M onografija  pom eni zaokroženo , sistem atično in p roblem sko podano  obravnavo 
po java , ki je  sicer specializirano zasnovana, zato  v prvi vrsti n am en jena hidrologom , 
vendar je  zanim iva tudi za h idrogeografe. S tem  v zvezi je  treba  posebej om eniti, da 
so v osp red ju  pravzaprav talne vode in m nogo m anj druge in še najm anj k raške, kar 
bi nas glede na naše razm ere še posebej zanim alo.
Podzem eljske vode so m arsik je edini vir pitne vode, posebno v sušnem  svetu. 
O koli 65-70 odsto tkov vseh m est v Sovjetski zvezi o sk rbu je jo  podzem eljski vodni vi­
ri. N jihova vloga pa narašča zaradi boljše kvalitete in večje zavarovanosti teh voda v 
prim erjavi s površinskim i. K akor kažejo  raziskave, naj bi bila v SZ onesnaženost 
podzem eljskih voda še vedno lokalna, vendar že splošno razširjena, zlasti v indu­
strijskih obm očjih.
Vpliv km etijstva na podzem eljske vode je  zaradi široke uporabe zaščitnih sred­
stev in velikih živinorejskih obratov  čedalje  večji. T udi zaradi tega se skrb za podze­
m eljske vode uvršča m ed splošna vprašanja varstva okolja . T oda tudi druge gospo­
darske dejavnosti, zlasti industrija , vplivajo ne le na d inam ične, tem več tudi kem ijske 
lastnosti teh voda. Na eni strani se zato  zm anjšu jejo  njihove zaloge, na drugi se slab­
ša njihova kakovost. Pri tem  je  drugi pojav še bolj pereč od prvega.
O snovna značilnost, povezana z onesnaževanjem  podzem eljskih voda, se kaže v 
tem , da so m očno odvisne od onesnaženosti drugih delov naravnega oko lja , zlasti 
a tm osfere , površinskih voda in pedološke odeje . To so zanje sicer sekundarn i, a nič 
m anj pom em bni viri onesnaževanja . Pri tem  drugi deli okolja  podzem eljske vode ve­
liko bolj onesnažu je jo , kakor ob ra tno .
D arko  R adinja
Norden-M an and Environm ent, G eographical Society o f N orthern  F inland and D ep artm en t o f 
G eography . U niversity  o f O ulu , G eb rü d e r B orn traeg er, B e rlin -  S tu tta rt 1987. Str. 535, fo tog ra­
fij 79, ka rt in kartografskih  risb 308, tabel 110.
Finec U nno V a r j o  in N em ec W olf T  i e t z e sta uredila obsežno skupinsko 
regionalno geografijo  evropskega Severa, ki sta jo  izdala G eografsko društvo Severne 
Finske in O ddelek  za geografijo  univerze O ulu. K njiga je  izšla 1987. le ta , vendar za 
glavnega urednika V arja , žal, že posthum no.
O bsežna regionalna geografija je  skupinsko delo 34 av torjev , ki so prispevali 43 
sestavkov, razdeljenih  v 16 zaje tn ih  poglavij te r številna podpoglavja. K njiga jc tudi 
zelo bogato  oprem ljena.
Zam isel o  izdaji m onografije  se je  rodila 1979. leta ob prireditvi »nordijski te ­
den«, ko je  G eografsko društvo Severne Finske povabilo številne strokovn jake  iz 
nordijskih dežel, da prip rav ijo  pregledne študije lastnih dežel z vidika svojih razisko­
valnih specialnosti. T ako  je nastala  zaokrožena regionalna sinteza geografije no rd ij­
skih dežel, ki pa se ji pozna, da se je  izoblikovala iz različnih štud ij, ki niso zasnovane 
na eno tn i m etodologiji. V seeno pa sta jih u rednika uspela zaokrožiti v dokaj sm iselno 
geografsko celoto.
P rikazovanje regij se drži tradicionalne obravnave naravnogeografskih e lem en­
tov, ki so v vsakem  pogledu predstavljeni za celo tno severno obm očje posplošeno in s 
tem  p o udarja jo  hom ogenost celo tnega ark tičnega sveta. Specifičnost posam eznih re­
gij je  podana v podpoglavjih . R egionalni priročnik se sicer ne drži tradicionalne o p re ­
delitve nordijsk ih  dežel, saj vključuje tudi G ren land ijo , F ererske o toke in Svalbard. 
Iz tega naravnogeografskega okvira izstopa zlasti D anska , ki je  k severnoevropskem u 
obm očju  uvrščena bolj po historičnem  vidiku k ako r po čem drugem .
U vodno poglavje nazorno  osvetlju je  historično oblikovanje nordijsk ih  držav z 
m enjavanjem  njihovih v ladarskih povezav in s sp rem in jan jem  m eja , kar je  dalo pose­
ben pečat ob likovanju  njihovih družbenih  s truk tu r in sploh celo tnem u kulturno-civili- 
zacijskem u krogu tega dela E vrope.
Fizičnogeografski pregled  podaja  splošne značilnosti geološke in geom orfološke 
zg radbe, klim e, vodovja, prsti in ras tja  celotnega evropskega arktičnega obm očja. 
H krati pa so osvetljene n jihove regionalne posebnosti. Ta poglavja so za nas še pose­
bej zanim iva zaradi elem entov  in naravnogeografskih procesov, ki so našim  pok ra ji­
nam  tu ja , kar velja zlasti za geom orfološko preoblikovanje površja in nordijsk i biosi- 
stem  z značilno b iotsko conalnostjo . V tem  okviru je  ko t posebna naravna eno ta  pri­
kazana Islandija, k je r so posebne oblike erozije ustvarile posebne tipe islandske po ­
krajine.
P odrobno  so obdelana severna m orja . Poleg fizikalnih, kem ičnih in bioloških 
lastnosti, je  prikazan tudi njihov gospodarski pom en.
D ružbenogeografski pregled obsega poglavja o gibanju prebivalstva, razvoju po ­
selitve, nasta jan ju  in preoblikovanju  ruralnih in u rbanih  naselij te r  gospodarsko 
usm eritev posam eznih dežel. V elik poudarek  je  dan prim arnim  dejavnostim , ki so v 
arktičnih  obm očjih posebej značilne in se po gospodarskem  pom enu dopo ln ju je jo . 
Z arad i regionalnih posebnosti prednjači ponekod  ribolov, drugod km etijstvo  ali go­
zdarstvo. Posebno poglavje, katerega av tor je  Sam (L aponec), je  posvečeno laponski 
je len je re ji.
S ekundarne  in terciarne dejavnosti obravnava več avtorjev . Težišče pa je  na 
Finski in N orveški zaradi n junega industrijskega razvoja.
Poglavje o socialnogeografski p roblem atik i severnih obm očij poudarja  predvsem  
regionalni razvoj robnih poselitvenih obm očij in osvetlju je  razvojno politiko v oh ra­
n jan ju  teh  predelov. D rugi poudarek  pa je  na socialni organiziranosti švedske druž­
be. P rebivalstvo, naselja in gospodarska s truk tu ra  Islandije so zajeti v posebnem  p o ­
glavju. Posebej so podani tudi regionalni prikazi Svalbarda, Fererskih  o tokov  in 
G ren land ije .
Z anim ivo je , da je  p regledna regionalizacija nordijsk ih  dežel, ki zaključuje kn ji­
go, izpod peresa nenord ijskega geografa (angleškega), ki je  m orda laže zaokrožil 
p rob lem atiko  evropskega severa in izluščil regionalne posebnosti te r  pom en posa­
m eznih dežel, kakor nordijski geograf.
S ledita seznam a izbrane lite ra tu re  in avtorjev  te r njihovih ustanov. V elik del 
kartografskih  prikazov v fizičnogeografskem  delu je  povzet iz starejših  specialnih štu ­
dij, m edtem  ko se diagram i in grafikoni, ki se nanašajo  na družbenogeografski del, 
op ira jo  na statistične podatke  za leto 1980.
M etod V ojvoda
Map o f  Soluble Rock Types in China (Karta tipov topnih  kam nin na K ita jskem ), 1 : 4.000.000, 
In stitu te  o f  K arst G eology , C hinese A cadem y o f G eological Sciences, C artog raph ic  Publishing 
H ouse , B eijing  1985
K arta  je  sestavljena iz dveh delov -  iz grafičnega in besednega v obliki knjižice 
na 50 straneh  av to rja  Li D atonga. Č eprav vodo topne kam nine niso povsem  istovetne 
ne s kam ninam i, v ka terih  se razvija kras in ne s karbonatn im i kam ninam i, pa vseeno 
lahko rečem , da gre p ravzaprav za karto  karbonatn ih  kam nin. Še bolj posplošeno re­
čeno pa kar za karto  krasa na K itajskem . Seveda ne za tipe krasa in druge m orfološke 
značilnosti, pač pa za n jegovo razprostran jenost in tudi za geološke značilnosti.