zbrane knjige iz Dravograda v Celovec.
iZbiranje knjig je potekalo do 23. aprila (Svetovni dan knjige in avtorskih pravic). Zbirna mesta za oddajo knjig so bila večinoma po občinah in knjižnicah, na kar so opozaijali plakati akcije. Lansko leto smo zbrane knjige podarili zamejskim Slovencem v Porabju, letos pa smo akcijo zaključili na Koroškem s predajo zbranih knjig Studijski knjižnici v Celovcu, saj se zavedamo, da potrebe po slovenski literaturi presegajo meje Republike Slovenije.
Pri zbiranju knjig so poleg Koroškega pokrajinskega odbora MLD (občinski odbori: Dravograd, Slovenj Gradec, Črna na Koroškem, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju in Vuzenica) sodelovali tudi Občinski odbori MLD Radenci, Radovljica, Črenšovci, Kobilje, Lendava, Murska Sobota, Beltinci, Moravske Toplice, Dobrovnik, Turnišče in Kočevje.
Hvala vsem!
Predsednika Prekmurskega in Koroškega PO MLD.
Koroška liberalna gauda
29. maja je Koroški pokrajinski odbor MLD v Dravogradu organiziral športno družabno srečanje pod naslovom Koroška liberalna gauda. V okviru športnega dela prireditve so potekali turnir v tenisu, turnir v malem nogometu in turnir v odbojki na mivki. Rdeča nit projekta je bila aktivno preživljanje prostega časa in pomen športnih aktivnosti za zdravje mladih. V popoldanskem in večernem delu, pa se je prireditev nadaljevala z družabnim delom na katerem so se predstavili trije koroški pevski zbori. Pomembna komponenta delovanja mladih je negovanje lastne identitete, ki se gradi tudi z ohranjanjem stika z narodnim oz. regionalnim izročilom, kar je bil glavni cilj nastopa treh koroških pevskih zborov z repertoarjem koroških in slovenskih narodnih pesmi. Dogodek se je zaključil s klasičnim koncertom.
29. maja je v Murski Soboti potekala 14. tradicionalna Bogračiada. Tekmovanja smo se udeležili že 4. leto zapored. Naš produkt je ocenjevala strokovna komisija, verjamemo pa, da so naši najboljši degustatorji naši člani in pa simpatizerji.
V Mladi liberalni demokraciji kritični nad potekom kampanje. Ocenili so, da so nasprotniki uporabljali "zavajajoče podatke in neresnice" ter politikantstvo in demagogijo.
"Skrajno bizarne so tudi parole o tem, kaj vse je bilo Sloveniji odvzeto in zagotavljanje, da je sporazum kot tak priložnost za popravo zgodovinskih pravic. V naši zavesti morajo za vedno ostati spomini in refleksije na boleče dogodke in krivice, ki jih je slovenski narod v preteklosti doživel, obenem pa moramo biti toliko iskreni do samih sebe, da ne bomo iskali poti za spreminjanja zgodovinskih dejstev tam kjer teh priložnosti preprosto ni," je dejal predsednik MLD Borut Cink in dodaja, da bo Slovenija z arbitražnim sporazumom dobila tisto, kar je imela na dan 25. 6. 1991 hkrati pa pozval vse mlade, naj se udeležijo referenduma.
(vir: STA)
®

PRISTOPNA IZJAVA
Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana, Tel.: 01/2000 310, www.mld.si
mlada
liberalna demokracija
Ime
Priimek
Datum rojstva
Stalni naslov
Ulica in hišna številka
Poštna številka
Kraj
Občina
Začasni naslov
Ulica in hišna številka
Poštna številka
Kraj
Občina
Ostalo
Izobrazba (stopnja) Poklic
Občina
Kontakt
Telefon doma
Mobilni telefon
Elektronski naslov
Podpis
□ Želim se včlaniti tudi v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS)
YOUNG LIBERAL DEMOCRACY, youth organisation of Liberal democracy of Slovenia
JUNIJA NAPOVEDUJEMO:


Vabimo vse članice in člane, si m pa ti ze rje in prijatelje Mlade liberalne demokracije, da se zberemo v SOBOTO, 19. junija 2Đ10 ob 09. uri pri Bukovniškem jezeru na turnirju v stari
solinarski igri PANDOLO in u
NEDELJO, 20. junij 2010 OB 09. uri na stojnici MLD „VIDOVO PROŠČENJE" pri BUKOVNIŠKEM JEZERU.
prekmurski

pokrajinski odbor
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IM ŠPORT URAD RS ZA MLADINO
Tradicionalno srečanje članic in članov Liberalne demokracije Slovenije ob dnevu državnosti bo letos v Beli krajini.
Vabimo vas, da se nam pridružite v petek, 25. junija 2010 ob 12. uri, v Jurjevanjski dragi v Črnomlju.
Ob prihodu nas bodo pričakali zvoki tamburic in tradicionalna belokranjska pogača. Za zabavo bo v nadaljevanju poskrbela glasbena skupina Vasovalci, organizirani pa bodo tudi različni turistični ogledi. Tako se bo mogoče sprehoditi do starega mestnega jedra Črnomlja in si ogledati tamkajšnje znamenitosti, organiziran bo izlet v Krajinski park Lahinja ter obisk vasi Žuniči in Šokčevega dvorca.
Na srečanje pripeljite tudi svojo družino, prijatelje in znance.

KOLOFON Odgovorni urednik: Andrej Kelenc Uredniški odbor: Davor M. Kalin, Nuša Anna Hrustek
Urednik fotografije: Ines Železnikar Avtorji fotografij: Ines Železnikar, Peter Jevšinek, Andrej Kelenc, Dušan Petrovič, Tomaž Zver, Andrej Matič in arhiv MLD. Avtorji prispevkov: Nuša Anna Hrustek, Davor M. Kalin, Borut Cink, Andrej Kelenc, Dejan Laznik, Katja Andrinek in Marko Vujačić. Lektor: Janja Đaković Kontakt: mlad.liberalec@gmail.com mld@lds.si / www.mld.si Slovencka cesta 29, 1000 Ljubljana Izdajatelj: Mlada liberalna demokracija Za izdajatelja: Borut Cink, predsednik MLD
Uredništvo se je, po posvetu z avtorji, odločilo, da Dnevnik mladega liberalca izda pod licenco Creative Commons, ki nas avtorsko zaščiti, hkrati pa nam omogoča, da določimo pogoje, pod katerimi dovolimo uporabo naših del. Objavo in uporabo del dovoljujemo, kadar je izdelek, v katerem je uporabljeno naše delo, namenjen za nekomercialno rabo, ob zapisu avtorja dela po principu Ime Priimek / Dnevnik mladega liberalca in le, če je izdelek objavljen pod istimi licenčnimi pogoji. Podrobnosti licence so dostopne na spletnem naslovu:
http://www.creativecommons.si ali na naslovu: Inštitut za intelektualno lastnino, Streliška 1, 1000 Ljubljana.

IZJAVA O AVTORSTVU
Dnevnik mladega liberalca je delo isto misleče mladine. Ker verjamemo v prost dostop do in pretok informacij, Dnevnik mladega liberalca izhaja kot brezplačnik in njegovi avtorji ne prejemajo honorarjev. Nekateri prispevki ne predstavljajo uradnega stališča podmladka.
Dnevnik mladega liberalca je podprt s
strani Urada RS za mladino -•