IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZ.VIK - ODGOVORNI URED-TEL. Ml'1 LETO XV. NI K GREGOR KOCI JAN UREDNIŠTVO IMđ*WR?AVA 21-90, GLAVNI UREDNHC : 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO PONEDELJEK, 9. JULIJA I9621 ST.77 CIALISTICNE IZHAJA OD OKTOBRA 1947 ROT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEC-. NA NAROČNINA 110 DIN. PO- ' SAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Letošnji tradicionalni XII. gorenjski sejem: Veleblagov z nad 130 sodelujočimi Manj kot mesec dni nas še loči od dneva, ko se bodo spet odprla vrata GORENJSKEGA SEJMA. Lefos bo trajal od 3. do 14. avgusta in bo že dvanajsti po vrsti. Vsako leto dobiva ta sejem nove oblike m ee hoče kar najbolj približati potrošniku. Zato bo na le-t osnjem sejmu sodelovalo nad 130 industrijskih in trgovskih podjetij, zavodov in drugih. Letošnji Večina za triglavske žičnice Pretekli petek je bila v dvorani gozdnega gospodarstva na Bledu razširjena seja upravnega odbora za izgradnjo Velega polja, ki «o se je udeležili tudi številni predstavniki družbenih, turističnih in drugih javnih organizacij. Za ta predel Gorenjske obstajata namreč dya elaborata: sistem triglavskih žfčnic in zimskošport-ni ter turistični center Velo polje. O obeh načrtih jo prisotnim dala mnenje posebna komisija, »eitavljena iz naših najuglednejših strokovnjakov za podobna gradbena vprašanja. Glede načrtov komisija ni imela nobenih bistvenih pripomb, vendar pa je ugotovila, da manjkajo potrebni ekonomski izračuni in je komisija zato predlagala, da je potrebno tudi ta del načrtov zagotoviti, preden bi prešli h gradnii. Po nekaj ttrni razpravi pa je bil sklep petkovega zasedanja, da naj bi se lotili gradnje sistema triglavskih žičnic (za začetek seveda samo del tega sistema). Ta sklep sicer ne more bili dokončen, ker morajo dati na to odločitev svoj pristanek tudi soinvestitorji. — B. F. GORENJSKI SEJEM bo prava veleblagovnica in odlična paša za oči obiskovavcev dn potrošnikov. Vse razstavljeno blago bodo lahko potrošniki kupili kar na sejmu, seveda tudi ob primernem popustu, zf kar bodo poskrbela sodelujoča podjetja. Osnovna značilnost letošnjega sejma bodo nedvomno pohištveni in razni drugi lesnoindustrijski izdelki. S tega področja bo razstavljalo na sejmu 25 proizvajav-cev lesnoindustrijskih izdelkov iz vse države. Tovarna pohištva iz Nove Gorice bo pokazala svoje najnovejše izdelke. Mariborski Marles bo razstavil med drugim tudi sodobno kuhinjo, ki je imela že veliko občudovavcev na nedavnem mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani. Sodelovali bodo še: tovarna pohištva iz Polzele, Stil iz Kopra, 22. julij iz Idrije, Krasoprema iz Dutovelj, Jelovica iz Škofje Loke, LIP iz Cešnjice, Roleta iz Kranja, Elan iz Begunj, Sloga iz Maribora in ostali manjši proizvajavci iz vse države. Na sejmu bo sodelovalo tudi nad 35 proizvajavcev tekstila, pletenin in konfekcije iz vse države. S svojimi izdelki se bo obisko-vavcem in potrošnikom predstavil tudi kranjski Tekstilindus. Njemu se bodo pridružili na razstavnem prostoru ?.o: tovarna pletenin Rašica, Almira iz Radovljice, IBI iz Kranja. Gorenjska ob-lačilnica, Universal iz Domžal, Bača iz Podbrda, DTR, Ramensko, Mura iz Murske Sobote, Ideal iz Nove Gorice, Kroj iz Škofje Loke, Bačkaprodukt iz Subo-tice, Angora iz Ljubljane in drugi. Skratka, na zalogi bo najrazličnejše blago in precejšnja izbira za potrošnike. — M. 2. Mlada posadka blejskega osmerca, ki Jo vidimo na sliki, je na včerajšnji mednarodni regati na Bledu dosegla enega svojih največjih uspehov doslej. Z drugim mestom so rdeče-modri domačini upravičili prejšnja pričakovanja. Poročilo na športni strani. PRED POSVETOVANJEM OBČINSKIH KOMISIJ ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI CD Razvijanje proizvajalnih sil — OSREDNJI CILJ PRI RAZPRAVAH O LANSKOLETNEM GOSPODARJENJU IN USKLAJEVANJU LETOŠNJIH PRAVILNIKOV O DELITVI ČISTEGA IN OSEBNEGA DOHODKA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH IN ZAVODIH Ze pred tednom bi morale vse gospodarske organizacije in zavodi predložiti občinskim organom ustrezno dokumentacijo o gospodarjenju v lanskem letu In skladno s tem tudi prilagoditi pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka za letošnje leto. Take so zahteve letošnjih predpisov o katerih smo že večkrat pisali. Jutri, 10. t. m., bo v Kranju posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih komisij za izvajanje predpisov o delitvi CD v gospodarskih organizacijah in zavodih. Posvetovali se bodo o do- eedanjem delu, ki bi pravzaprav gostinskih podjetjih. O tem so na moralo biti že končano, in oce- | široko in resno razpravljali na nili rezultate. ' Jesenicah in tudi drugod. V Ra- Ceprav bomo lahko iz omenje- dovljici se je izoblikovalo stališče, nega posveta več in konkretneje da bi bilo treba tem podjetjem poročali, pa je vendar že zdaj pomagati znano, da so te občinske komisijo opravile pomembno delo. Razen v Skofji Loki, kjer so nastale določane organizacijske težave v sami komisiji, so povsod komisije Tradicionalna prireditev v Bohinju Poročni ples pod Skalco SONČNA NEDELJA V NARODNIH NOŠAH - TUJCI BELEŽIJO OBRED S FOTOGRAFSKIMI POSNETKI - NA PLESIŠČIH MALO PROSTORA ZA VSE PLESAVCE Bohinj, 8. julija — Redke so pri nas ljudske prireditve z narodnimi običaji, ki bi jih tako skrbno gojili in odlično ohranili, kot je bohinjska kmečka ohcet, ki je vsako leto na sporedu prvo nedeljo v mesecu juliju. Letošnjo kmečko ohcet si je ogledalo do sedaj največje število tujih in domačih turistov, ki so z zanimanjem spremljali ta tradicionalni kmečki obred. Med tujimi turisti je bilo največ Nemcev, Avstrijcev in Belgijcev. Bohinjska kmečka ohcet kaže vse lepe stare običaje, ki so bili (Nadaljevanje na 2. strani) ie zbrale potrebno dokumentacijo iz podjetij in zavodov ter to gradivo tudi proučile. Na osnovi tega gradiva so občinski zbori proizvajavcev v zadnjem času zelo kritično ocenili posamezne pojave. Na teh sejah so člani zborov proizvajavcev tudi sprejeli ustrezne sklepe in priporočila, ki so jih že ali pa jih bodo te dni poslali samoupravnim organom zainteresiranih kolektivov v razpravo. V večjih industrijskih podjetjih niso ugotovili posebnih težav ali odstopanj od družbenih kriterijev v splošnem poslovanju. Določene opazke okrog lanskoletne delitve dohodka so zabeležene o kranjskih podjetjih Iskra, Exoterm, Standard in Oljarica, v tržiški BPT in v manjši meri tudi drugod. O tem bodo se razpravljali in urejevali sami prizadeti kolektivi. Več problemov pa je v manjših trgovinskih, obrtnih in z določeno reorganizacijo itd. Skratka, potrebno bi jim bilo dati pogoje za izboljšanje administrativne službe itd. Zlasti pa se v teh podjetjih čuti potreba po krepitvi samoupravnih organov in političnih organizacij. V Kranju so menili, da je to vprašanje tako pereče, da bodo o njem posebej razpravljali na eni izmed prihodnjih sej zbora proizvajavcev. Ob takem pretresanju problemov in uspehov so po vseh občinah že tudi začeli dobivati od gospodarskih organizacij in ustanov prve pravilnike, ki so prilagojeni družbenim zahtevam. V Tržiču so že pregledali dobršen del teh pravilnikov in to delo je v teku tudi drugod. Rok 30. junij pa je res vse pre- hitel. Zlasti še, ker so komisije šele v juniju mesecu našle ustrezne oblike dela. Vendar pa prj. vsem tem ne gre toliko za datum in čas, marveč za vsebino, za kva-teto dela. Res je seveda, da so kolektivi, njihovi samoupravni organi, pa tudi sindikalne organizacije in organizacije ZK v večini podjetij in ustanov prav spričo dokumentacij in pravilni kov zelo ustvarjalno in konkre4 no razpravljale o posameznih pr javih, da so se marsikje ze" trezno in smelo lotili določer problemov, ki so jih prej leta leta puščali ob strani. Prav 'ta' so bili občinski zbori proizvaja cev ob vsem tem prisiljeni re pravi j a H o nekaterih problemi' morali so opozoriti na posamezn negativne pojave itd. Vse to p*i dokazuje, da je dosežen glavni cilj - razvoj proizvajalnih sil, kar daje vsemu temu delu okrog delitve dohodka samo pozitivno oceno. - K. M. Pionirski turizem Ustanovljen je center za letovanje otrok Slabi obeti LETOŠNJI PROMET V GOSTINSTVU JE PRECEJ MANJŠI KOT V PREJŠNJIH LETIH Muhasto letošnje vreme je moč- j povsem izkoriščene. Glede tega pa no prekrižalo načrte turističnim 'letos slabo kaže. Na gostinski Mladi In stati so se vrteli v narodnih nošah delavcem in hkrati seveda tudi gostincem. Zaradi tega skoraj vsakdo lahko že sam zaključi, da promet v gostinstvu ne more biti tolikšen, kot bi bil sicer lahko pri boljših vremenskih razmerah. Kako se počutijo gostinci, pa smo zvedeli v gostinski zbornici za kranjski okraj. Slab gostinski (in turistični) promet na gorenjskem se letos odraža predvsem v dveh stvareh: slabem vremenu in dokaj visokih cenah. Zaradi slabega vremena je razumljivo manjše število gostov oziroma turistov, kot bi jih bilo sicer. Brez pomislekov pa tudi visoke cene vplivajo na število gostov, pa naj si bo vreme., takšno ali drugačno. Bržkone je zaradi obojega precej občuten padec predvsem domačih izletnikov in turistov (promet je bil na račun domačih gostov že lani nekoliko v opadanju v primerjavi s prejšnjimi leti), saj niti počitniški domovi niso obiskani v tolikšnem številu, kakršne so zmogljivosti teh domov. Po izjavah nekaterih gostincev pa je zanimiva ugotovitev, da je kljub temu število tujih gostov večje kot lani v istem času. Za večino poletnih gorenjskih turističnih središč je značilno, da imajo odmerjeno le krajšo turistično sezono, ki v poletnih mesecih traja okoli dveh mesecev. Kljub temu pa je promet v gostinstvu lahko zadovoljiv, če so vse zmogljivosti vsaj v tem času zbornici smo zvedeli, da obstaja precejšnja nevarnost za neuspeh, če gostinske zmogljivosti z današnjim dnem ne bodo zasedene. Nevarnost, da bi bil 6lab gospodarski učinek je .toliko večja, ker so letos za gostinstvo predpisane večje dajatve, razen tega pa so bile odpravljeno premije. — B. F. Iz našega okraja bo šlo letos v razne kolonije nad 3000 otrok, kar pomeni skoraj polovico več kot lani. Okrog 1600 otrok bo šlo na letovanja, ki jih organizira okrajna zveza prijateljev mladine, in sicer v Malinsko, na Stenjak, v Savudrljo, na Planino pod Golico itd. Približno 700 otrok se je že zvrstilo po teh kolonijah. Prav tako pa tudi občinske organizacije društev prijateljev mladine organizirajo letos letovanja za približno 1700 otrok. Tako bodo še posebej iz škofjeloške občine poslali kakih 600 otrok na letovanje, ki so ga skupno z organizacijami ZB in drugimi organizacijami pripravili v Pulju. Iz jeseniške občine se bo zvrstilo približno 400 otrok v Novigradu, za 300 otrok iz radovljiške občine so pripravili letovanje v Piranu, po 200 otrok približno nameravajo poslati iz kranjske in tržiške občine v razn« kolonije ob morju, in sicer prvi * Ver udico, drugi pa ob sodelovanju s počitniškim domom predilnice v Poreč. Spričo takega razvoja te dejavnosti — da vsako leto več otrok pošiljamo na morje in da so te potrebe in hkrati tudi možnosti predvidene tudi v prihodnje, so v okrajnem okviru ustanovili poseben zavod oziroma center za letovanje otrok. Ta bo prevzel in upravljal domove v Novigradu in Stenjaku. Samo v teh dveh krajih bo v prihodnjih letih lahko letovalo 1800 otrok. Hkrati bo ta center po dolgoročnejšem načrtu skrbel za strokovno osebje pri onga-. nizaciji vsakoletnih letovanj in podobno. Ob tem se govori o pionirskem turizmu pri nas, ki vsaT leta že obstaja, se razvija in raste, a doslej še ni bil predmet večje pozornosti. javi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi • Obrazi ln po Obrazi ln po »Tako jc, izračuni kažejo, da ne bomo imeli denarja za vse. Enaintrideset prošenj imamo za stanovala. Dvanajst jih je zelo zelo nujnih. Tem Hudem hi morali pomagati tudi drugače, mimo sredstev podjetja. Ustanovili hi poseben sklad, v ta sklad pa hi v obliki posojilu prispevali vsi delavci, zlasti Toda oh tolikih utemeljitvah na se jah in sestankih, da je ta strokovnjak potrehen v interesu celotnega kolektiva itd., nihče med delavci v podjetju niti med prosivci stanovanj — ni imel pripomb. A sedaj! Ciril je z vso svojo avtoriteto dejal približno takole: »Mislim, da naši delavci ne bi bili za Kdo je na vrsti? pa tisti, ki imajo dobra stanovanja in ki jim je kolektiv to zagotovil. Nas delavski svet hi lahko sprejel neke *vrste pravilnik v tem smislu in stvar bt stekla.* Tako jc povedal Pavle, ki je tudi predsednik sindikalne organizacije. Dolgo je bilo vse tiho. Potem se je oglasil Ciril. Pred leti je prišel v podjetje in je na odgovornem delovnem mestu. V podjetju so mu morali dati lepo, komfortno stanovanje in. ga prav na njegovo željo se posebej urediti, to. Danes gre vse za tem, da si vsak sam pomaga, da sam skrbi in varčuje. S pobiranjem denarja f.ied kolektivom v pomoč za stanovanje, bi samo zmanjšali standard naših ljudi.* Po takem uvodu k tej razpravi se je nadaljnja diskusija seveda vrtela v čisto drugi smeri. Večina je govorila o tem, da naj bi dalo več sredstev podjetje, da je treba iskati soudeležbo pri občini, da so vendar skladi Za stanovanjsko gradnjo, da v današnjih gospodarskih raz- merah ne smemo iti v široko z gradnjami, da ... In tako se je končalo. Nihče ni upal ugovarjati tem ugotovitvam, ki so samo dopolnjevale Cirilovo statiste. Toda naslednje jutro, ko so »t> oddelkih govorili o nekaterih sklepih, ki jih je sprejel delavski $vet prejšnji dan, ni šlo tako gladko. Zlasti ne ob predlogu za pomot tistim, ki potrebujejo stanovanje. Besede so bile ostre. Pomožni delavec Mohor, oče treh otrok, ki se že 11 let vozi z vlakom iz oddaljene vasi in tam stanuje v nevzdržnih razmerah, je najlepše povedal: »Ne čudim se. Ljudje so pač egoisti. Zlasti tisti, ki težav niso poskusili. Za Cirilovo stanovanje smo morali vsi dati več kot 4 milijone dinarjev. On pa, kadar so drugi, se bolj potrebni na vrsti, ni za to}1 In prav on, ki bi moral in hi tudi lahko največ pomagal!* Vsi so te besede odobravali. Za< btevah so tudi, ila je treba Ciril* to odknto povedati in naleti tj i tvar jned kolektivom in ne U na delavskem tvatu, TE DNI PO SVETU % PRESELJENA IZVRŠNA OBLAST Alžirska začasna Izvršna oblast se Je lz Rocher Noira preselila v mesto Alžir. Ta ukrep si tolmačijo kot prizadevanje začasne alžirske vlade za ustalitev razmer, ki vladajo v Alžiriji po referendumu. • NASER KENN£DYJU Predsednik Združene arabske re publike Naser je poslal predsed niku ZDA Kennedvju osebno posla nico, ki se nanaša na nekatere probleme razvijajočih držav. Oba državnika sta si doslej že večkrat izmenjala osebne poslanice v zvezi t perečimi mednarodnimi vprašanji. • ZA RAZOROŽITEV IN MIR NA SVETU Danes se bo v moskovskem kre-tneljskem dvorcu pričel svetovni kongres za splošno razorožitev, na kateri pričakujejo, da bo sodelovalo 2300 delegatov iz 120 držav. Delo kongresa bo trajalo 5 dni, njegov osnovni namen pa Je: nakazati najučinkovitejšo in najugodnejšo pot za reSitev problema razorožitve. • POVRNITEV SKOPE JAPONSKI Ameriška vlada je odobrila povrnitev škode Japonski, ki jo je ta država občutila pri ameriških jedrskih poskusih. • DANES V KAIRU Danes se bo v Kairu pričela gospodarska konferenca razvijajočih se držav, ki jo po vsem svetu z zanimanjem pričakujejo. Med številnimi delegacijami se je bodo udeležili tudi opazovavci OZN. — Zlasti veliko zanimanje vlada za tretjo točko dnevnega reda, ki govori o nopolnl enakopravnosti razvijajočih se držav z gospodarsko dobro razvitimi državami. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki• Ljudje in dogodki • Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje ln d Politični daljnogledi so po zelo krnlkvm premoru že zopet usmerjeni s smeri dveh kongoških glaVnih mest: Lcopoldvllla m Eli-sabethvllla. v svetovnem tisku so si o teh dveh mestih že davno Vreme Preko Britanskega otočja jc zajel Evropo val toplega zraka, ki bo v tem tednu povzročil izboljšanje vremena. Sc naprej bo jasno in sončno. pripojitev Katange v enoteo kon- pa kaže, da SO H sklepi precej goško državo, so ostali brez ka- različni. kršnihkoli rezultatov. Ze po prvih Combe si je po preirganih raz- sestankih so opazovavci izmerili govorih odletel zdravit svoje bol- razpooženje kalanškegft svojeglav- no srce v severno Rodezljo v ca in razgovore vnaprej obsodili So*isbury, kjer je Imel verjetno Katanški črni kralj napravili potrebno zaključke. Po- na neuspeh. Diplomatsko besedi- najmanj srečanj / zdravniki na pustljlvo ravnanje s Combejevo čertje In sedenje za zeleno mizo srčnih klinikah. Povabilu, da se kožo. ko je bil na tleh, tik pred ni dovolj. Na dejanja pa so v leo- udeleži proslave ameriške neod- nenrlbno vdajo, se jo naposled poldvlllskih vladnih krogih čakali visnosti, se je izognil z Izgovorom, mttSeeVftitt, saj jc politične milo- žc nestrpno. Obnovljeni politični da je utrujen. KatanšM samozva- SCiOe v tej nesrečni deželi mvl- razgovori i voditeljem katonšklh nec, ki se je v kritičnih trenutkih manj upravičen Combe. Nedavni skrajnežev so pokazali, da je vsa svojega političnega poslanstva rft«goVOrl med predsednikom modrost nove katanSke smeri v vedno zatekel k zdravnikom za osrednje kOtlgttlfce vlade Adtlfa in zavlačevanju In pridobivanju časa. srčna obolenja, je tudi tokrat opo- katanšktm odpadnikom Combejem Tako sta se obe strani, ki sta Ime- zorll, da se približuje težka ura. so potrdili, da je »črni kralj*. Iz 11 razgovore, ti so zašli v slepo Časopisni poročevavci so namreC Katange velik lisjak in izšolan po- ulico z »mlatenjem prazne slame«, zapazili, da se po cesti, ki pelje Ulični slepar. Razgovori, k"l sta kaj kmalu naveličali in jih pre- |z EHsabelhvilla na sever, pomi- jlh oba komrtfka voditelja obno- trgali z določenimi sklepi. Potek kajo skupine afriških družin, vila, da bi našla skupen jezik za političnih dejanj na obeh straneh Razlog za preseljevanje so glaso- vi, da se v Katangi pripravlja novi oboroženi spopad. Uradno so tudi potrdili, da so preselili v pokrajino Kasai okoli 40.000 beguncev, pripadnikov plemena Balubo, ki so našli zatočišče pred nasiljem kalansklh orožnikov pri »modrih čeladah«. Ko si je Cdmbe pregledoval srce v sosedni! Severni Rodeziji, šla na sedež OZN iz Lebpoldvllla odpotovala dva ministra osrednje kongoške vlade, ki sta v stekleni palači na East IUverti spregovorila ogorčene obtožbe na račun ka-tanškcRa, slepomišenja. Zunanji minister osrednje kongoške vlade, ki je v Ameriki poiskal tudi ameriškega zunanjega ministra Ruska. .1» Comheiu "rltal namerno vavli-čevanje pogajanj, da bi v Katan-gi postavil na noge najsodobnejše opremljeno armado na afriški celini. Ze dolgo je znano, da je Combeejva vlada hudo zaposlena z izgradnjo vojske, ki bi Imela tudi raketna letala. Bombokn v spremstvu kongo-škega notranjega ministra Kami- taua je z vso močjo pih«i sricanom na duSo. Kataniko o^w-tev Je treba v skrajnem prfeen-sedaj ko je odpotoval miroli0b" načrt, urediti tudi s ifeg ItTJIJj. Jem, če ni druge Izbire. (W, j, s svojim obnašanjem medT^r vorl opozoril, da so izčrfl*a»% miroljubna sredstva za^Lnir-jenje. Kongoškl spor. ki se p*,«-i že dve leti, saj bodo v Eltnbe-villu kmalu praznovali dru i*-letnico katanlke odeepi^T % brez tujega vpliva. \« \ ' mt politični Irzntcl so v ^JJ^*: najbrž dobro oceniti zalMU ne ln vpliv njihovih ^ soške razmere, nejstvo i> A l* like sile, ki Imajo vPuv v' jj* Z nimajo razčiščenih mtn^^ taksnem polozajo s« r ' ™-brez moči. da bi s, m^SS razdor v »svoji hi«i«. Sfc«,£TiI je že, da bi jim svetovna zacija, ki jc prevzela nad«* pokroviteljstvo, pri tem twwL iJ Zđravko Tomaiej Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudle in dogodki • Liud*e in dogodki • TJudie in dogodki » T.Wu ,n Glas bravcev SE ENKRAT: PRITOŽNA KNJIGA ZA »BOLJŠE« GOSTE 25. junija je bil pod rubriko »Glas bravcev« objavljen dopis Franca Jenka. Da bo Javnost prav obveščena o dogodku, daje kolektiv restavracije Park naslednje pojasnilo: »Dogodek je obravnaval svet ekonomske enote restavracijo »Park« še leti dan. Tovariš Franc Jenko je bil resnično v našem lokalu ne-postrežen, in to zaradi tega, ker jc prišel pijan. Razen tega je prišel v lokal z odprtim dežnikom in surovo zahteval od točajke konjak. Ta mu ga ni hotela postreči z izgovorom, češ da ga Ima za danes že dovolj, lahko pa dobi kavo ali kislo vodo. Res je tovariš Jenko več kot dve uri sitnaril in ni hotel zapustiti lokala ter motil ostale goste. Da bi zapustil lokal, mu je točajka vseeno postregla s konjakom, vendar tega je zlil po točilni mizi. Zahteval je pritožno knjigo, te pa mu nismo dali. Naša dolžnost je, da goste lepo in dobro postrežemo, od gostov pa želimo vsaj malo olike.« Kolektiv restavracije »Park« Se letos bo dograjena nova šola na Trati Nova šola na Trati Splošno gradbeno podjetje Teh- »končalo, saj je gradnja sedaj že v nik iz Škofje Loke gradi na Tra- tretji fazi. Objekt je popolnoma ti novo moderno šolo, za katero pokrit, končana so vsa kovaška in je leta 1960 izdelal projekt ing. | kleparska dela, medtem ko bodo Ivo Štrukelj (Slovenija-projekt). inštalaterska dela zaključili ko-Z deli so pričeli novembra lani, nec avgusta. Prihodnji mesec bo- Kako neunmo je bilo vse to početje končali Pa jih bodo 15. decembra letos, kot je v pogodbi med investitorjem (ObLO) in izvajavcem del tudi sklenjeno. Dela bo podjetje Tehnik dotlej zanesljivo OBVESTILO Vsem cenjenim strankam sporočamo, da smo s 1. iulijem 1962 odprli specializirano poslovalnico „SLOVENIJA-AVTO" na Titovem trgu št. 1 (bivša poslovalnica Oprema), v kateri nudimo cenjenim odjemavcem naslednje artikle: motorna kolesa vseh vrst, kolesa, razne vrste gum in vse ostale nadomestne dele: za avtomobile, motorna kolesa in kolesa Za nadaljnje poslovno sodelovanje se priporočamo! SLOVENIJA-AVTO Ljubljana-poslovalnica Kranj,Titov trg 1 do objekt tudi grobo in fino orne-tali. Nova šola na Trati je grajena v modernem enonadtstropnem pa-viljonskem sistemu z zračnimi in votlimi prostori. v njej je 10 razredov, 3 predavalnice (za kemijo, fiziko in petje), 2 ročni delavnici za praktični pouk, učilnica za gospodinjstvo, mlečna kuhinja, trije kabineti, zbornica, pionirska soba, stanovanje za hišnika in ločene sanitarije za učitelje in učence. Ogrevanje je centralno. — Velja omeniti, da je predračunska vsota projektanta za grl clnjo znašala več kot 77 mili-Jonov dinarjev, ponudba izvajav-ca del investitorju pa nekaj nad i/2 milijonov dinarjev. - J. Zontar Poročni ples pod Skalco (Nadaljevanje s 1. strani) nekoč v navadi ter tu in tam še danes nastopajo pri kmečkih svatbah. M Prireditev sc je začela že sinoči / vasovanjem pod nevestinim oknom, fantovskim krstom in vpisom v knjigo vaških fantov. Danes sc I« prittaitev nadaljevala s sprevodom svatov v pisanih gorenjskih narodnih nošah in zaključnim poročnim plesom pod Skalco ob Bohinjskem jezeru. Prijetno nedeljsko popoldne je privabilo ob Bohinjsko jezero več kot tisoč ljudi. — Z. Tomaže j Pred senatom za mladoletnike okrožnega sodišča v Kranju je stal te dni 17-letni Aleš, fant iz loških hribov, čednega, zdravega obraza in krepke rasti. Nihče bi mu ne prisodil, da je moral v svoji rani mladosti otepati trdo skorjo pomanjkanja, ndhče pa tudi ne bi mogel verjeti, da Bi je naložil že tako težko butaro kaznivih dejanj. Le njegove oči so izdajale to breme, le-te niso imele več miru in roke so se mu nekam krčile v pest. Nič ni rad odgo-varjul na vprašanja sodnikov, pa tudi tajil ni ničesar. |cat 80 mu očitali spisi. OSEM vlomov zapored Predolgo bi bilo naštevanje njegovih prestopkov, ki so bili večina že težje narave. Dovolj je, če povemo, da je moral zaradi petih vlomnih tatvin že v začetku tega leta oditi v vzgoji poboljševalni dom v Radeče, od koder pa je že po enem mesecu pobegnil s »prijateljem« Tonetom, s katerim sta potem izvršila osem vlomov zapored, dokler se nista ujela v past. Prisvajala sta si, kar jima je pač prišlo pod prste, predvsem pa živila in gotovino. Vzela sta še posebno na piko razne gostilniške lokale, bifeje, pa tudi odročne trgovine in postala »specialista« zn vdiranje skozi odprta »gornja okna«. POBEG CEZ MEJO Aleš ima za seboj tudi že vrsto pustolovskih pobegov. 2e v vzgojnem zavodu v Verze ju, kamor je bil oddan mod šolanjem, se je neprestano ukvarjal z načrti za »potovanj© po svetu«. £a novega leta dan leta. 1961 je to prvič um/jSE&fi. Mahnil jo je čez državic ^ir. .jo v Trst. Tam se je udinjal f|ri nekem prevozniku za po-nufcna dela, a ga je policija kmalu dobila in vrnila domov. Fant pa ni odnehal in je pobegnil še dvakrat, tretjič celo v Francijo, od tam pa že naprej v Nemčijo, kjer mu je šele v Nilrnbergu zmanjkalo moči in iznajdljivosti za nadaljnje avanture. Prijavil sc je sam policiji, ki je pač poskrbela za ponovno vrnitev v domovino. Vendar mu sle po potepanju niso mogli udušiti niti sedaj, ko so mu zaradi tatvin vzeli prostost in ga priprli. Tudi zapahi zaporov ga niso zadržali in miličniki so imeli dosti truda, preden so ga zopet našli tam pri Ljubljani. Aleš sodnikom vsega početja ni znal opravičiti. Tatvine je oprav- ljal, kot je povedal, ie 4 je prišel do hrane in do « • za druge potrebe. Zakaj po svetu1, pa ni vedel ^ -»Gnalo ga je pač v ♦..«-P0J*BI'' odločil njem. bilo v* Pac v tuj* aTZL. Grenko je le še dodal, d*!lt vidi, kako »neumno« «^ C * to njegovo početje in rt^ ~^-<;-r I kar jima je bilo odvzeto ' '* nih domačih razmerah V 1)0 zdravih značajev. Poročn* v* je imelo sodišče sedaj r«!*]L \ so Aleša vsa 6arno s^' vzgojno skrajno lanem Q**f*'" < ialno neprilagodljiv yar^e«. sr nagnjen k tatvinam štvu, uporen in ned^l- *>0*VJ'*' le treba v takih PritneH?1* * gat| takoj in Izdatno ^ kot Je Alešova. pa mSJ,^ moralno! *,*r'*jB0 P Ob prvem potrjevanju semenskega krompirja na Gorenjskem Znano je, da sodi Gorpnjska med najpomembnejše pridelovav-ce sinnenskesa krompirja v Sloveniji. Od približno 434 ha, kolikor* znaša letos prijavljena površina vseh nasadov semenskega krompirja v Sloveniji, jih je na Gorenjskem 189 ha ali 1:5,5",,. Središče te proizvodnje pri nas je področje okrog vasi Srednja vas, Šenčur, Voklo in Voglje. Tam pridelujejo semenski krompir kar na 86 hektarjih, kar je petina vse tovrstne proizvodnje v Slovenj ii. V zvezi s predpisi o potrjevanju semenskih nasadov krompirja so komisije za potrjevanje že opravile prvi pregled vseh prijavljenih nasadov semenskega krompirja. (Lotos potrjuje nasade semenskega krompirja na Gorenjskem 5 komisij.) Pri prvem pregledu so komisije ugotavljale, kakšno je stanje semenskega krompirja in kaj eo pridelovavci storili za očuv«nje njegove se- menske vrednosti; to sc pravi, če so iz nasadov poruvali krompirjeve rastline okužene z virozami. Ce komisija ugotovi v nekem nasadu ^semenskega krompirja prevelik odstotek rastlin, ki so okužene z virozami ali pa mnogo rastlin drugih sort krompirja, izloči tak nasad iz nadaljnje semenske proizvodnje. Takih semenskih nasadov krompirja so komisije našle 10.95 ha in so jih že izločile. Razen tega so komisije za potrjevanje semenskega krompirja ugotovile, da večina pridclovav-s)f?^\I^ žsd svojo dosedanjo kv»hW^' i«f. Miki* k , T9SEB&yw.: tu«?« mi PnrediiiStank« ftlMENt m/- • W A » W Pf.redih Slan Jark LONDON K 1*1*101 EP I ITI cl C Riše: J ancz GRUDEN 97. »Hoj! Joy Gastellova! Odkod pa vi?« je zavpil. »Oče spušča vrv dol!« mn je odgovorila. Najprej je pritrdil oba nahrbtnika, nato pa je navezal še samega sebe. »Saj vem vse do pičice,« Je rekla Jov, ko so ga izvlekli,« Karson mi je povedal. Žrtvovali sle se zanj. Cel junak ste.« 98. Krlš je hrepenel po novih doživetjih, zalo Je zmerom po'o-val. S Čokom sta se spet trudila po izhojenl gazi ob Los jem poto/.u. sebi in živalim sta prizanašala, kolikor jc bilo mogoče, vendar sta vsak večer do kraja izmučena zlezla v spalno kožuhovino. Tretji dan sta bila že zelo utrujena. 99. Kriš je stopal na čelu in premišljeval. Njuu pravi cilj ,je bil hrib čistega bakra. Rekli so jima, naj pol milje od mesta, kjer Mlečna reka pri šumi iz soteske in se razlije po gosto razrasli gozdni dolini, kreneta na desno v dolino potoka, ki se tam izteka. Bal se je, da ne bi zgrešila. mali oglasi •mali oglasi prodam Novo motorno kolo Puch SGS 550 cem prodam. Tenetiše 13, Golnik 2730 3 sobno komfortno stanovanje t pritiklinami, vseljivo, v sredi-Iću Kranja, prodam. Naslov v •glasnem oddelku 2772 2 kravi izmed petih prodam po jzbiri. Franc Pogačnik, Otoče 21, Podnart 2796 Prodam kamenje - lomljenec v Cirćah. Informacije: Voglje 12 2797 ostalo Kupim psa dobrega čuvaja. Franc Stare, Vodice 66 2798 Vse stranke obveščam, da bo zlatarska delavnica od 15. 7. do 15. 8. zaprta. Stranke naj dvignejo popravila. Zlatarstvo Blaž Rangus, Reginčeva 16 2616 Dentist Holchaker Kranj ne sprejema strank od 16. julija do 15. avgusta 2756 Sprejmem krojaškega vajenca ali vajenko. Zupan Alojz, Šenčur št. 115 2757 Preklicujem veljavnost izgubljene predvojaške knjižice na ime Ludvik Stare, Sp. Brniki 5 2800 Situaeijski načrt sem izgubila od Voklega do Kranja. Vrniti proti nagradi na naslov v načrtu 2801 Preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel v restavraciji »Pri kolodvoru« zoper Marijo Cekolj, delavko, Stari dvor 38, Sk. Loka. Franc Bilban, mizar, Stari dvor 38 2799 V dopoldanskih urah grem pomagat v gospodinjstvo za stanovanje v Kranju. Ponudbe pošljite v podružnico Dela, Kranj pod »Pošten*« 2802 Našel sem moško kolo. Naislov v oglasnem oddelku 2803 Poučujem matematiko Ln francoščino. Naslov v oglasnem oddelku 2804 V KRANJU Korenček 15 do 20 din, peteršil 20 din, zelena 20 din za šopek; smetana 20 din, gobe 90 din za merco; jajca 28 do 30 din, kokoš 700 do 800 din, piščanec 359 do 500 din, česen 10 do 20 din, kole- OBVESTILO Veleželeznina »M E R K U R« Kranj obvešča potrošnike, da je s pri] vijo dosedanjih podjetij »OPREMA« in »ŽELEZNINA« Kranj, izvršilo polrc' no izločitev posameznih dejavnosti na osnovi specializacije. Tako urejeno nadaljnje poslovanje omogoča, da s 9. julijem 1932 jamo novo poslovalnico za široko potrošnja Koroška cesta 11 (bivša »Železnina«). Navedena poslovalnica je oskrbljena in dobro založena z vsemi artikli široke potrošnje za gospodinjstvo - kovinske stroke. Cene so vsklajene z novimi gospodarskimi določili na ravni preteklega leta. Poslovni čas je od 7. do 12. ure in od 16. do 18.30 ure, izvzemši ob nedeljah in določenih praznikih. Poskrbeli smo za strokovno vodstvo in postrežbo. VELE2ELEZNINA »MERKUR« Kranj rabe 15 do 30 din za komad; sir skuta 130 do 160 din, maslo surovo 720 do 760 din, čebula 140 do 150 din, krompir stari 35 do 40 din, krompir novi 90 do 100 din, špinača 200 din, kislo zelje 80 din, solata 50 do 80 din, pesa 100 din, grah stročji 120 do 130 din, češnje 100 do 120 din, slive 230 din, orehova jedrca 1400 din, hruško 100 din. cvetača 240 din, med 650 din, breskve 140 do 150 din za kg; fižol 150 do 160 din .mleko 45 din, ajdova moka 140 din, ješpren 100 din, kaša 140 do 150 din, krma 60 din, krhlji 80 do 100 din, gozdne jagode 300 din, vrtne jagode 160 din, oves 35 do 40 din, proso 80 din, lisičke 140 do 150 din, borovnice 140 do 150 din za liter. gibanje prebivalstva V TRZICU poročili so se: Rihard Krajnik, delavec in Marija Gros, delavka; Janez Smolej, delavec in Stanislava Lešnjak, gosp. pomočnica; Edvard Repinc, tkalec in Ljudmila Kutin, tkalka; Jože Primožič, kmet in Marija Meglic, poljedelska delavka; LOTO U 18. kolu lota, ki je bilo dne 4. julija 1962 so bile izžrebane naslednje številke: 10 20 22 24 27 45 in dodatna številka 32. Kje je želja, da bi turizem Vse bolj poudarjamo, da za turizem nI več mrtvih sezon. Prav zarodi \egz smo opustili tudi izraze posezona in predsezona in Jih zamenjali z zgodnjo in pozno sezono. Razen tega tudi statistika kaže, da je dotok gostov skozi vse leto precejšen. Toda skrb za neprekinjeno turistično sezono jo šc marsikje pomanjkljiva. Glede pomanjkljivosti bi lahko dali za primer Sport-hotel na Pokljuki. Ne gre za to, da so v omenjenem hotelu visoke cene, saj so verjetno upravičene, Upravičeno pa je ruzadovoljstvo gostov, ker mnogokrat ne morejo biti postreženi niti s pivom ali sadnimi sokovi. In postrežnina? To je problem zp.se! Čeprav je v restavracijskem prostoru komaj deset gostov, so le-ti šele po dajšem času lnhko deležni ponovnega naročila. a-takar (ali natakarica) se brez kakršnihkoli predsodkov zabava ob svojem omizju z enim ali pa tudi z več znanci. Poseben problem Je tudi dostop do Sport-hotela. Domačm 5e ve, kako bo prišel do gostišča, tujec pa prav gotovo te<*a ne more vedeti. Hotel je okrog in okrog ograjen, da živina ne bi imela dostopa do hotela, le na enem mestu, čez cesto, je zapornica, ob kateri pa ni nikakršnega opozorila ali navodila. In ko sem vprašal nekatere uslužbence, kako kaj promet, sem dobil odgovor: »Veste, zdaj je za nas mrtva sezona in so gostje bolj redki. Glede prometa pa nimamo problemov. Nimamo izgub kot nekateri drugi hoteli.« Torej na Pokljuki še vedno obstaja zmotno gledanje na turizam. Bržkone po vsem tem ni potreben nikakršen komentar! Upravičeno lahko lc pričakujemo, da se bo zadeva v kratkem morala bistveno izboljšati. Pokljuka žc sama po sebi daje za to vse pogoje. _ B. F. ZAHVALA Ob težki izgubi našega skrbnega očeta JANEZA KONCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih dneh. Prav posebno zahvalo izrekamo dr. Ivanu Cofu za njegovo skrbno dolgoletno zdravljenje in lajšanje njegovega dolgoletnega trpljenja. Zahvalo smo dolžni tudi duhovščini, društvu upokojencev in ZB Gorice ter vsem sosedom in vaščanom iz Srednje vasi. Prav tako tudi podjetjema Elektrarni »Sava« ter Puškami, Kranj. Vsem prav iskrena hvala. Zalog pri Golniku, 6. julija 1962 Žalujoči: žena Angela, sinova Janko in Jože, hčerka Angelca z družino ter ostalo sorodstvo o narcisah j Prolog o tem, da sodijo tudi (narciso med zaščiteno cvetje, menda ni potreben. Zato začnimo kar z zgodbico . .. Narcise na Planini in Črnem vrhu so že zdavnaj odevetele. V prvi polovici junija pa so bila tamkajšnja pobočja lepo pobeljena z dišečimi in tako mikavnimi cvetovi. In takrat se je zgodilo... Otroci o.snovne šole iz Gorij pri Bledu - 88 jih je bilo - so se navdušeno razkropili po cvetnih poljanah in začeli pohlepno trgati narcise. Ne eno. dve - sleherni šolar si je natrgal velik šopek Morda bi to početje šolarjev lahko zagovarjali, češ: premladi so Se in nihče jih ni poučil, da je prepovedano trgati narcise. Toda otroci niso bili sami na tistem izletu. Vodile so' jih 4 učieljice. Kaj tudi one — prosvetne delavke - niso vedele, kako je z narcisami? Prav dobro so vedele, saj so kasneje, ko so se z otroki ustavile v gostišču ln ko so prišli v gostišče člani gorske straže, svetovalo šolarjem, naj narcise poskrijejo. Vseh šopkov le ni uspelo utajiti. Gorska straža jih je precej odkrila. Potem so prešteli narcise — našteli so 3823 cvetov. Vseh narcis pa gorska straža le nI našla, saj so jih šolarji spretno prikrili. Zgodbica je aktualna, čeprav se Je zgodila pred mesecem dni. Naj bo v opomin ostalim, ki bodo čez leto obiskali poljane pod Golico. Ce bi se tnkl obiski ponavljali tudi v prihodnje, bi ostale tnm-kalltHl livad* kmn'u brez narcis. S. S. Roman objtvljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala t knjigi- , Ponoči mostišče oživi. Ponoči prilezemo iz lukenj in zaklonišč, te pretegujemo in uravnavamo ude. Zravnani hodimo po zemlji, kakor so hodili ljudje pred vojno in bodo spet po njej. Zleknemo te, kolikor smo dolgi, in globoko zadihamo. Padla je rOsa in nočni zrak diši pO vlažni travi. Bržkone diši trava tako miroljubno le med vojno. Nad nami jc črno nebo in velike, južne zvezde, podobne daljnim •oncem. Ko sem ležal na severnem odseku, so bile zvezde modrikaste in drobne, tukaj pa so blesteče svetle kot da smo bliže nebu. Veter veje in zvezde sc svetlikajo, njihova svetloba utripa. Morda je tam zgoraj res kaj življenja? II -t it ni. Zdaj vzha'a pozno, onstran nemških črt, in potem je pri nas vse osvetljeno: rosni travnik in gozd onkraj Dnjestra ležita tiha in soparna v me. .-čini. Le pobočje vzpetine, kjer ležijo Nemci, ostane še dolgo v £id. Mesec ga doseže šele tik pred svitanjem. Tik pred njim se vsako noč prepeljejo prek reke možje lz baterije s hrano. V prstenih posodah prineso vročo bravino, v ve-blc.h, ploskih steklenicah pa hladno, kakor črnilo temno moldavsko vino. Večkrat dobimo ječmenov kruh, modrikast je in prvi dan ima presenetljivo dober okus. Toda čez štiriindvajset ur je suh ln drob-1 j i v. Večkrat nam prineso koruzne hlebce. Podobni so opekam jantarjeve barve. Položimo jih na okop. Nekdo se je pošalil: »Ce nas bodo Nemci prepodili od tod, porečejo: »Poglej, kako dobro živijo Rusi, s čim hranijo svoje konje!« Jemo bravino, pijemo ledeno vino, po katerem te zabolijo zobje in ostaneš brez sape: usta, požiralnik in jezik, vse žge kot ogenj. To pripravlja Parcvanija. Z dušo kuha in ta jc ognjena. Ne priznava obroka brez popra. Zaman vsi poskusi, da bi ga odvrnili od tc navade. Lc pogleda te očitajoče s svojimi dobrimi, kot pri Grku vlažno lesketajočimi sc, okroglimi in temnimi očmi: »Ej, tovariš poročnik! Paradižnik! Mlad ovesčjtk — pa brez popra!? Oven kliče po popru!« Medtem ko jemo, sedi Parcvanija zraven nas na zemlji — po tursko, s podvitirni nogami. Na kratko je ostrižen. Skozi zarasla strnišča sc na njegovi okrogli zagoreli glavi pobliskavajo znojne kapljice. Majhen je in prikupno okroglast. Skoraj neverjetno za frontnega vojaka. Saj so žc v miru pravili: suhec se pri vojak i h zredi, debeluh pa shujša. Toda Parcvanija ni shujšal niti na fronti. »B a t o n o Parcvanija« mu pravijo vojaki, č.rnrav bržkone nihče ne ve, da nomeni »batono« srospoda. Pred vojno je bil upravnik trgovine nekje v Suhumi, Potiiu ali Sugdidi. Zdaj je telefonist, naj marljivejši v moiem vodu. Kadar polaga vod, si naloži do tri bobne s kablom, se poti in razpira okrogle oči. Toda na straži vselej zaspi. Brezupen primer. Neopazno za^pi, smrči, se nepričakovano prebudi, bolšči s prestrašenimi očmi okrog sebe in še preden si kateri od ostalih telefonistov utegne zviti cigareto, Parcvanija spet spi. Jemo bravino in jo hvalimo. Parcvanija je v prijetni zadregi, kar topi sc od ugodja. Moramo ga hvaliti, sicer bi bil užaljen. Prav tako je V zadregi, kadar govorimo o ženskah. Iz njegovih nežnih zpodbic bi lahko sklepali, da so doma v Sugdidi njegovi najdražji vse ženske oporekale monopol do njegove osebe. Danes dolgo ni Parcvanije, prav tako ni nosačev hrane. Ležimo na zemlji in ogledujemo zvezde: Sajenko, Vasin in jaz. Sonce |B nohelilo Vasinove lase, obrvi in trepalnice, da je podoben kmečkemu fantu. Sajenko mu pravi »otročiček« in ravna z njim pokroviteljsko. V bateriji je največji lenuh, ima okrogel obraz, debele ustnice in debela meča. Zdaj zlekne okorno telo poleg mojega po zemlji. Zrem v zvezde Mar sem pred vojno razumel, kako lepo je ležati takole brc/, misli in zreti v zvezde? Pri Nemcih zarohni minometalec. Izstrelek od-tuli preko nas in se razleti na bregu. Tokrat smo med baterijo in bregom. Ce v duhu sledimo poti izstrelka, ležimo pod njegovim nadglaviščem. Čudovito je, če se lahko po celodnevnem čepenju v jarku zlekneš in polenariš. Vsaka mišica je polna sladke bolečine. Sajenko dvigne roko pred oči in pogleda na uro. Velika je, z zeleno svetlikajočimi se kazalci In številkami, tako da tudi sam s strani vidim, koliko je ura. »Dolgo jih ni, hudičev,« pravi z zategnjenim glasom, »nažreti se hočem, čeprav bi bruhal!« In pljune v prašno travo. Kmalu se bo prikazal mesec: pri Nemcih se že močno svetlika onkraj vzpetin. Minometalec kar naprej hrumi in granate padajo na pot, po kateri morajo priti naši ljudje s Parcvanijo. V mislih vidim vso pot. Začenja sc: ob Dn jest ni, na kraju, kjer smo stopili s čolnov in zavzeli moMišče. Začenja se ob grobu enega izmed naših, Doročnika Grive Spomnim sc, kako je ves hripav od kričanja, z ročno granato v roki, stekel po brežini in so se mu škornji vdirali \> osipa joči se pesek. Njegov grob jc na vzpetini, pod smreko, kjer Prijedora. Po prireditvi so naj-1* boljšim strelskim in orientacijskim ekipam podelili nagrade. Iz prijetnega tabora so zgodaj zjutraj naslednjega dne druga za drugo odhajale skupine mladih planincev z željami, da se tudi prihodnje leto srečajo na podobni prireditvi. — Hafner mesto za kranjski J Triglav * Ljubljana, 8. julija — Na osrednjem stadionu so se danes pomerile ekipe Kladivarja iz Celja, Branika iz Maribora, Dinama in Mladosti iz Zagreba, Olimpi je-Svobode iz Ljubljane in Triglava iz Kranja za naslov moštvenega prvaka države v atletskem tekmovanju za iše mladince. Prvo mesto so osvojili atleti celjskega Kladivarja, drugi pa so bili mladi Kranjčani, ki so letos prvič nastopili v tej {konkurenci. Njihova uvrstitev je J v pogojih, kot jih imajo za vadbo, (več kot odlična in je presenetila vse, ki so spremljali potek zani-| mivega šesteroboja. Triglavani so j zasedli med posamezniki štiri prva l mesta in postavili več novih go-! '"Mskih rekordov. Pristov je sko-i čil s palico 3 metre 30, Pirjevec jc magal v teku na 100 metrov s časom 11,3, Protlč je zmagal v teku na 300 metrov s čtisom 37,4, nov odličen gorenjski rekord pa je do-i tudi zmagovalna triglavov:' štafeta 4 X1C0 metrov s časom 45,7. Zelo dobre rezultate so dosegli tudi: Pirjevec v teku na 100 metrov ovire (14,9), Satler v metu krogle (13,53), Pezdič v teku na 300 metrov (38,3) in Pristov pri 'u v daljino (616). Triglav je bil na prvem mestu vse do sedme discipline, vendar ga je zaradi nekaterih napak (višina, disk, kopje) Cladivar v finišu prehitel. Končni vrstni red moštev — 1. Kladivar 15.152 točk, 2. Triglav 14.275, 3. Mladost 13.947, Olimpija-{Svbboda, 13.654, 5. Branik 13.596 in 6. Dinamo 11.336 točk. — M. Jeza lb-.- Najzanimivejše borbe v tekmovanju vojakov so bile na st tr prekami. Zelja vsakega tekmovavca je bila: doseči čirnb ^ X tU (Foto: B. M.) Vojaki se pripravljajo na prvenstvo Pokal ostane v Postojni tanju bombe je bil n*Ov-, ■ *r lorad Cobovič (Postoln^L ? petja. Ob 8. uri je bila slovesna I ninskih zvez in drugi. Popoldne o s a r Republiška moška liga „Sto napak" Ločanov SK. LOKA : PROLETAREC 69 : 84 (38 : 46) MEDVODE, 8. julija — V zadnjem — enajstem — kolu republiške košarkarske lige je PROLETAREC lz Zagorja v Medvodah premagal SKOFIO LOKO z rezultatom 84: 69, medtem ko se je polčas končal s 46 : 38. Tokrat so za goste dosegli koše — Stvarnik 28, Kranjc 26, Aržun 13, Baloh 11, Juvan 3, šteperl 2 in Bert 1 (prosti meti 36 : 20), za škof jo Loko pa so bili uspešni — Hafner 14, Cerkvenik 13, Oman I 10, Oman II 10, Kolendo 8, Vencelj 7, Krajnik 3, Cajič 3 ln Hartman 1 (prosti meti 26:17). so žoge nasprotniku v roke, zgrešili so več1 kot 10 stoodstotnih ko- V zadnjem Kolu spomladanskega dela republiškega košarkarskega prvenstva so igravci Škofje Loke razočarali številne navijače, ki so prišli ob medvoško igrišče, zakaj loško jc zaradi neredov v tekmi z Mostami — zaprto. Zagorjani so sinoči takoj v začetku pokazali, da mislijo osvojiti obe točki, kar jim je. po zaslugi hitrega Kranjca in visokega Stvarnika tudi uspelo. — Ločani so skuš.^i z mnogimi menjavami izboljšati rezultat, vendar brez uspeha. Skozi vso tekmo so Ločani igrali neborbeno, podajali šev, pod nasprotnikovim košem so igrali tako komplicirano, da so se — po domače povedano — zavoz-ljali. Brez dvoma je bila ta igra gorenjskega zastopnika v republiški ligi najslabša v letošnjem letu. Gostje so s svojo preprosto igro popolnoma zaslužili zmago in nadaljnji dve točki. Sodnika Janko Kavčič in Pavlo-vič iz Ljubljane sta svoje delo opravila povsem zadovoljivo. — B. Cajič S v vsako hišo _Naši športni obrazi Te dni se je na športnem poli Ronu kranjske garnizije odvijalo izbirno tekmovanje v vojaškem in oficirskem mnogoboju med ekipami Tolmina, Postojne in Kranja. Tekmovanje v 5 panogah (premagovanje zaprek na 240 metrov, plavanje na 50 metrov, metanje bombe in kros na 2 kilometra) jc veljalo kot izbira ekip, ki bodo sodelovale na prvenstvu vojne oblasti. Razen v 6kupndh panogah so vojaki plezali tudi po vrvi, oficirji pa streljali s pištolo. Prvi dan tekmovanja se je v streljanju posebno izkazal podporočnik Stojan Maksič iz Tolmina z 79 doseženimi krogi, medtem ko je v metanju bombe z 59 metri prvo mesto osvojil domači podporočnik Milorad Mitrovič. V vojaškem mnogoboju so bili pri plezanju po vrvi najboljši tekmo-vavci iz Postojne; njihov član Ilija Cukalkovski je dosegel celo čas 4,5 sekunde. Po disciplini premagovanja zapTek r\-\ 240 metrov pa je vodstvo prevzela ekipa Tolmina, katere te.!:movavci so tu osvojili vsa tri prva mesta. Zelo dober je bil na zaprekah Franc Jeglič, ki je izven konkurence pretekel to progo v času 1:57,7. Najboljši rezultat v plavanju oficirskih ekip je dosegel poročnik Bogdan Gluvač iz Postojne s časom 39,2, pri vojakih pa je bil prvi Vladimir Sekulič, prav tako iz Postojne, s časom 35,5. V me- i do*' je v0#, je vrgel 61 metrov dal<5 " movanju na zaprekah «č boljši podporočnik gr** s časom 2:20,9. ^ Tretji dan tekmovat „ I na sporedu kros na 2.nrCT Tokrat so bili favorT tekmovavci. Zmagal Dušan Ugrica v 6 sekundah. ne zabeležila že prvi h *% vanja, je obdržala tS? X* tako da je v zmagala s 1.133 toikami ^Tf* minom, ki jih ima L?*4,!: ekipo Postojne z 897 i* Z* z 878 točkami. Q KrJ«" Tudi pri posamezniki k Postojnčani najboljši £ * * sto je zavzel VladinnirtV<^ drugo Gojko Varda in t S*tf* Cukalkovski. Telanovav tjt£r ske ekipe Hamzalija m . **p med posameznik] četrti **** Za uspeh, ki sta ga (W « jaška in oficirska etan^l8^ (tudi Blodnja je bila tekmovavci prejeli m-J?**'*'& kal. To je že tretjičP^** S so Postojnčani osvojili sto na tem tradieionai^'0 i? movanju. Sedaj se n»*w - )r tošnji udeležene, prlpr^ * prvenstvo vojne oblasti C*£ J* in 11. t. m. v Kranju>' * B- Martah -- Modeli so njegov „konjiček" b*S£i"?fi£ Obiskal 6em 19-letnega, svetlolasega, vedno nasmejanega modelarja in letavca SREČKA FIJAVZA, člana kranjskega aerokluba »Stane 2agar«. Imel sem srečo. Pravkar je namreč zaključil začetna dela na novem hitrostnem modelu in lahko si je privoščil kratek odmor. Doma je iz Stranjic pri Celju. Ko je bil še majhen, je* občudoval let velikih kovinskih ptic in te so mu porodile željo po letenju .. . Pred štirimi leti je prišel v Kranj. Spoznal je prijatelje — letavce, ki so ga povabili v kranjski aero-klub. Spoznal je, da letavska organizacija v svojem bistvu ni samo letalstvo, pač pa tudi modelarstvo. Vsak uspešen let modela mu je pomenil zadovoljstvo, vsak neuspeh pa novo izkušnjo. Leta so mu hitro minevala, izkušnje so rastle in z njimi seveda tudi kvaliteta modelov. Tudi prvi uspehi so se pokazali. Osvojene modelarske značke »A«, »B«, »C«, »srebrni C-«, vidna mesta na republiških in državnih prvenstvih, letnem tekmovanju ... Doslej je bila zanj najuspešnejša letošnja modelarska sezona. Osvojeno republiško prvenstvo hitrostnih modelov, tretje mesto na državnem prvenstvu v zračnih bojih in končno: naslov držav- nega prvaka v kategoriji hitrostnih modelov; skratka, uspehi, s katerimi se lahko pohvali le malokateri modelar v Sloveniji. Srečko Fijavž Njegova aktivnost v letalstvu je vsestranska. Srečo je tudi jadravec in motorni pilot. Ko sem ga opazoval in poslušal, bi človek mislil, da ni lepšega in privlačnejšega *porta, kot je letalstvo. £ »Letalstvo mi pomeni vse,-« pravi Srečo. »Ni lepšega športa, kot. so modelarstvo ter jadralno in motorno letenje. V letalstvu sem spoznal in še spoznavam njegove lepote, skrivnosti in nevarnosti, spoznal sem prve prijatelje in uresničil svoj sen — sen fantiča, ki je po bližnjem hribu spuščal majhna letala, narejena iz papirja.-« Mimogrede mi je Srečo povedal, da ima že 30 ur jadralnega in prav toliko motornega letenja. Pravi, da bo šel letos v letalsko šolo za rezervne oficirje. ^ Na vprašanje, katera dejavnost mu je najbolj pri srcu, se je nasmehnil: »Težko se je odločiti. Ce bi me kdo prisilil, naj izbiram med modelarstvom, jadralnim letenjem in motorno pilotažo, se ne bi mogel odločiti. Zame ni ene brez druge. Vse preveč se dopolnjujejo, da bi lahko čiste vesti katero izmed treh izločil.-« 1"' ke, kako neutrudljivo UatvT^ j a jo, za rx)vprečnega čW*£ neznaten in nepomemben r^Z del, nevreden vsakega tnvb Vendar on misli drugače ^ vsakem njegovem preniihi orodja in prstov je Čutiti j bežen, ki jo ta skromni mod lar posveča za navadnega a žavljana tako »neumni^ stvarem. — T. P.