58 Znanstvene stvari. Občni zbor "Matice Slovenske" v Ljubljani 13. svečana 1878. Vdeležilo se je zbora osobno 50 udov, volitve odbornikov pa po poslanih volilnih listkih blizo 300. Zborovanje je pričel prvosednik dr. Bleiweis z govorom, v katerem omenja knjig, ki jih je Matica izdala lansko leto, obširnega in zanimivega „Letopisa", ži-votopisa dr. Costovega in krasnih zemljevidov, s katerimi je slovenski atlant dovršen. Za prihodnje je že vredjeno za natis popotovanje okoli sveta; prof. Glovacki, dobrozoaai strokovnjak v botaniki, se je ponudil, da spise floro dežel slovenskih, pa tudi slovensko-hrvatska slovnica se izdeluje. Glede znanstvenega časnika se je oglasilo tako malo naročnikov in je doblo tako pičle tvarine, da si odbor ni upal pričeti izdavanja in Matici naložiti tiskovib stroškov, katerih bi bilo njo zadelo čez 320 gld. Zato naj bi občni zbor sam pretresal to reč pri današnji seji. Denarno stanje Matičino je ugodno, kakor udje sprevidijo iz njenega računa. V obče z veseljem kon-statira prvosednik, da se oživlja delovanje na slovstvenem polji slovenskem. Za tem gosp. odbornik in tajnik Pr a p ro t ni k obširneje poroča o tem, kar je omenjal prvosednik, gospod blagajnik Vil h ar pa bere sklep računa od 1. januarja 59 do konec decembra 1. 1877. Iz njega je razvidno, da ima Matica premoženja v obligacijah 38.460 gold.; hišo, vredno 11.4000 gold., in inventar, vreden 5700 gold. Dohodkov je bilo 7874 gold. 48 kr., stroškov pa 4936 gold. 75 kr., in sicer tajniku nagrade in za pisarne potrebščine 475 gold., za spise 1192 gold., za tiskanje knjig in atlantov 2809 gold. 84 kr., za vezanje knjig 100 gold. 90 kr., hišni stroški 297 gold. 55 kr., razni izdatki pa 60 gold. 94 kr., konečnega premoženja je tedaj ostalo 58.497 gld. 74 kr. V proračunu so dohodki za leto 1878. nastavljeni s 4721 gold. 58 kr., stroški pa z 870 gold., tedaj ostaja za izdavanje knjig 3851 gold. 85 kr. Proračun je odobril občni zbor. Pri razgovoru graja gosp* Jurčič poročilo o lanskem občnem zboru v zadnjem „Letopisu", v katerem se nekaj reči napačno poroča, rekši, da ni vredno tako poročilo spisovati in tisek za nj plačevati. Gosp. tajnik odgovarja, rekši , da je poročilo skrčil, kar se je dalo, zato, ker je bilo poročilo že poprej natisneno v časnikih. Gosp. Krsnik graja „Costov životopis", ki je zgolj polemika proti mladoslovenski stranki in zopet le ponavlja že zdavnej pozabljene in poravnane reči. Pr-vosednik obžaluje, da prof. Urbasa ni tukaj, ki bi sam zagovarjal svoj spis; tudi on je vesel, da je domačih borb konec, ki so žalibog nekdaj bile, a pisatelj se je moral postaviti spisovaje Costov životopis v ta-da nje, ne pa v sedanje čase. On je hotel dr. Costo pokazati tako, kakoršen je res bil, in zato se v njem nahajajo tudi nekatere ostre opazke proti njemu in proti njegovemu očetu. Gosp. Krsnik odgovarja, da bi bil moral odbor skrbeti za to, da bi se bil izdal resničen životopis, prvosednik pa mu odgovarja, da životopisi so zgodovina osob, zgodovina pa se ne sme nikjer kaziti, in da naloga odborova ni premenjavati takih spisov. — Glede" hrvatske slovnice g. Jurčič omenja, da je nepotrebna kakor je bila češka, in naj se denar, ki bi se za njo potrosil, obrne za kaj druzega boljšega. Slovencem se hrvaščine ni treba učiti iz slovnice. Gosp. Regaii nasproti povdarja potrebo slovnice za pr os tej še ljudstvo, ki je večkrat v dotiki z našimi sosedi na Hrvatskem in se hoče učiti hrvatskega jezika. Gosp. Jurčič odgovarja, da naši fantje pridejo na Hrvatsko in se brez velikega truda nauče* hrvatski govoriti. Pri glasovanji ostane resolucija Jurčiče v a, na j se hrvatska slovnica ne izda, v manjšini. Prof. Vod usek priporoča resolucijo, naj odbor raje skrbi za izdavanje hrvatsko - slovenskega besednjaka. Gosp. Kljun pojasnuje, da bo, kolikor mu je znano, besednjak Slovencem bolj neumljivih besedi pridejan nameravani slovnici in da je zato resolucija Voduškova nepotrebna. Pri glasovanji tudi ta resolucija ne obveljal — Za pregledovanje računov se po predsednikovem predlogu izvolijo gg. Žagar, Celestina in Haf n e r. Glede* znanstvenega časnika nek družbenik pismeno naavetuje, naj se raje „Letopis" deli v 4 snopiče , ki bi vsakega četrt leta prišli na svitlo, in bi vstrezali zahtevanim potrebam , ne da bi se vsled tega stroški Matičini pomnožiii. Nek drug ud tudi pismeno svetuje povikšanje letnine na 3 gld., gosp. Navratil pa je za izdavanje časnika. Dr. Bieiweis našteje razne zadržke: pičlo število naročnikov, pomanjkanje vrednika in potrebnega gradiva ter se strinja z nasvetom o razdelitvi„Letopisa". Gosp. Jurčič potem predlaga , naj se znanstveni Časnik za zdaj dene ad acta, dokler ne pride ugodnejši čas za-nj, in da naj se ,,Letopis" razdeli v 4 snopiče, katerih bi se vsakega četrt leta eden razposlal. Gosp. Šolar nasvetuje, da bi se članki v letopisu ne trgali, ampak da bi se objavili vselej celotni. Oba ta predloga se enoglasno sprejmeta. Pri volitvi novih odbornikov bilo je oddanih 273 glasov. Izvoljeni so: Erjavec in Parapat (273), Vilhar in dr. Zupanec (271), Zupančič Vil. (270), Kozler (268), Majciger (266), Žoigar v(264), Močnik (263), Krisper V. (261), dr. Jarc (260), Suklje (259), Kržič in Marusič (256), Robič (255), Hubad (239 glasov). Nekoliko po-samnih glasov so dobili drugi udje.