Letnik XXXÏI. DOLENJSKE NOVICE ])(iI(íirjHke Novice izhajajo vsiil; četrtek; ako : : jo tli (Ihii prfiziiik, dan [loprej, ; : Cena jiiu je zii ceio leio (oii aprila do af>riia) K, za pol leta 1'50 K. Naročnina za Nenířijo, Boano in ciruj^e evropske države znaša S'iO K, za Ameriko -l-'aO K. Ijist ill oglasi se iilRíiiJejo iui[irej. : Vk8 (loipise, naročnino in oxiiaiiMa ; fiiirejeiiin tiskarna J. Krajec nasi. Wilson. TI. Zadnjič sem omenil, a ni izbiral, ker je imel že izbrano. Onkraj reke je domovuUi udada vdova. Težak je pa vdovski stan, posebno za "idado vdovo; to je bridko občutila tudi ona. nMoj Bog," je često jadikovala, „kako je hudo, če ni moškega g(>s]K)d:irja jtri hiši. Ni ga, ki bi šel na semenj, ki bi nacepil drv, ki bi pi'ijui za jihig. Sosedje dtdajo nemoteni škodo po njivah in mejah. Pa .se jim ustavljaj, če te kdo jiosluša. In zlasti še moi-a dobiti mala hčerka drugega očeta. Moška opora mora biti pri hiši. Povrh pa še opravljivi in obrekljivi jeziki. Ponoči in podnevi mi ne dajo miru. Zaies, kdor sc hoče dati ljudem med zobe, naj se moži ali ženi. In koliko sramote mi nakopavajo na glavo. Ko je šel zadnjič ženin, uganili ste itak že sami, kdo je bil ta, torej ko je šel ženin poziio v mraku na to stran, je prišel v roke snu'kavitn paglavcem, ne more jim drugače reči, in ti so ga neusmiljeno obdelovali s křepelci, potem ga pustili in šli dalje nalašč mimo njene hiše in glasno prepevali; „Kaj pa se starček v nevai'nost jiodajaš, k iievesti v vas hodiš, pa plavat ne znaš!" Tega več ne morem prenašati. Vzamcvase, pa je komedij koncc." Istih misli je bil Janez na tej stiani mostu. Že sta si upala javno pokazati svoja srčna čutila, seveda ne v mal zasmeh „hudobnih" sosedov. V jesenski noČi se je premetaval Jatioz nevoljen po ležišču. Naji'azličnejše misli so se mu p{idile po glavi tei' mu niso dale zasiiati. Slednjič vendar uti'ujen zadremlje. lun- nekdo potika lui vrata. „Kdo je?" „Jaz, kaj me nisi spoznal po glasu, tvoja nevesta. Brž vstaui, me boš nekoliko pospremil!" Ženin vstane. Ves vesel se opravlja. Nočna ura je. Kavno prav, mu vsaj ne bodo dali sivi lasje toliko opravka. Pohiti za nevesto prav potihem na costo. Komaj jo dohaja; sila težka mu je sapa. Ni čuda. Leta so tu in zahtevajo brezobzirno svoj davek. „Daj mi roko, pojdeva vštric!" „Molči, da ne zalajajo psi na vasi!" „Kako je danes čuden tvoj glas; tako votel in zamolkel .se mi zdi!" „Pst! Tiho, da naju ne zaznajo fantje, ki nočujejo tam za oglom one-le hiše!" „Amiiak, kam me jieljeŠ proti cerkvi. Poi oke menda danes še no bo. Še nisva sklicana in duhovnika tudi ni sedaj v ccrkvi." Nič odgovora. Pot pelje miino pokopališča, Prideta do viat. „Tako čuden, iiu'tvaški duh diha iz tebe; tako kosČcna se ini zdiš danes. Vsa drugačna, kakoi' sicer." „Kaj uu'mraš v temno noč. Pusti meni besedo." Brneč glas cerkvene ure se oglaša. Razločno je čuti pritajen odmev njihovih koi'akov po peščenili tleh. Mesecu na nebu uide par svetlobnih žarkov na pokopališče. Od grobnih spo-jiiinkov sem se vijejo dolge sence. Prideta mimo prvega spomenika. Lep je in kamenit. V trenutku prelete njihove oči napis v zlatih črkah; „Nepozabni ženi — žalujoči mož." Gresta dalje. Zopet napis, še skoro nov; „Nepozabnemu in zvestemu drugu neutolažljiva žena." „Tako! Sedaj sva na mestu. Glej Janez, tu je zate prostor pripravljen. Alo! Grobokopi biž na delo! Vi, Častiti gospod pa pristopite, boste najine roke'zvezali za večno!" Pristopil je sivolasi starček. „Podajta si roke!" „Jej, kako je tvoja roka mi/Ja in koščena! In tvoj obi'az! l'smiljeni Bog! Smrt! . . Glasno je zakriknil in se zbudil. Dobi'o, da se je že zdanilo. Vstane, tresoč se strahu, se obliiče in se vstopi na vežni )irag. Mimo se pi'ismehlja mlada vdova. „Kako si bled in ujiadel ! Kaj ti je?" „Nič posebnega. Skrbi glede poroke mc tarejo in mi klatijo spancc." F^a[^jû Neubauer; Junak večernici. Večeriiica, iioooj najlepše zamigljiij! Jiog vé, Če boš nad rodtiint krajem svetila mi se kdaj! Doline me želé, lesovi in goré, še niso so kvvi napili, po moji se liiepć. Većei boš inarsikter svetila nad menoj, a čista več ne boš nikoli irt mirna kot nocoj. i'iaïuén to i'udečil goreřili bo vasi, neb« in zemljo gi'oin bo sti'csal, drhtela boš i ti! A pride tiba noC: ne pojdeni se borit! Miglja) očem gasnočim mojim še zadnjič tvoj bo svit. Vojni pregled. Italijiuisko bojiščo. — Kljub hudi burji, katera brije po kraški planoti, so c. in kr. ćete v zadnjih dneh v prostoru pri Gorici izvedlo krajevne sunke, s katerimi se je zljo|jšala bojna Ěrta, katero Italijani dosedaj z največjim naporom niso mogli -zjednačiti. Bojna črta v Goriškem odseku poteka od zadnjih bojev od Solkana preko sv. Katarine do vrhov vzhodno Gorice, potem vzhodno Vrtojbice preko reko Vipave do grebena ob robu planote. V sedmi, osmi in deveti bitki poskušali so Italijani vselej to črto, vsled katere nima jiosest Gorice za Italijane nobene vrednosti, potisniti nazaj in to mesto obvlatiajoče griče v svojo last dobiti. A edino, kar so v teh treli bitkah priborili, je bila višina ii8 (Šober) jugovzhodno G-orice, katero so v ofenzivi meseca oktobra 8 težkimi žrtvami priborili. Tudi vse prejšnje napade na ijutosti s topništvom, kojcfra delovanje je vso veliko kilometrov doigo bojno črto zavilo v en sam oblak dima, prekašajoča novemberska bitka ni izpremenila nič na tem dejstvu, kajti mesto je ostalo sloj kot prej v območja pehotnega ogťga avstroogrskih čet. Nekatere razstre(iene jarke mej Tivoli in Sv. Markom, v katere so vdrli napadajoči Italijani, so naši takoj zopet izpraznili sovražnika in z nova zasedli. Tako so naši v nočnem naskoku vzeli koto 171 brez pomoči topništva. Kako malo ao Italijani z zavzetjem Gorice dosegli, dokazali so z novu boji to. in 11. t. m,, kajti ti boji vršili so se v neposredni bližini mesta Gorico. Tu po naših bataljonih priborjcni kos jarka, ki meri približno en kilometer, katerega so Italijani mimogrede zoiiot vzeli, katerega so jim pa naše čete zopet vzele, leži tik goriškega državnega kolodvora, toraj ob robu notranjih mestnih okrajev. Poizkus Italijanov, ta jarek IH. t. m. ob nri zjutraj našim z močnim sunkom zopet vzeti, se jo izjalovil, kajti njih bobneči ogenj povzročil jo močan zapiralni ogeq, v katerem ao napadalci obnemogli. Tudi vzhodno Gorice udrle so naše četo v italijansko jarke in s tem zožile na mesto se naslanjajoči pas. Številni ujetniki in množina zaplenjenega materijala na tem majhnem prostoru govore jasno o velikanskih predpripravrth sovražnika. Pri Solkanu so je pri enem teh napadov, pri katerih so imeli naši pet ratgenih, naštelo v nekem sovražnem jarku eo mrtvih. Rnsko liojišče. — I'o zadrtih poročilih o dogodkih na tem bojišču zamoglo bi se sklepati o začetku večjih bojev. Poroča se, da Rusi od 17. t. m. zjutraj napadajo naše postojanko severozahodno Herestraua in sicer ob cesti, katera vodi od Ocua preko Sossmozo v Kezdï-Vasarhely, da so pri Illuxtu (v prostoru Rige), jiigozahoduo Luka v Voliniji, jtri Zborowu, južno lirzezany in jugozahodno Stanislava z močnimi poizvedovalnimi četami jeli prodirati proti našim postojankam, pripravtjajo se tedaj tudi tukaj k naiiadom, ali nas pa hočejo s temi pripravami preslepiti. Okraj pri llerestrauu je bil tudi mej našo ofenzivo v Valahiji skoraj vsak dan pozorišče težkih bojev; tukaj izvedli so takrat tudi Rusi proti-ofenzivo, s katero pa niso nič dosegli. Rusi 30 v zadi\jem času dovedli znatna ojačenja iz prostora pri Jassiju in bi bili pač v stanu, njih zaveznikom na zahodu, kjer so se pričeli živahni boji, pripomoči. Toda za sedaj imamo opraviti le z na prostor omejenim jjodjetjem Rusov; pač pa lahko prineso prihodnji dnevi povečanje bojev. Odseki, v katerih so ruske poizvedovalne čete v Galiciji in v Voliniji vdrle, odgovarjajo v s ilošnem onim, na katere so Rusi v jeseni pnt skali, toda nikakor še ni gotovo, da bodo Rusi vže sedaj v tako številnih smereh prešli k velikopoteznim napadom, Po vseh poročilih soditi, ne razpolagajo Rusi sedaj s posebnimi množinami muuicije; prevoz preko Vladivostoka je vže par tednov nemogoč, ker je morala sibirska železnica na dolgih progah jiromet u.staviti; dovoz po morju v Arhailgelak trpi močno pod zaporo morja, odvoz iz Arhangelska v notranjost Rusijo je tudi otežkočen, kajti Murman-železnica, o kateri se je poročalo, da je dogotovljena in odprta prometu, v resnici Se ni gotova, kajti približno tretjina proge .še ni izgotovljena in so mora v teh neizgotovljenih delih proge ves promet vršiti s pomočjo koi\j in vozov. Zahodno bojišče. — Nemško uradno poročilo IH. t. m. javtja: Pri bojni skupini kraljeviča Rupreta so po živahnem ohstretjevanju severno Armentieresa in jugozapadno Lillea in severno prekopa Jja Bassée in pri Ransartu poizkušali močni anglc.ški poizvedovalni oddelki udreti v naše jarke. Odbili smo jih doloma v pobližnjih bojih, v katerih smo jih več ujeli, deloma z ognjem. Po izjalovljenem napadu Ifi. t. m. zvečer južno Miraumonta, pomnožil je ponoči sovražnik streljanje s topovi in iznova napadel zjutraj na obeh bregovih reke Ancre. Podnevi smo v boju, ki sc je bil z mcnjajočo se srečo, ujeli 130 juož in pet strojnih pušk zaplenili ter prepustili nato našo prednjo ndr-tinsko postojanko sovražniku. Besen angleški napad južno PJ^'îa smo odbili. Držali smo vse postojanke. Ujeli smo U mož med sunkom oh Aise pri Dreslincourtu, — Naše nove postojanko v Ohamiiagni južno Riponta na zahodnem bregu Moze in na5i,_ jarki v gozdu Le Prete so se nahajali pod živahnim topovskim ognjem; metali so tudi mine. Radi na:šega iiničevaluega ognja se napadi niso izvedli. Nek naš zrakoplov jo vrgel ponoči 17. t. n). veliko bomb na mesto in pristanišče Bologno. — Ker primanjkuje na Francoskem premoga, je občinski svet v Montargisu, kakor poroča „Petit .lournal", sklenil, da poseka gozdo v okolici. Jtalkansko bojišče. —Bolgarsko uradno poročilo J 7. t. m, javlja, da sc je vršil slab in živahen ogenj v ovinku Črne. Le včasih so so oglasili topovi na ostali bojni črti. Boji patrulj so so vršili na levom bregu reko Vardar in na nižini ob Seresu. Letalci so delovali pri Bitolju, ob Vardarju in ob Spodnji Strumi. Čertiandi in Česlik, ki leži vzhodno Kavale na egejski bojni črti, je obstreljevala sovražna bojna ladja iz zaliva Kavala brez uspeha. Sovražni monitor, ki je otvoril iz Sulinskega prekopa ogenj na kraj Prislava, je naše topništvo vzhodno Tulče obstre^ovalo. — 18. i. m. pa javlja isto poročilo, da je pregnal naš ogenj severnoDojranskega jezera, proti našim stražam napredujočo angleško stotnijo. — Kakor poročajo italijanski listi iz Aten 18. t. m. jo 1.5, t. m. francoski poslanik v razgovoru z ministrskim predsednikom Lambrasom zelo resno opozarjal na obžalovanja vredne posledice, ki jih lahko povzroče neprestani napadi gotovih grških listov proti Franciji in na okolnost, da namerava sporazum staviti nov ultimat, ki bo zahteval, naj Grška v petih dneh izroči vse orožje. Razna bojiSča. — Turško uradno poročilo 17, t. m. poroča, da je sovražnik tri različne točke turškega odseka na levem kriin kavkaskoga bojišča napadel '' močnimi poizvedovalnimi odcelki, En napad je turški ogenj odbil, pri drugem se je pa sovražniku posrečilo, da je prvotno udri v neko postojanko turških straž, da ].a je bil s takojšnim protinapadom zopet vržen jz ^jc. Turki so tako zopet osvojili svojo glavno postojanko. Pri tretjem napadu so pa Turki izvabili Ruse v past ter veliko lýih ujeli, veliko pa pobili. Z drugih l)ojiiih črt ni nobenega važnega dogodka. ~ Kakor poroča „Times" iz Wa-shingtona je izbruhnila na Kubi resna revolucija, ki jo vodi prejšnji predsednik Gomez ki se upira s konservativnim kandidatom proti predsedstvu liberalca Monocala. Ameriška vlada drži z Monocalom, Če kubanska vlada ne bo vzdržala reda, bo posredovala Amerika, Na iiioijii. — V kakem obsegu se izvaja ]ioostrena podmorska vojska nam kažejo razna tozadevna poročila. Tako so poroča Ki. t. m. iz Berolina, da je en sam podmorski čoln tokom ur potopil štiri ladje s skupno 51,000 tonami. — V Amsterdamskih zavarovalnih krogih so ceni škoda povzročena po podmorskih čolnih, po navedbah Reuterjevih, Lloyda, Agcncellavus in ententinih listov, v času od 1. do 15. febr na 370.000 do 4i)0,000 ton. — Značilno je, da je cela vrsta s severnega morja vračajočih se podmorskih čolnov javila, da ni našla v severnem morju nikakega prometa trgovinskih la(iij, — Vsled poostrene podmorske vojske je in'omet na morju do.sediij v toliko preprečen, da naši sovražniki vže dobro čutijo posledice, katere so vsak dan množe, zlasti jim pa primanjkuje premoga, kar je povzročilo, da so morali na mnogih krajih obrate ustaviti in da ljudstvo veliko trpi vsled nenavadno hudega mraza. Cenjenim naročnihom smo poslali z današnjo številko položnice. Vljudno prosimo, naj nam ))fav kmaln nakažejo tri krone kot naiočnino za „Doi. Novice" za leÉo 1917. Kdor Sc ima zaostanek, naj ga še blagovoljno pripošlje. I'pumo, da nam bodo zvesti ostali vsi dosedanji naročniki. Ponavljamo svojo staro ]ji'oŠnjo: agitirajte za list, inipoi'očajie in naročajte „Dolenjske Novice"! Poti'nditc se za njihov nadaljni obstoj z vso i'odo-Ijnbno požrtvnvaliiosljo! Cenjene žene in spoštovana dekleta, zastavite jn-av letos lavno Ve vso svojo nio6 za razširjanje „Dolenjskih Novic"! Pi^ositiio! — V mnogih žnpnijali bi lahko bilo desetkrat več naročnikov, kakor jih je. !*riobČili bodeino od številke do Številke liosainczne kraje s števili naročnikov tia „Dol. Novice", da sc bode uvidelo, da bi še povsod laliko bilo deset- do dvajsetkrat več odjemalcev. Vsa slovenska izobraževalna društva, fanic knjižnice, knjižnice Mai'ijinili dnižb, bralna di'tištva, sploh v.se di'iižbe in vsa društva, vsaj na Dolenjskem, l)i bili kaj lahko naročniki tudi na svoj domač in potreben list. Vsaka boljša hiša naj bi se naročila na „Dol. Novice". — Koliko Dolenjcev, gg. duhovnov in ni'ad-nikov, ti'govcev in obrtnikov in drugih stanov se nahaja na Kianjskem, Štajeiskem iti (irngih slovenskih krajili in tudi v velikih mestih, ki bi moiali biti naročeni na list od svojega rojstnega mesta iti kraja — da, ti sami bi laliko vzdržali „Dol. Novice", a vendar jilt Šo nimamo med svojimi naročniki ! — Kdo)' nam ne pošlje naročnine vsaj v leku enega mesca, mu bodeino brezobzirno list ustavili. Kajti pri sedanji grozoviti draginji nioi'atiio tudi mi skibtio gospodariti, če iiočemo še vzdržati list na povi-šju. Imamo slovenske liste, katere izdajajo družbe in podpirajo bogataši in denarni zavodi, ali ki -se podpii'ajo s prostovoljnimi doneski, toda mi smo navezani sami na-sc in na pomoč naših cenjcuili naročnikov. Prosimo tedaj prav vljudno, pokažimo svetu, da zamorejo tudi revnejši sloji in mali posestniki z združenimi močmi in z dobro voljo veliko doseči. Uredništvo in Upravništvo. Tolažba v času trpljenja. Letos no molimo samo križev pot, temveč mi ga moramo tudi pi'etrpeti. Marsikdo mora i'eči, ako je premišljeval trpljenje našega Zveličaija: „O, da bi'bil jaz takrat, ko je Jezus nesel težki križ, prisoten. Z veseljem bi se skSonil, da bi mil pomagal nesti težko breme in olajšal bol in žalost." In marsikatera Žena vsklikrie : „Ko bi jaz stala zraven Veronike, ne bi nbugeimt Kristusu podala le prt, da bi si obrisal krvav — jaz sama bi míu obrisala kri iz obraza!" I^oglcjte, dragi čitatelji, v teh težkih sedaiijiii časih, v času trpljenja, izpolnite lahko Zveličarju marsikatero željo. Mogoče si ti utrujen, izmtičcn vojak, ležiš v strelskem jarku, te zebe in trpiš na hudih bohičiiuili, v srcu pa ti vstaja domotožje. t^h'j. to je križ, ki ti ga je naložil naš Oospod, da ga prenašaš. — Mogoče si ti žti star gospodar, vsi tvoji zdravi sinovi so na Imjnem polj»; eden izmed njili je mogoče že daroval dragoceno življfiiije za domovino, drugi je ranjen, tretji j« uja V daljni deželi. — Tudi ti prenašaš velik križ s tem, da ga vdano prenašaš iit sc vdaš v božjo voljo; s tem pomagaš Zve-liČurju. Ott, vsemogočni liog, je že i)red dvatisoč leti, ko je nesel težak križ na goro Kalvariji) in trpel neizmerne muke, ki jih [)a je vdano prenašal, on je že takrat mislil na vas in vaše trpljenje, Vi bi niti radi takrat olajšali bolečine. Dobro, ako hoste to, kar varn je danes naklonil Vsemogočni, vdano sprejeli, bo ravnotako do-))adljivo njemu, kakor da mu pomagate nesti težak križ. fn ti, mati. Žena, deklica, hrepeniš po svojem sinu, možu, žeiiitm, Ceio noč ne zatisneš očesa od same žalosti. Trpiš ravnotako, kot je trpel naš Gospod. Vsak dan pričakuješ veselega poročila, ali vedno vse zastonj. Toda glej, Če boš svoje srčne bolečine, svoj bôl in duševno pobitost darovala Bogu, stoi'iš s tem najlepše delo, ki^ ga moreš svojemu Stvainiku dopi'inesti. (Je pomislil zdaj v postnem času, koliko je on trpel nekdaj za-te in za vse človeštvo, potem ne boš nevoljno prenašala vse gorjé, temveč boš je sprejela z odprtimi rokami in ponižno sklonila glavo. Tako vam ne .bo današnje tipljenjo nekaj neznosnega, temveč v ljubezni do Boga vam bo breme sladko in zavest, da ste s tem napravili svojemu Gospodu dopadljivo delo, vas bo storila srečne in zadovoljne. Postni Čas je najbolj primeren čas, da si ogledamo, kako tolaži sveta vera naše vojake na daljnih bojiščih, da ne obupajo, ampak, da s sladko besedo Jezus na ustih, ali vsaj v srcu. Žrtvujejo svoje drago življenje domovini . . . ■J: Največje vrednosti je molitev. To je edino, kar stori človeka krepkega, poginii-nega in srečnega. Molitev nin da nioČ, prenašati tuđi največje gorjé. Z rožnim ' vencem in s križcem v roki umirajo naši tovariši na bojnem polju. Njili nstnicc šepetajo iskrene molitve do Marije in Boga. Neki vojak piše duhovniku: „Dosedaj mi ni šlo ravno slabo. Seveda sem v začetku mnogo trpljenja prenesel in mnogo hudega doživel, Bog sam vé. kolikokrat sem zrl že smrti v obraz; toda hvala njemu, sem še vedno čil in zdiav. Sedaj sem v rezervi, izven bojne črte, in le grmenje topov iz daljave mi pravi, da še traja grozovita vojska. Kako bo v prihodnje, to leži v božji roki. On naj vlada, kajti, kar piido iz njegovih rok, je dobro. Rad sprejiiKHii vse. Četudi silne bolečine. Ako mi Bog nakloni še dolgo življenje, polno zdravja in moči — dobro. Čie me pa pokliče k sel»i, naj se zgodi njegova sveta volja. Veliko zaupanje imam vanj, in kot takega me ne bo pozabila tudi presveta Devica." To je trdno in neoniaiiljivo zaupanje v Boga. Ako bi vsakdo tako govoril, kot ta vojak, potem bi ne bilo gorjá, ne bilo nezadovoljnosti. In ali ne more vsak to storiti? Če premišljujemo, kako vdano Je Gospod sam sprejel kelih tridjenja, da je odrešil vse človeštvo, koliko bolj moramo mi ustreči njegovi volji. (p^ijc ^ledi.) DomaČe in iuje novice. Njegovo Veličanstvo oesar Karol je imenoval vieeadmirala pl. Kailer za načelnika mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu, ter nut istočasno podelil dostojanstvo tajnega svetnika z odpustom taks. — Za poveljnika vojne mornarice pa je cesar imenoval viceadnn'rala Maksa Njegovan, ter mu podelil dostojanstvo tajnega svetnika z odpustom taks. Njegovan je rodom J i rvat. Odlikovanje v politični službi. Oe-iar jo podeli! vojno dekoi'acijo k viteškemu križcu Fi'anc Južeťovega reda v priztnuije za izvrstno službovanje v vojski okrajniiiiii glavarjema ITrancu Schitnik v Kranju in Karlu Kkel v Logatcu. Odlikovanje. Cesar je odlikoval referenta deželnega šolskega sveta na Kranjskem dvornega svetnika Osk ar j a viteza Kalt cneggcr ja pl. Rîedliort z ví-tcžkim križem Lcopobiovega reda. Imenovanje. Naš dolenjski rojak in pesnik, \u-iit Ji'. Franjo Neubauer, dosedaj katehct v Umni (Sliivoiiija), je imenovan katelieloni tui vi^ji dekliški ljudski šoli v Zeniutiu, riečastitcimi g. kalelietii, ki tako velikodušno in nesebiCno podpirii svoj domač dolenjski list. „Dol. Novice" 7, olijavljanjein svojili niiřuili in času piimeriiih pesmic, želimo hvaležnim srceiu na njegovem novem sliižbenem mestu trdnega zdravja, vsestranske zadovoljnosti in prav obilo božjega blagoslova. Za definitivnega vodjo deške ljudske šole v Novem mestu je imenoval deželni šolski svet preč. g, P. Atanazija Aussei', frančiškanskega vikai'ja in velikoletiiega izboiiiega učitelja tia tej šoli. Bog ga naj obi'ani i nadalje mnogo let tudi kot izvrstnega vodjo naši deški Šoli v vzgojo in omiko šolske mladine! Imenovanje. Naslovni iiadsvetnik g. Jakob Jar C je itnenovan definitivnim sodnim nadsvetnikom pri okrožnem sodišfiu v Novem mestu. Čestitamo! Namesto venca na krsto gospe Ide Guzelj sta darovala g. profesor Anton in gospa Tavla LovŠe 20 kron za goi'iške begunce. Prisrčna hvala! Sprememba časa za oddajo moke, Slestno županstvo v Novem mestn naznanja, da se bode od iirihodnjega torka luipi'ej, to je od 27. fcbr. 1917, moka oddajata samo popoldan, in sicer: v torek od b. št. l do 21 od 2. do 3. ure pop. 2a 39 3, 4, 40 56 4. 5. v arodo od h, št. 57 do 80 od 2. do 3. ure pop. 81 109 3. 4, 110 138 4. 5. véetrtekodh.Ět.l39 do 168 od 2. do 3.ure pop. 159 193 3. 4. 194 220 4. 5. v petek od h.Št. 221 do 245 od 2. do 3. ure pop. 246 272 3. 4. 273 297 4. 5. Dobrodelni predstavi v koi ist za vojne pohabljence kranjske in za vdove in sirote padlih vojakov so priredile gojenke in ucenkc ubogih Šolskih sester d. N. D. v Šmilielu v nedeljo 11. febr. in v nedeljo ÍH. febi:. v farni (|Vnštvcni dvorani. Pi va toèka je bila „Avstrija žaluje". Deklamacija, ki so jo gojenke izvrstno pi'cdnašaie. — Druga točka „Sv. Doroteja", drama v dveli dejanjih, je so-gala globoko v si'ce ter se je izvajala v splošno zadovoljnost občinstva; posebno se je odlikovala s svojim izvrstnim nastopom in s stiretnim i)rednašanjein Kalista. Neveda su tudi vse drnge igralke svoje vloge izpeljale iz[»orno. — Nato je sledila tretja točka „Avstrija ne boj se!" To pomenljivo in domoljubno pesetu je kaj vrlo dobro deklamovala prikupljiva maia uienka. — Četrta toiika „Dinžkinja" je pa bila prava veseloigra v treh dejanjih, ki je navzočim nudila izredno veliko predpustnega l'az-vedrila. Posebno obilno stiieha nam je izvabljala Julka s svojim prirojenim in naravnim linmorističnim nastopom. — Vse igialke v vseh točkati so prejelo splošno priznanje in pohvalno ploskanje od navzočega občinstva, ki je dvorano do zadnjega kotička napolnilo. Obe predstavi ste vseskozi dovršeno nspele ter donesle tudi obilno denarnega uspeha tia oltar domovine. Vsa hvala in čast ci. gg. šolskim sosti'am, ki so nam jirii^edile z veliko požrtvovalnostjo tako prijetila popoldneva ter ob eneiti združile zabavo z velcplemenitim in pati'ijotičnirn vojnim namenom! Poroka. C^ospod ing. Matko Miklič, mestni stavbni pristav v Ljubljani, sedaj kot enoletni prostovoljec prideljen vojaški cenzuri v Novem meslu, [loma iz Starega trga pi'i Ti'cbnjem, se je poroči] z gospico Gusti S p e tz I er-j e v o , učiteljico v Trebnjeiu, In'^erko gosp. učitelja Gustava Spetzlei ja v Trebnjem. Poioka se je vršila v soboto 17. febniaija 11)17 v Trebnjem. Poročil se je v nedeljo ] 8. februarja v Prečni g. Franc Kastelic iz Bršljina, sedaj stražmešter j)ri 5, di'agonskem polku, z ugledno gospodično Jožeto Kastelic iz Muhabera št. lo. Čestitamo! Poroka. V kapiteljski kapelici je po-i'očil mil. g. prošt dr. Sel). Elbeit 19. febr. g. Antona G 1 o b e 1 n i k , delovodjo dižavne trtnice in posestnika v Bi'šljinu, z gpdČ. Marijo li't iz Valtevasi. Obilo si'eče in blagoslova! Društvo za oskrbo invalidov v Novem mestu se je ustanovilo v petek i), febi'uarja, kakor smo poročali v 4G. Številki našega lista. Izvolil se je sledeči odbor; Načelnik g. Adolf Pauser, namestnik polkovnik gosp. Anton Piill pl. Fohrenau; tajnik g. notar Kaiol Pleiweiss, namestnik g. Jos. Ogoreutz; blagajnik g. Urban Horvat, namestnik g. mag. phar. Jos. liergmann; číaíia načelstva mil. g. prošt dr. Seb. Elbert in gosp. Franc Možina. Vabijo se vljudno meščani in okoličani, katerim je žalostna usoda invalidov na srcu, da pristopijo k tenni velevažncuui, Človekoljubneuui in dobrodelnemu di'uštvu kot člani. Clan je lahko namreč vsak, ki stanuje v mestu ali izven mesta. Podporni član postane tisti, ki plačuje za celo leto naprej najmanj 20 K; redni član je pa Usli, ki plačuje za celo leto najmanj ii K. Članarina se lahko pošlje tudi po pošti na gori omenjeno društvo. Umrla je v Novejii mestu 16. februarja g. Pavlina K i ep ach roj. Bogen v starosti 82 let, po dolgem bolehanju in previđena s sv. zakramenti. Pokojna je bila mati odišljega višjega žel. revidenta in postaje-načehiika novouieškega, gospoda Friderika Kiepaeh. Cenjeni rodbini naše sožalje, v Bogu umrli večni raj ! Umrla je v Brazlovčah na Stajarskem gospa Marija Mai'ovt, mati prcČ. gosp. P. Huberta Marovt, fi-ančiškan in učitelj v Novem mestu. Naj počiva v miru blagopokojna vzorna gostiodinja in dobra pobožna mali! ííalujočim naše prisrčno sožalje! Frančiškanski novicijat se je vsled potresa preselil iz Brežic v Nazarje na Štajai'skem. Odšli so pa tudi prečč. Patri in sicer P. Odorik je odšel v Gradec, P. Ananija v Maribor; ostala sta še samo P. Maks in P. Bei'ard, ki pa stanujeta v čebelnjaku. Radeckyjev veteran Anton Ilifelj je umrl v ČreŠnjicah, župnije Št. Peter pri Novem mestu, dne 12. febr. v starosti 92 let. Zmrznil je v noči od 13. do 14. febr. na cesti pri BoriČevem, župnijo Šmihel, IH letni Alojzij Bobnar. Vi'ačal se je zvečGii' s svojimi tovariši od naboi'a domov ter jc zaostal za njimi in zjutraj sta ga našla njegov oče in njegova sestrična mrtvega v snegu. Bodi nui Bog milostljiv! Potresni sunki v Brežicah še vedno niso ponehali. Tako je bil l.fj. t. m, zopet precej močan sunek, tako da se je pi'c-bivalstvo vznemirilo. Vsi nepoškodovani prostori so |)i'enapoltijenÍ in prebivalstvo bi se ob novem hujšem [lotresu v tem mrazu ne vedelo kam dejati. Vojni prstan se je izgubil v Novem mestu. Prstan je bil z zlatom podložen in ima utisnjen monogi'am in ni posebno dragocen; pač pa ima veliko spominsko vrednost za dotičnega gospoda. Pošten najditelj naj ga prinese v naše uredništvo proti pi'itiierni nagradi. Novi novci s jiodobo cesarja Karola pi'idejo kmalu v promet, kakor poročajo listi. Izdani bodo tudi novi srebrni novci po vinarjev. Namiznega oya dovolj. Oglejte si današnji insérât Rudolfa AhČana, trgovca s kolonialnim blagom v Zagorju ob Savi, ki nam priporočnje izvrstno namizno olje, kot nadomestilo za drago laško olje. Njegovo olje se odlikuje z nizko ceno in dobrim okusotn od pravoga olja in ima zdi'avilno snov za stare in mlade. Naj si ga vsakdo nakupi pri omenjenem trgovcu. Dalmatinsko vino. Časopis Jlivatski Dnevnik" poroča z dno 4. t. m., da so v Dalmaciji zborovali tamošnji vinogradniki na otoku Braču, kjer so se pritoževali zoper namestniško naredbo, s katero je pi'epovedan vsak izvoz njih vin. Pri tem so preračunali, da iiuajo Še 280.000 hI vina, ki ga ne smejo izvoziti in ki jim brezobrestno leži v kleteh, ter imajo vsled tega dosedaj že nad osem in pol milijonov kron škode. Njih zaloge vin znašajo v oki'ajih (kotarjih) Brač 35.000 hektolitrov, Metkovič-Makarsk 35,000 iil, Hvar-Vis 60.000 lil, Split 35.000 lil, Split-okolica 30.000 lil, Kurzola 35.000 hI, Šibenik 35.000 hl, Zader 40.000 lil, Dubrovnik lo.ooohl. Cena vinu znaša za vederce (lO'.fi I) 18 do 22 kron, pri boljših vinih 24 do 25 kron in še veČ. Kako pa so razmere na Dolenjskem drugačne, kjer se vsak vinogradnik brani prodati svoja vina! Oklic, Od beguncev s Primorja, katere je vojska tako hudo zadela, naselilo se jih je nekaj v mestih in večjih krajih na kmetih, posebno v Trstu in sosednji Kranjski in Koroški pri svojih sorodnikih in prijateljih. Tam so navezani na vojaško preživnino in na pičle zaslužke, težko tedaj živé in trpé veliko pomanjkanje. Vsled mrzlega letnega časa se je poslabšal izdatno položaj teh revežev, ker nimajo potrebnih sredstev, da bi si mogli nakupiti potrebne gorke obleke in obutve. Že za-1'adi svoje usode vsega obžalovanja vredni begunci občutijo vsled slabega vremena tembolj svojo bridko usodo. Naša člove.ška in patrijotična dolžnost je, da tukaj po svoji moči pomagamo, stisko svojih pridnih sodržavljanov kolikor mogoče olajšan») in jim dejansko pokažemo svoje srčne simpatije in svoje gorko sočutje do njih. Pod-IMsani se obračajo tedaj v gotovi zavesti na javnost, da njihov oklic ne ostane neuspešen proseč obleke vsake vrste, perilo, o 1) u t v e z a r e v n e begunce. Z malimi žrtvami nai)ravi se v tem primeru dobro delo pi'ave ljubezni do bližnjega. — Ti-st, dne 5. jauuai ja 1917. Dr. baron Fries-Skene m. p., c. kr. namestnik v Trstu in na Primorskem. Dr. Faidutti m. p., deželni glavar goriški in gradiščanski. Dvorni svetnik Lasci ac m. p., presednik deželne upi'avne komisije za Istro. Pred-stoječa prošnja se gorko priporoča. Darove sprejema v Ljubljani „Posi'edovalnica za goi-iŠke begunce". Dunajska cesta 38. I, izven Ljubljane pa Posredovalnica v Kranju in Novem mestu, ako bi se teh darov ne pošiljalo rajše v Ljubljano. — V Ljubljani, 19. januarja 1917. Heiu'ik grof A t te m s m. p., C. kr. deželni predsednik na Kranjskem. Knjige „Katoliškega življenja" (Knjige katoličkog života) izdaja Dr. Stjepan Markulin, odvetnik v Zagrebu, Kurelčeva ulica št. 3. — Izšla je prva knjiga v izvrstni priieditvi P. Miroslava Vanina iz družbe Jezusove: Životopis velikega francoskega oiganizatorja Filibeita Vran-a, tovarnarja v Lillu 1829—1905. Človeška duša stremi za krasnimi vzori, kateri naj bi ji pokazali pravo pot skozi življenje in sicer iz sedanjega Časa. Zato so dejanja Filibcrta tem imenitnejša, ker so se vi-Šila v sedanjem času. Filibeit Vrau je bil mož globokega katoliškega prepričanja in resnične pobožnosti. Celo svoje življenje je posvetil katoliški stvari. Občudovanje in zadovoljnost prcšinja čitatelja, ko prebira dela tega moža. Nehote se človek povprašuje; je-li sploh mogoče, da zamore en sani človek toliko storiti v svojem življenju za katoliško idejo? Vrau-ovo življenje in njegova velika dejanja naj bi pač vsakdo proučil, ki misli nastopiti pot v javno življenje in delati na katoliško verskem tentelju. Krščanske delavske organizacije, bralna dj'uštva, šole, župnije, cerkve, vseučilišča, katoliški domi, konference svetega Vincencija Pavlana, razširjanje