UOŠI o III. 1930 /* 4 — TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, ilne 4. marca 1930. Telelon št. 2552. ŠTEV. 27. Racionalizacija v trgovskem poslovanju. 0 tem važnem predmetu je v petek dne 28. februarja 1930 predaval v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani referent za racionalizacijo pri zvezi avstrijskega trgovstva g. Herman Miihleisem z Dunaja. G. predavatelja je pozdravil zbornični član g. Avsenek, iki je v svojem nagovoru naglasil živo potrebo, da se tudi pri nas okoristimo z izsledki smoitrene racionalizacije v trgovskem poslovanju, ki je v nekaterih drugih državah že dosledno izvedena. Zato na® tembolj zanima iz strokovnjaških ust slišati, kako je napredovala racionalizacija v Avstriji. G. predavatelj je nato v lepo zaokroženi obliki pojasnil cilje prizadevanj za racionalizacijo trgovskega poslovanja v Avstriji in Nemčiji An njihov pomen za gospodarstvo. Po uvodnih besedah je prešel na trgovsko racionalizacijo, kolikor prihaja v poštev za blagovno, blagajniško, kontorsko poslovanje itd. Racionalizacija v trgovskem poslovanju se mora pričeti pri tiskovinah, ki bi morale biti enotne, ker se z enotnimi tiskovinami poslovanje olajša, pa tudi poceni. Enotne tiskovine se namreč veliko cenejše nabavljajo. V tej smeri, ki je v smeri poenostavitve tiskovin, je racionalizacija jako napredovala v Ameriki, posebno pa v Nemčiji, kjer so tiskovine formata din ' (das ist Norm) skoro že v splošni rabi. Tudii na Češkoslovaškem itn v Avstriji je gibanje za poenostavitev tiskovin že jako na- predovalo, ne le v velikih obratih, temveč tudi v malih obratih, za katere je poenostavitev ‘tiskovin skoro še večjega pomena nego za velike, ker rabijo manj tiskovin in si one množine, katere rabijo od časa do časa v vstrezni obliki, vedno lahko nabavijo pri prodajalcih poenostavljenih tiskovin. V Avstriji se je pričelo gibanje za poenostavitev tiskovin po ini-cijativi predavatelja .im sicer v okvirju glavne zveze avstrijskega trgovstva, ki je postavilo posebno komisijo za študiiranje teh vprašanji. Komisija je svoje delo že dokončala in na zaključni seji, ki se je vršila dne 18. februarja na Dunaju, odobrila naložbo tiskovin, ki se v trgovskem poslovanju največkrat rabijo. G. predavatelj je te tiskovine imel s seboj in jih je udeležencem pojasnjeval ter jih opozarjal v koliko in zakaj se razlikujejo od do sedaj običajnih tiskovin. V nadaljnih izvajanjih je g. predavatelj podrobno pojasnjeval koristi, katere ima za trgovino poenostavitev poslovnih tiskovin. Po njegovem mnenju se bi dalo trgovsko poslovanje tudi piri nas s poenostavitvijo tiskovin izdatno olajšati in poceniti. Udeleženci so izvajanjem g. predavatelja sledili z veliko pozornostjo in si z vidnim zanimanjem ogledovali tiskovine, katere je za poenostavitev določila zveza avstrijskega trgovstva. Predavanje bomo v daljšem izvlečku priobčili v eni prihodnjih številk. Priprave za izvoz koruze i?, Jugoslavije. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se je vršila 27. februarja konferenca uradnih zastopnikov in zveze ekisporterjev. Pečala se je s potrebnimi pripravami za bodoči izvozni čas koruze. V prvi vrsti so razmotri-vali prometnotarif ariona vprašanja in so sklenili vplivati pri prometnem ministrstvu na to, da se dosežejo pri izvozu koruze voizminske ugodnosti in sicer od vseh postaj, ki prihajajo za nalaganje koruze v poštev. V enakem smislu se bodo obrnili tudi na rečno plovbo ter bodo prosili za izvozne popuste ter za večje popuste pri inozemskih tarifah. S tem naj se dvigne konkurenčna zmožnost jugoslovanske koruze v inozemstvu. V na daljnem poteku konference so govorili o pristojbinah, ki se morajo ob priliki Izvoza plačati v smislu novega zakona za pospeševanje poljedelstva. Sklenili so prositi poljedelskega ministra, naj glede na težki položaj zunanje trgovine pobiranje teh pristojbin sploh opusti. — Ministru za trgovino in industrijo bodo izročili spomenico, v kateri bodo naštete vse odredbe, ki so po mnenju konference potrebne za pospeševanje žitnega izvoza. Ker je izvozni čas za koruzo že čisto blizu, poudarjajo eksporterji nujnost sklepov za zaščito poljedelskih in izvoznih interesov. Izvoz naše koruze se prav tako kakor izvoz pšenice vrši večinoma preko ruinmnskega pristanišča Braila, o katerem srno priobčili pred kratkim daljši članek. Naše železniške tarife so talko visoke, da naše žito ne more iti v svet preko naših pristanišč. Posredovalni predlog na carinski konferenci. Carinski konferenci v Ženevi je bil prt, ozen skupni predlog Avstrije, Belgije m Holandske, izdelan od avstrijskega izvedenca dr. Schiilleria. V njem se predvideva prednačrt za ca- i in»ki sporazum, s predpogojem da imajo poznejša pogajanja za' namen sklep prve večstranske trgovske pogodbe. Politične meje naj prosti poti narodnega kapitala in blaga ne delajo nobenih drugih ovir kot take, ki so jih kcntraktualne države ina podlagi skupnega dogovora smatrale za potrebne. Za izdelavo prve večstranske trgovske pogodbe naj se po zaključku sedanje konference kolikor mogoče hitro začno zopet pogajanja za dvostranske pogodbe. Cilj naj bo po možnosti pravično izenačenje v izmenjavi poljedelskih im industrijskih produktov med evropskimi! državami. e' ezene dežele naj izročijo podrobne spomenice o glavnih ovirah, ki se Ravnatelj Mednarodnega ura£a v Beogradu. stavijo njih izvozu v druge udeležene države. Agrarne države naj obrazložijo svoje stališče v posebni spomenici. Predlog vsebuje tudi seznam 20 delnih okrajev, kjer morejo k odstranitvi obstoječih ovir pripomoči posamična pogajanja o blagovnem prometu, prosti poti kapitala, o poljedelstvu, industriji, transportu, statistiki in tujskem pravu. Težko vprašanje naj bi se rešilo na ta način, da si udeležene države večstranske trgovske pogodbe zagotovijo same medseboj prednosti pogodbe, dočim bi bi'l pristop k tej večstranski pogodbi vsem državam Prost. Največja ugodnost naj se dovoli le onim državam, ki s svoje strani vsem udeleženim državam dovolijo iste prednosti največjo ugodnosti. ' Ker na ,sklep splošnega carinskega miru ni mogoče niti misliti, ima predlog Avstrije, Belgije in Holandije kot priprava za regionalne ali skupne carinske dogovore precej upanja na uspeh. Na neobičajno svečan način je bil te dni v Beogradu sprejet ravnatelj mednarodnega urada dela v Ženevi g. Albert Thomas. G. Thomas ni bil sedaj prvič v naši državi. Pozna Beograd že iz leta 1S24, ko je bil tam prvič in pozneje je bil pri nas še leta 1926 in 1927. Inšpektor v ministrstvu zunanjih del g. Draškovie, ki je sprejel g. Thomasa v imenu naše vlade že na obmejni postaji v Caniibrodu in ga je potem spremljal na vseh njegovih potih, dokler je bival v naši državi, je poročen z mlajšo hčerko g. Thomasa, pa je že radi tega razumljivo, da ga vežejo posebne simpatije do našega naroda. G. Thomas načeluje mednarodnemu uradu dela v Ženevi, ki je bil osnovan v zmislu določil mirovne pogodbe, že od njegovih prvih začetkov. Znan že po svojem predvojnem delovanju v francoski socialistični stranki, za katero si je pridobil nu strani znanega, ob izbruhu vojne .v Parizu umorjenega Jaureja, dokaj zaslug, je zaslovel kot ravnatelj mednarodnega urada dela po celem svetu. Njegov obisk je imel namen, kakor je to sam izrečno povdaril, »enostavnega informiranja, ki stremi za tem, da bi se socialnopolitične konvencije točno uporabljale tako v prid delodajalcem, kakor v prid delavcem«. V izjavi, ki jo je dal kmalu po svojem prihodu beograjskim novinarjem, je g. Albert Thomas povdaril, da spada Jugoslavija med one države, ki so v največji meri izpolnile svoje obveznosti, kajti Jugoslavija je izmed 29 konvencij ratificirala že 19 in pri tem take, ki jih niso še sprejele n. pr. Velika Britanija, Belgija in druge države, ki imajo gotovo še boljše pogoje /a takojšnjo izvršitev sklepov. Kar se tiče izvrševanja mednarodnih de-lavskczašcitmiih pogodb, so razmere v vsaki državi drugačne in ravno radi tega potuje sedaj po različnih državah, da vidi in se prepriča o razmerah v posameznih državah, kako se določila konvencij prilagodijo praktičnemu položaju v lej ali drugi državi. Cilj njegovega potovanja je predvsem ta, tako je g. Albert Thomas izjavil novinarjem, da stopi v zvezo z merodajnimi faktorji in se z njimi posvetuje o izvajanju socialnopolitičnih zakonov. Pri tem je ponovno povdaril lep razvoj, ki ga je pokazala v tem oziru Jugoslavija in smatra, da jo socialnopolitična zakonodaja Jugoslavije v vsakem oziru napredna. V svojih nadaljnjih izjavah novinarjem je g. Thomas podčrtal, da kar se tiče komunistične organizacije nima mednarodni urad dela v Ženevi nobenih stikov z njo. Glede delovanja komunistov v Romuniji v poslednjem času, se gospod Albert Thomas o resničnosti teh vesti v Romuniji ni mcgpl prepričati. Naša pogajanja z Bolgarijo so bila sprejeta v Bolgariji, zelo ugodno in vprašan glede izgile-dov za rezultate carinske konference v Ženevi je g. Thomas rekel, da prej ali slej bo moralo priti do ustvaritve združenih evropskih držav v tej ali oni obliki. Važne so te izjave, in zlasti so vsi časopisi brez izjeme podčrtali uvodne besede g. Thomasa, ko je, govoreč o cilju svojega potovanja v Jugoslavijo, rekel, da ne prihaja v našo državo v svirho kontrole, ampak v informativne svrhe. To izjavo je podal odlični gost radi tega, Iker so šli nekateri naši listi tako daleč, da so zatrjevali, da pride g. Thomas v našo državo z namenom, da kontrolira priprave za revizijo socialne zakonodaje! Ravnatel j g. Albert Thomas je ostal v Beogradu tri dni. Predvsem je bil sprejet od predsednika ministrskega sveta g. generala Petra Živkoviča, nato od ministra za socijalno politiko g. dr. Mate Drinkoviča in nato od Nj. Vel. kralja samega. Na dvoru je bil g. Thomas pridržan tudi na obedu. Po teh oficielniih obiskih je posvetil g. Thomas vso svojo pozornost delavskim organizacijam, ki so te dni zbrale številne svoje delegate iz cele države v Beogradu. Beograjska delavska zbornica je priredila ob tej priliki plenarno sejo, kateri je prisostvoval visoki gost, zvečer mu je pa priredila banket. Drugi dan, v soboto dopoldne, si je ogledal g. Thomas so-cijalne ustanove v Beogradu in popoldne je obiskal predstavnike gospodarskih korporacij. V veliki dvorani industrijskega doma se je zbralo okoli 30 predstavnii-kov, v imenu katerih je pozdravil gosta predsednik Centrale industrijskih korporacij g. I g n ,j a t B a j i o n i. Po prisrčnih njegovih pozdravnih besedah je tajnik beograjske industrijske zbornice g. dr. Stevan Popovi c piisBLlai uvodni referat, v katerem govori o neprillikah, v katerih se nahaja naša industrija vsled delavske zakonodaje. Naša industrija stremi po zakonih, ki bi se dali z ozirom na naš gospodarski položaj točno izvajati in smatra, da se mora današnjo socijalno zakonodajo revidirati. Referent izjavi nadalje, da delodajalcem leži na srcu dobrobit delavcev. Končal je svoj referat z besedami: Drevo, ki se je vsadilo na obali Lemaniskega jezera, naj mirno raste — jugoslovanski delodajalci so pripravljeni (o drevo zalivati. S temi besedami je g. Popovič odgovoril na besede, s katerimi je končal g. Albert.Thomas svoj govor delavskim organizacijam na predvečer v delavski zibornici. G. Thomas je namreč dejal: Hrastič, katerega smo pred desetimi leti vsadili na obali Lemaniskega jezera, napreduje, raste, poganja globoko v zemljo svoje korenike. Pod njegovo senco bo našel delavski razred, upam, varnost in blagostanje.« Ob koncu svojega ekspozeja je g. Popovič izjavil g. Thomasu, da mu bo izročen francoski prevod autentične-ga teksta predlogov za revizijo soci-jalne zakonodaje, ki so jih predložili gospodarski predstavniki g. ministru za socijalno politiko, da bo tudi o tem točno informiran. Nato je prečital predsednik zagrebške zbornice g. dr. M. Vrbanič svoje poročilo o predlogih gospodarskih organizacij za revizijo zakona o zavarovanju delavcev, predsednik beograjske obrtniške zbornice g. M. Stojanovič o predlogih glede zakona o zaščiti delavcev in g. dr. Popovič glede revizije zakona o inšpekciji dela. Po podanih referatih je govoril g. Alibert Thomas in je med drugim izjavil, da je situacija jugoslovenskih delodajalcev slična situaciji skoro v vseh drugih državah sveta, na vseh konferencah. Vi site mi podali svoje referate, je rekel g. Thomas, nočem o njih improvizirati svoje mnenje, toda s pomočjo avtoritete mednarodnega urada dela in strokovne pomoči svojih tehničnih sotrudnlkov bom proučil poedine vaše podatke in vaše predloge za revizijo. Jugoslovenska socijalna zakonodaja je zelo napredna. Priznam, da ste v težkem položaju. Niso mi podrobneje znanii vaši predlogi, vendar vidim iz take situacije samo en izhod: pogajati se! Tako je bilo v Angliji pred upostavfitvijo la-boiisticke vlade, to se je izvršilo v Švedi ji iin mislim, da se je pristopilo k temu sredstvu sedaj tudi v Avstriji. V svojih nadaljnjih izvajanjih omeni g. Thomas, da ise po trditvah delavcev naši socialna zakoni v celoti ne izvajajo in da ima sodi j alno- p ol i tičn a zakonodaja mnogo vrzeli. Ob zakljiuč-ku je dejal: Ne vem, ali vas bom razočaral, toda nemogoče mi je kot ravnatelju mednarodnega urada dela izjaviti, da se mora izpremeniti dobra zakonodaja. Svetujem postopno progresivno izvajanje obstoječih delavskih zakonov. Ker je imel odlični gost za obisk gospodarskim krogom komaj IV2 ure na razpolago, je bila -diskusija po podanih poročilih zelo kratika. Prvi je spregovoril inž. g. Milan Šuklje, ki je izjavil, da trditve, da se socialnopolitična zakonodaja pri nas v celoti ne uzvaja, niso točne. Vsaj glede prečanskih pokrajin taike trditve ne držijo, ker se tam, zlasti v Sloveniji, izvajajo vsi zakoni precizno in strogo. Res 'je sicer, da se ne izvaja zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, toda uvedba te panoge zavarovanja je bila odgodcna. Gospodarski krogi niso proti socijalni zakonodaji. Upravičeno se pa pritožujejo proti (birokratizmu, ki vlada pri administraciji zavarovanja in ki zavarovanje podražuje. S prihranki pri poenostavitvi administracije in s prihranki pri izpremenitvi sistema kapitalnega kritja v kombinirani sistem z nakladalnim kritjem bi »e moglo uvesti zavarovanje za onemoglost, starost in smrt brez vsaikih novih bremen. Končno je g. inž. Šukle izjavil, da so upravičene pritožbe delodajalcev, da ni bil imenovan v komisijo, ki pripravlja revizijo zakona o zavarovanju delavcev, nobeden izmed gospodarskih zastopnikov. Iaprogovoril je nato generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij g. G. Č u r č i n , 'ki je tudi izjavil, da je pristaš pogajanj, povdarja-joč pri 'tem, da je zahteva industrijal-cev, da se spravi v ravnovesje določila zakona z gospodarskimi prilikami v naši državi. Govoril je še g. dr. Popovič o predlogu delodajalcev, da bi naj socijalna bremena prevzela po eni tretjini tudi država, nakar se je g. Albert Thomas zahvalil za spre- : jem in podane mu izjave. Centrala industrijskih korporacij je priredila 1 odličnemu gostu v nedeljo opoldne pri »Srbskem kralju« intimen obed. Značilno je, da se ni g. Albert Thomas niti pni svojih razgovorih z no-vinarjli, niti iz delodajalci ali delavci, odnosno v svojem predavanju na univerzi, dotaknil poteka razprav o novem zakonu o delavskem zavarovanju v francoskem parlamentu! Le pri odhodu j6 odlični gost izjavil novinarjem, da je bil v Franciji uveden osemurni delavnik deloma sporazumno in s postopnim uvajanjem ter da ni še uveljavljen po vsej državi. — Uvedbo sistema vzajemnih posvetovanj vseh prizadetih faktorjev, kakor je bilo to običajno v Franciji, je priporočal tudi jugoslovanski vladi. Ob tej priliki je g. Thomas med drugim tudi izjavil, da je po razgovorih s tehničnimi osebami prišel do prepričanja, da novi načrt ministrstva socialne politike ne l»o poslabšal položaja delavstva. Upamo, da bo izjava faktorja s tako avtoriteto vsaj deloma pomirila tudi vse one, kateri so vsak, tudi še tako . utemeljen predlog za revizijo, že v načelu zavračali in so vsako še tako dobro mišljeno stremljenje gospodarskih krogov kvitirali s psovkami re-akcijonarstva in dobičkarstva. V pondeljek se je g. Albert Thomas s svojo g. soprogo, šefom kabineta in spremstvom odpeljal s posebnim vlakom, ki mu ga je dala naša vlada na razpolago, iz Beograda v Atene, od koder se vrne v Ženevo. Z občnega zbora Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. V (petek dne 28. februarja 1930 se je vršil redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, na katerem je upravini svet poročal o u,spe-hih poslovanja, ki jih je zavod dosegel lani. Izvršena je bila volitev nadzorstvenega sveta in odobreni so bili predloženi računski zaključki in bilanca. Poslovno poročilo upravnega odbora v markantnih potezah isllika vise važne momente, ki so tekom preteklega leta vplivali tako na gospodarstvo v splošnem in na poslovanje in dosežene uspehe zavoda še posebej. Iz poročila posnemamo, da so gospodarske razmere v lanskem letu v splošnem niso izdatno izpreme-nile, dasiravno se more konsta-tirati napredek konsolidacijo, umirjenje razmer in dvig zaupanja na vseh poljih gospodarstva. Zadružna gospodarska banka je v pieteklem letu zopet lepo napredovala. Izdatno je razširila mrežo svojih poslovnih zvez v tu- ioi v inozemstvu. Zabeležiti more povečanje prometa v vseh panogah bančnega poslovanja. Veliko zaupanje, Iki ga splošno umiva zavod, je v lanskem njegovem uspehu znova podkrepljeno. Kakor prej, je tudi v zadnjem letu pri kreditiranju iu bilanciranju rzelo rigo-rozino postopal v smislu dosedanje tradicije. Kadi njegove dobre organizacije, .ugodne razdelitve rajonov podružnic in velike privlačne sile njegovega solidnega poslovanja nuu je uspelo, da je velik dotok tujih sredstev, ki jih je tek<*m preteklega leta imel, vedno .sproti ugodno plasiral. Svoje poslovanje je raztegnil na vse dele države, izvzemši notranjost bivše Srbije, ker v teh krajih d »sedaj žal še niso podani za to nekateri važni predpogoji. Napredek -more zlasti .zaznamovati v eslkontu kratkoročnih menic, kateri posel je tekom zadnjega leta zelo gojil in povišal za celih 35%, tako da menični portfelj ob koncu leta znaša 92'4 mil-i-lijona Din. Dolžniki na tekočem računu so se v preteklem letu zvišali za 61‘5 milijona. Pri kreditiranju je zavod posebno pazil, da imajo njegovi plasmani značaj kratkoročnih posojil in da so po večini zavarovani z vknjižbami na zemljiščih in posestih, d očim se je poslov na daljše roke splošno še izogibal. Vloge na hranilne knjižice so za ca. 12 milijonov višjo kot v letu 1928. Vloge na tekočem računu so narasle za 28‘9 milijona in istotako so so zvišali upniki za 45 9 milijona Din. Tuja denarna sredstva, ki stoje zavodu na razpolago, so se zvišala v zadnjem letu za 86-8 milijona na 467'8 milijona Din. Bilančna vsota je znašala v letu 1928 399 milijonov Din in se je zvišala lani za 90-9 milijona Din na 490 milijonov Din. Likvidnost Zadružne gospodarske banke se vidi v tem, da ima popolnoma mobilno naloženih -kat gotovine v blagajni, v valutah in devizah, v maničnem portfelju, v državnih vrednostnih papirjih in kot a vi-sta naložbe pri denarnih zavodih 185 milijonov dinarjev, torej 40% vseh tujih sredstev, ki jih ima, neupoštevajoč pri tem ininoge zelo mobilne deibitorje in .neizkoriščene reeskonte in druge kredite. Izkazani čisti dobiček v letu 1929 znaša 1,455.734-21 Din in omogoča izplačilo enake dividende kakor je bila v letu 1928. Po sklepu občnega zbora izplačuje 9-odsto.tno dividendo izza 1. marca 1930 kupon 1929 z 9 Din za delnico blagajna centrale v Ljubljani in blagajne podružnic na Bledu, v Celju, Djakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Somboru, Splitu in Šibeniku!. čudno postopanje gotovih knjižnjih založnikov v Sloveniji. -Že več let se sliši pri nas, da'še naše ljudstvo vse premalo zanfifia^za boljše slovensko čtivo in je zato založništvu težko izdati take Iknjige v večji nakladi. To je sicer res, vendar pa bi bilo pri primernih cenah tudi več odjemalcev, kajti reči moram, da so cene našim slovenskim knjigam precej visoke -in zato tudi ni potrebnih kupcev. Praksa, ki so jo osvojila v zadnjih letih nekatera založništva, da ponujajo po -reklamnih cenah (oib Božiču in drugih prilikah) po časopisih, okrožnicah in drugih dopisih knjigo, ki je stala nekaj mesecev poprej pri izdaji normalno, -za 30%, a celo do 60% ceneje, ni razvoju k-Uji-gotržštva zdrava. Tako stane n. pr., Zuipančič, Naša beseda normalno 120 dinarjev, sedaj 60 Din; Potop prej 258 Din, sedaj 120 Din; cela zbirka po 10 knjig je stala normalno 500 dinarjev, sedaj isrtane 200 Din. Da tako postopanje od strani teh založnikov ravner -nd v interesu razširjenja -slovenske knjige je jasno, kajti vsak, Iki. ima tudi še tako malo interesa za kako novo izdajo, si bo danes dobro premislil, predno si isto nabavi za prvotno visoko ceno, ko ve, da bo mogel najbrže že v nekaj mesecih kupiti isto mnogo, ceneje. Posebno neprijetno pa je to sortimentnim knjigarnam, ki si knjigo nabavijo pri izdaji za normalno ceno in v nekaj mesecih isto vsled nižje ponudbe v časopisju ne morejo več prodati; nasprotno pa imajo s stranko same neprilike. V uvedbo takih običajev bode treba poseči z vso strogostjo, -sicer bode nekdaj zelo lepa knjižarska obrt prišla popolnoma ob veljavo in ugled. V. W. JUGOSLAVIJA IN MEDNARODNO MENIČNO PRAVO. Jugoslovansk-i menični odbor Mednarodne Trgovske »bonnice je izdelal predlog za mednarodno poenotenje menične in čekovne zakonodaje. Predlog bo vpo-slala Mednarodna 'trgovska zbornica Zvezi narodov s prošnjo, da ga na eni prihodnjih sej predloži Mednarodni gospodarski sekciji. ^ ZA N0RMALN0TIKN0 ŽELEZNICO MOSTAR—-SPLIT. Mestni magistrat v Mostarju je poslal Spl-itski trgovski zbornici izjavo o potrebi normalnotinne železniške zveze med Mostarom in Splitom. Mostar naj bi postal za to progo prelagalna postaja in bi dobil neposredno zvezo z Zagrebom. Posebno ugodna bi bila ta zveza za blagovni izvoz iz onih krajev, zlasti za izvoz sadja -in zelenjave. Proga naj bi vodila -sik-oz najbolj obljudene kraje, obenem take, ki so bogati na bdksitu. S tem bi bili dani pogoji za živahen -izvoz boksita in za produkcijo aluminija. Upajo, da se bo spražilo hkrati z vprašanjem o novi progi tudi vprašanje o pretvoritvi ozkotirnih železnic inaišega juga v nor-malnotirne. Rešitev tega vprašanja bi bila eminentne važnosti za vse naše gospodarstvo. Vinarski kongres v Beogradu. V Beogradu -se bo vršil vinarski kongres 9. marca ob 10. -uri v veliki univerzitetni dvorani. Kdor se ne želi v Beogradu muditi več časa, naj odpotuje najpozneje v soboto ob 2106 z brzovlakom iz Zidanega mosta, a v nedeljo se pa že lahko ob 18-30 ali ob 2310 vrne. Oni pa, kateri še v Beogradu ni bil, lahko to priliko uporabi in si ogleda zanimivosti Beograda. — Kdor želi, da se mu rezervira stanovanje, naj se obrne na Vinarsko društvo Maribor, Gregorčičeva 6. in naj sporoči s katerim vlakom pride v Beograd. Situacija vinogradnikov postaja z vsakim dnem slabša, udeležite se torej kongresa vsi, katerim je to le mogoče. Ne zahtevajte, da se za skupno stvar trudi le nekaj ljudi in da drugi s tem, da ignorirajo svojo organizacijo in ostajajo vedno doma, otežlkooujejo ali onemogočajo uspeh. Ministrstvo železnic je dovolilo % popust na vseh železnicah. Potrebne legitimacije stanejo Dan 5— in se naroče po nakaznici pri g. Lovro Peto var, Ivanjkovci. Vinarsko društvo. Monopolni dohodki Jugoslavije za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1929 so znesli 1842-7 -mil. Din, d očim je bilo proračunjenih 1766-4 mil. Din. V Beogradu so vrši konferenca morske plovbe in -se izg ledi za rešitev zadevnih -vprašanj ugodno razsojajo. Novosadska borza hoče vpeljati terminsko kupčijo z -žitom. Vrbaska banovina je najela pri Državni Hipotekarni, banki posojilo v znesku 36 milijonov dinarjev; 30 -milijonov bodo porabili za zgradbe banske uprave, 6 milijonov -za zgradbo uradniških stanovanj. Pridelovalcem maka za izdelovanje opija je dovolila Državna Hipotekarna banka sezijski kredit v znesku J 5 milijonov dinarjev z rokom od 1. marca do 1. septembra. Producenti dobijo kredit potom bank v Južni Srbiji. Pisali smo, kako zelo -so taki krediti potrebni, da producenti ne -zaidejo v popolno odvisnost od solunskih grških prekupcev. Novih železnic v Jugoslaviji je bilo zgrajenih od leta 19-20 do letos 1348 km s stroški 1695 milijonov Din. V Jugoslaviji obratuje sedaj 10.006 k-m železnic. Turistični promet Jugoslavije je izkazal v letu 1924 1-55.000 inozemskih obiskovalcev, leta 1925 168.000, 1926 ‘200.000, 1927 228.000, 1928 328.000, 1929 350.000. Nemška sladkorna industrija zahteva ponovno zvišanje sladkorne carine od 25 na 32 mark pri 1 kg, in to z ozirom na poslabšani položaj svetovnega sladkornega trga. Borze žita in bombaža hočejo v Ameriki za nekaj časa zapreti. Cene žita in bombaža so v zadnjem času zelo padle. Obtok bankovcev v Avstriji je v zadnjem izkazu avstrijske Narodne banke naveden s 840 milijoni šilingov; kritje je 69-odstotno. Družbi Telefunken in Philips sta sklenili na sku-pni seiji upravnih svetov, da bosta opustili vse medseboj-ne napade (in se pogajata o k ončn o v e 1 ja vnem sporazumu. Državni vžigalični monopol je vpeljala vlada v Litvi. Pogajanja s švedskim vžigal ionim tr ustom so se razbila. »Solo« v Avstriji bo razdelila dividendo 17 šilingov (lani 16), »Solo« v Češkoslovaški bo razdelila 2/2'A-odstotno dividendo a3i 45 Kč proti lanskim 40 Kč. Državni dolgovi Nemčije so narasli nad 8 milijard mark. In govorijo še o novih. Zopet tri bančne insolvence zaznamujejo v Rumuniji, in sicer v Jassyju. Tri banke so se pogajale o fuziji, pogajanja so se razbila, in so nato banke ustavile izplačiJa. Švedska vžigalična d. d. je imeila v preteklem letu nad 54 milijonov švedskih kron čistega dobička proti 49 milijonom v letu 1928 in bo izplačala zopet 15-odstotno dividendo. Cena cinka je padla v Londonu na 1813/i«; tako nizka ni bila že več desetletij. Nakupna moč červonca je padla od časa njegove vpeljave do danes na eno tretjino prvotne vrednosti. Generalni direktor Mednarodne plačilne banke je kljub protestu dr. Schacli-ta postal francoski izvedenec Quesnay. Državni monopol električne industrije je predmet proučevanja v španskem ministrstvu za -javna dela. Rumunske državne železnice hočejo najeti noltiranje posojilo v znesku ene milijarde lejev, da poplačajo svoje dolgove. Sedanji njih dohodki krijejo samo obratne stroške. Rumunske tkalnice svile so ustanovile sindikat, ki naj varuje vsestransko nijih interese. Pogajanja za ustanovitev kartela pa niso uspela. Državni monopol bencina je vprašanje, ki se je pred kratkim porodilo v Avstriji v zvezi s konkurenčnim bojem med koncernoma Vacuum Oil in Royal Dutsch-Shell. Le domači premog hočejo odslej naprej uporabljati rumunske železnice. Pšenica je na borzi v Budimpešti padla na najnižjo točko po vojski, 20-40 pengo za stot. Preosncva agrarne produkcije. Agrarna kriza v Evropi ipostaja z, vsakim dnem težavnejša. Danes še ui rešeno to vprašanje. Ekonomi vseh narodov isi niso še na jasnem, kje je nje pra- vi izvor. Edini so si le v tem, da je k krizi dosti pripomogla neorganiziranost agrarne produkcije in pomanjkanje sodelovanja med industrijo in poljedelstvom. Nadalje neracionalna produkcija in neurejen konsum. V tem stanju kot 'smo danes, je jasno, da ni mogoče, da bi našli izhoda. Amerika je koj po letu 1931, ko je pritiskal farrner z vso silo na vlado, naj vendar kaj ukrene, našla izhod v tem, da je opredelila produkcijo in jo prilagodila razmeram kraja in podnebja. Pri reševanju krize smo tu opazili ■sledeči postopek. Motorizacija poljedelstva v ravnini, po drugi strani pa intenzivna živinoreja v goratih krajih. Organizacijo zadrug in to ne samo kreditnih in prodajnih, ampak tudi nabava potrebščin, je bila dokaj intenzivna potom zadružne organizacije. Važen faktor pri reševanju krize je bilo sodelovanje med industrijo in poljedelstvom ter znanstvena selekcija blaga namenjenega za iseme. Na navedene temelje je postavila ameriška proizvodnja svoj izhod iz krize. Danes stoje tam pred novo krizo in iščejo novih poti. Vidi se, da so že pravilno usmerili pomožno akcijo in jo bodo iizpel|jali vsaj 'V taki ni eri kot je bila izpeljana v letu krize 1921. Sedaj, ko je produkcija dosegla lep maksimum, mora iskati Amerika tudi primeren trg za to. Po eni strani pride v poštev Evropa s svojo heGrganizirano agrarno silo, a na drugi strani ima Amerika svoi notranji trg, katerega je potreba, da izkoristi do Skrajnosti. Ameriški konsum še ni izčrpan in ima še neb roj možnosti razvoja in to posebno iz ozirom na agrarne produkte njih pridelovanje in vporabo"”v industrijske* svrhe. Kakor vse kaže, misli Amerika prilagoditi svojo agrarno produkcijo ipotrebam trga in to z ozirom na industrijo in surov konsum. Danes razpolaga konsum v Ameriki z skoro Y\ domače proizvodnje. Potreba je, da se najde še izhod rza oni višek. Ta višek pa misli Amerika plasirati na kontinentih in to v obliki industrijskih proizvodov. Jasno kažejo vse smernice, da bo Evropa stala napraim Ameriki v hudem konkurenčnem boju. 'Obrambna sredstva Evrope so sicer že v delu. A preosnova evropske agrarne produkcije je težavnejša nego bi si mislili. Mi si moramo predociti tudi druge ovire, ki niso samo tehničnega značaja. Zdi se mi, da najtežja ovira na tem polju bi bila (psihološkega značaja in sicer individualizem evropske agrarne mase, kakor tudi individualizem industrije. Prave smotrene kooperacije sil Evropa ne pozna, kot to pozna Amerika in Japonska. Za naše razmere kot agrarna država je preosnova agrarne produkcije živ-Ijensko vprašanje. Danes smo si vsi na jasnem, da poljedelstvo ne donaša več toliko, da bi bilo v stanu podpirati miren in dober razvoj industrije in trgovine. Vzrok temu tiči v nesistematični zgradbi celokupnega gospodarskega aparata 'produkcije in konsuma. Mi nimamo danes pravega načrta produkcije. 'Niti ne vemo, kje in kaj bi nam več donašalo in kako to urediti, da poslane rentabilno. Važen faktor v celo-vX agrarni produkciji je živinoreja z Tn itio nrVimi postranskimii panogami. Ta pa pride v ,poštev samo v goratih krajih; Danes srečamo v gorah polja in njive m živinorejo m mlekarstvo! vse se pa vrši neracionalno predrago. Radi tega je poitreibno, da se tudii na polju poljedelstva vrši nekaka delitev dela in sicer usmerjena v eno glavno in podprto s postranskimi panogami. Za gorate kraje pride v poštev živinoreja, mlekarstvo, sirarstvo, v goitovi meri tudi reja kokoši in v zveai z mlekarnami — pre-šičereja. Pri vsem tem pa je nujno potrebna močna organizacija, ki bi to stvar usmerila in izpeljala. V dolinah pride do veljave motorizacija produkcije in raoionalno-intenzivno obdelovanje zemlje. Vse ono, kar bi morali opustiti gorati kraji na račun do-fle,_bi se moralo producirati le tu z podvojenim iznosom in obratno. Gorska produkcija mora kompenzirati dolinsko in narobe. Važno je za poljedelstvo, da sodeluje z industrijo. Do danes smo videli, da sta si bila ta dva faktorja v nasprotju. Čas in kriza pa sta nam dala spoznati, da to ni prava pot, ker oba faktorja sta navezana drug na drugega in se podpirata. Sila važna pa je organizacija vnovče-nja agrarnih produktov, kakor tudi skupen nakup potrebščin in kreditne prilike. Vse to je spraviti v sklad v poljedelstvom in njega potrebami. Polje agrarne preosnove v produkciji je dokaj obširno in zahteva ogromno dela in napora. A izhod iz krize je samo tem potom. Vso agrarno produkcijo je potreba spraviti v sklad s potrebami tega in to glede na konsum doma, kakor v tujini. Predpogoj je, da se čimvee kon-sumira doma. Maso konsum en ta je potreba prisiliti, da v prvi vršiti upošteva domačo proizvodnjo, a le tam, ‘kjer le te ni, sme seči po tuji in to le v tem slučaju, ako doma nimamo nadomestkov za to. Pri reševanju krize ne sme sodelovati samo produkcija, glavni faktor je kon-suim. Ker konečno je konsum oni, ki v krizi največ trpi, a pod konsum spadajo vsi sloji naroda. Naša kriza, kakor sem že nekoč povdarjal, ni ona kriza kakor jo vidimo drugod, niti ne nastopa z ono jakostjo. Človek bi dobil utis, da je bolj psihološki pojav, vpliv celokupne krize sveta. Jaz vidiini vso našo krizo v naši neorganiziranosti in nekakim strahu pred prvimi resnimi koraki. Po mojem mnenju pri nas prave krize ni, vsaj v onem zrn isi u ne, kar razumemo pod besedo kriza. Mi smo v svojem snovanju preozko, srčni in nimamo onega poleta kot ga najdemo pri drugih narodih. Pri nas, ako bi zgradili trdno stavbo notranje organizacije trga, bi imeli malo za izvažati vsaj v začetku, a uvoz naš, vsaj z ozirom na razpne industrijske in življen-ske potrebščine, hi bil malenkosten. iNašo pot iz krize, katero smatram za krizo 'v organizaciji in ne organizmu, ozdravimo le, ako pravilno organiziramo vse naše panoge gospodarstva in jih spravimo v sklad iz medsebojnim podpiranjem ter ismoterno delitvijo dela vseh panog ;in to posebno z ozirom na poljedelstvo. Torej kriza organizacije in ne kriza produkcije. Dipl. com. G-omišček. Sfciytaue;o>dffli Pomladanski praški velesejem traja od 16. do 23. niarca 1930. V tem času je Praga shajališče industrijalcev, trgovcev ter uvoznikov z vseh delov sveta. Zastopniki več kot 85 držav se redovno shajajo na praškem velesejmu. Velesejem se vrši v palači, katero označujejo strokovnjaki kot najmodernejšo vele-sejmsko palačo celega sveta, in na obeh sosednjih razstavnih prostorih blizu središča mesta in v neposredni bližini največjega praškega parka. Okoli 3.000 razstavljalcev vseh strok predvaja tukaj svoje nove modele, tipe in vzorce. Razen češkoslovaške industrije razstavljajo tudi francoske, amerikanske, britanske, nemške, ruske in druge firme. Ob priliki pomladanskega velesejma 1930 so podane poleg drugega te ugodnosti: 33% popust na čsl. državnih železnicah (podrobnosti vidi v velesejmskih legitimacijah za kupce in razstavljalce), 25% na jugoslovanskih, 25% na avstrijskih, 25% na nemških, 20% na italijanskih, 50% na romunskih, 50% na grških in 50% na orientalskih (turških) železnicah. Nadalje popusti na ladjah jadranske paroplovne družbe. Vse to na vele-sejmsko legitimacijo. Podrobnosti poda-, jo 'velesejmski zastopniki. Stanovanja preskrbi stanovanjska pisarna: Byt»vž kancelar P. V. "V., Praha I., Staromšst-ska radnice. Hotelske sobe in privatna stanovanja. Mesto vstopnega vizima velja velesejmska legitimacija, potrjena od konzulata ČSR v inozemstvu. Mednarodni semenj v Milanu se vrši letos od 12. do 27. aprila. Dolarji v novi obliki. Začetkom pretečenega meseca so izdale Združene države S. A. nove dolarske bankovce, ki predstavljajo povsem racionaliziran standariziran izdelek moderne tehnike. Za obči promet se jim prisoja večja prikladnost kot prejšnim novčanicam, katerih je bilo 39 različnih vrst, odslej jih bo samo še 11. V zgodovini papirnatega denarja se je prvič oziralo na okOlnost, da se izognejo novčanice vplivu maščobe, kar se je z uporabo posebno prepariranega papirja v precejšni meri tudi posrečilo. Poleg tega so novi dolarski bankovci v visoki meri neob-čutni proti upognitvi. Glede obeh teh svojstev je sedanja amerikanska izdaja popolnoma nedosežena Strokovni poskusi so ugotovili, da se dosedanji dolarski bankovci dajo dvatisookrat upogniti p^edno se pretrgajo, nova izdaja jih prekaša v tem pogledu za dvojno število. — Naših bankovcev bi menda bilo nevarno že tolikokrat samo bistro pogledati! — Ker je v Ameriki navada, da je novi papirnati denar 'kar z gumijevim trakom, brez listnice, v snopičih povezan,'je taka opornost jako važna. Z novimi bankovci si državna blagajna prihrani na leto okroglo dva milijona dolarjev na izmenjavi obrabljenih komadov in pa ker je oblika nove izdaje precej manjša od prejšne. Prdtežna večina, posebno enodolar-skih novčanic, gre skozi roke, delavstva, posebno šoferjev, trgovcev z oljem itd. in iz tega vzroka se je mislilo na sredstva proti prehitremu Zunanja trgovina Ogrske v letu 1929. ■ pU ■ ■ Ker je statistika zunanje trgovine Ogrske za leto 1929 bila te dni zaključena, nam je tukaj mogoče podati celotni pregled. Uvoas v Ogrsko je leta 1929 znašal 1.065 milijonov pen-gov, izvoz pa 1.042-8 milijona pengov. Tako vidimo, da je trgovinska bilanca pasivna za 22-8 milijonov pengov. Če tudi je bilo že v jeseni splošno znano, da uvoz nazaduje in da nasprotno izvoz krepko narašča, je vkljub temu rezultat vse presenetil, kajti paaivum je iskoro izginil. Moramo namreč vedeti, da je še leta 1928 znašal pasi* vum B70 milijonov pengov. V 1. 1929 se je namreč izvoz v primeri z prejšnjim letom povečal za celih 220 milijonov pengov. Skoro tretjina tega prirastka gre na račun povečanega 'izvoza goveje živine. Množina tega izvoza se je namreč podvojila, njegova vrednost pa je narasla za 88%. Prodajni pogoji za živino so bili prav ugodni in to največ Tadi ikrme, ki je je bilo v obilni meri na razpolago, tako da se je živinoreja v pretečenem letu prav razveseljivo razvila. Ravno tako znatno rastoči izvoz pšenice in moke kaže, 5e primerjamo množino in vrednost izvoza iteh dveh predmetov, da je ogrska vlada prav posebno forsi-rala izvoz. Značilno za presojo neugodnega svetovnega tržnega položaja teh dveh predmetov je dejstvo, da je izvoz pšenice narastel po količini za 70%, po vrednosti pa samo 45%. — Enako je z izivozom moke. Kar tiče uvoza, je predvsem zaznamovati nazadovanje tekstilnega blaga. Uvoz bombažnih tkanin je po vrednosti nazadoval od 82-5 na 57-1 milijona pengov, uvoz volnenega sukna pa od 46-9 na 36-2 milijona pengov. Nazadovanje je zaznamovati tudi pri uvoau strojev in surovih kovin, kar je predvsem posledica zmanjšane investicijske delavnosti. Razmeroma malo je nazadoval uvoz lesa, ki je znašal lani 145, letos pa 131-5 milijonov pengov. To pa radi tega, ker je stavbna delavnost bila živahna do pozne jeseni. Kongres obrtnih organizacij vsega sveta se bo na pobudo francoske in italijanske zveze obrtnikov vršil v mesecu aprilu v Rimu. Tudi jugoslovanski obrtniki so povabljeni k udefiežbi. umazanju z maščobami. Pri desetdo-larskem bankovcu računajo na desetkrat daljšo trpežnost, pri dvajsetdo-larskem celo 15-kratno. Nova emisija amerikanskih novčanic obsega vse v denarnem prometu se nahajajoče vrste od enodolarskega do desettisoodolarskega bankovca, srebrne valute, državne bankovce, zlate certifikate in novčanice Fede-ral-Reserve-Banke«. Med tem, ko se v vseh drugih državah razlikujejo oblike novčanic po njih vrednosti, so bankovci Zjedinjenih Držav v vseh vrednostnih stopinjah popolnoma ed-naki, ter imajo celo vsi isto figuralno obliko. Risbe na hrbtu bankovcev so do malega po istem načrtu, razločilni znaki so prav neznatni. Razen vrednostnega napisa so samo moške slike na prednji strani nov-čanic po vrednostnih vrstah različne, ampak barva je vsem ednaka. Zadnja stran je zelena, prednja pa bela s črnim tiskom. Samo na desnem spodnem vogalu je videti barvni žig, ki svedoči, kateri kategoriji ta bankovec pripada, .sicer pa ta žig v prometu nima ni kakega pomena, ker so bankovci srebrne, zlate ali državne valute med sabo popolnoma ednako-vredni. V splošnem napravijo novi bankovci na tistega, ki prejšne pozna, utis večje praznote na sliki 'in tisku, ampak v tehničnem oziru so dovršeni in želeti bi bilo samo, da se tudi našim kovačem , »metuljem« in »jur-jem<" prizna podobna kritika. (K. Tiefengruber.) Izšel je Traktat o tisku I. del Zgodovinska in primerjalna študija o postanku, razvoju in zaprekah tiska, o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobode Spisal dr. Vladimir Knaflič. V kratketm izide II. del. Skupaj trije deli. T* »p« . potreben ne samo novinarjem pravnikom publicistom politikom avtorjem parnik« pray p0sebn0 vzgojiteljem, duhovnim in posvetnim, šolam, občinam in županom, zdravnikom in tehnikom, funkcijonarjem grenvijev, uradom, zavodom in korporacijam, sploh vsakomur, kdor kaj pomeni v javnem življenju ali izpolnjuje kakšno javno nalogo. Jc ena najpomembnejših naših publikacij Naroča se po dopisnici pri Utiteljski tiskarni v Ljubljani. V knjigarnah se za enkrat ne dobi, marveč še le po končani ekspediciji subskribentom. vMAAAAAAAAA AAAAAAAAA* a »a ■ . ojoieh za pecivo /Avl.lJi vanilin jločboi - A 6dmo pruv/ib zanes]jm'/ DESET MILIJONOV BREZPOSELNIH V ŠTIRIH DRŽAVAH. Angleški delovni minister Thomas je izjavil pred kratkim, da je dosegla brezposelnost svoj višek. V Angliji je po njegovem mnenju pesimizem prevelik. Brezposelnih je v Angliji 1,500.000 oseb, a med temi je ibilo pa 500.000 še pred enim mesecem zaposlenih in ibodo v enem mesecu zopet. Pač pa ima Amerika inajbrž 5 milijonov brezposelnih, Nemčija 3 milijone in Italija 1 milijon. In ;to so samo direktno breaposelnii, brez družin. Najbogatzjša dežela Evrope. V veliki finančni debati, ki se je vršila pred par tedni v francoskem parlamentu, so govorili nekaiteri govornikr o rastočem bogastvu Francije, o preveliki likvidnosti denarja, o pravcati kreditni inflaciji in s teni v zvezi o dvigu cen v mali trgovini. Širšim slojem so bili ti podatki morda osupljivi. A že dalj časa velja Francija, potem ko je zacelila vojne rane in ko je patom energičnih odredb Poincareja premagala inflacijo, za najbogatejso deželo Evrope. Za to se nima zahvaliti samo prednostim, ki so si jih znali priboriti njeni državniki pri vseh mednarodnih razpravah o odplačilu dolgov in reparacijskih plačilih, temveč tudi značaju in energiji najširših slojev prebivalstva in vsej socijalni strukturi Francije. Francija je ena najsrečnejših mešanic agrarne in industrijske države. Zmeraj še živi in gospodari večji del prebivalstva, 54 odstotkov, na deželi; v preteklem letu je bila letina ži/ta rekordna, 100 milijonov metersikdh'stotov, doma pa porabijo samo 90 milijonov stotov. K temu pride veliko bogastvo naravnih zemiskih zakladov, posebno premog, ki je dobil z osvojitvijo Alzaške Lotaringije in njenimi železnimi najdišči naravno dopolnilo. Francoska industrija se je v telku zadnjih let tako ogromno razvila, da je moral delovni minister Loucheur pred nekaj meseci svariti; a ne zato, iker bi morda ta industrija ne bila solidno zasidrana, temveč zato, ker Francija po mnenju Loueherja nima zadosti delovnih rok za zaposlitev svoje industrije. In res je v Franciji zaposlenih okoli tri milijone inozemskih delavcev; v prvi vrsti so to Belgijci in Italijani, Čehoslo-vaki in Poljaki. Izkazi brezposelnih kažejo vsak mesec številke, za katere mora Francijo zavidati vsaka druga država; sedaj je brez dela samo 300 do 400 ljudi, a še to le v gotovih panogah, in bi delo lahko dobili drugje. Francija je edina dežela Evrope, ki ne pozna brezposelnosti. Francija je pa tudi dežela dela. Temeljno napačno je mnenje, ki ga imajo o Francozih vobče drugi Evropejci, da je Francoz in zlasti Parižan lahkoži-vec, otrok luksuza in da samo uživa. A je prav nasprotno; nihče ne zna bolj delati kot francoski narod, ki je obenem eden najbolj skromnih in varčnih narodov Evrope. A tudi ugodni naravni pogoji, zernski zakladi in rodovitna agrarna zemlja, vrhutega v zvezi z bližnjimi bogatimi okraji izven Evrope, še zmeraj ne utemeljijo bogastva kake dežele in kakšnega naroda. Šele človek more ustvariti bogastvo. In francoski človek je to naredil in dela v taki izmeri, da je postala danes Francija na svetovnem denarnem trgu tekmovalka Anglije in celo Amerike. V francoski zbornici so izjavljali, da je edino racionalno sredstvo za preprečenje kreditne inflacije in naraščanja malotržnih cen. večji in sistematični eksiport kapitala. Merodajni finančni in gospodarski voditelji Francije so že dolgo časa pripravljali načrt, da napravijo Pariz za kreditno središče Evrope. V sodelovanju z vlado, zlasti s Poincarčjem in njegovim zaupnikom finančnim ministrom SJ v; s Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši In najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično in O hlgljenično najrao-derneje urejena Idaarna v Jugoslaviji Hniui Ljubljana, Dunajska caata la, II. aadalr. Telefon 11«. 2389.