Ivan Durak (Ruska pripovedka. — Poslovenil Fr. Hubad. *) nekoj vasi je živel kinet; imel je tri sinore. Dva sta bila pametua, tretji neumen (Durak). Ko je bil oče že star, pokliče sinove k sebi |in jim rečfi: ^Sinovi Ijubi! čutim, da mi ni več dolgo živcti. Kadar umrem, stonte iui zadnje veselje, čujtc vsak po jedno noe ua mojem grobu. Najstarejši sin prvo noč. srcdnji drugo, a najmlajši tretjo." Otroci iau obljubijo, da bodo izpolnili njogovo željo. *) Iv&n Dorak, to j«; Ivaii neumni. 60 Skoraj potem urare oče. Sinovi ga pokopljojo, kakor se spodobuje. Pride prva noč, trcba je, da gro najstorejši ain na oi-etov grob Met. A ker je bil oženjen, rečo zoni: nDaj Puraku pogače, naj pojde on zann1 na grob očptov." Žena pokliče Duraka in mn reže: ,Na pogaue! pojdi in Juj na grobu za mojega moza.'' — Durak vzarnc pogaeo, zgrabi hrastovo palieo v kotu in odide k očclu na groli. Ko pride tj& in posedi nekoliko. zapazi, da ustaji? očp iz groba, in zato ga vprasa ¦. ^Zakaj nstaješ. očka?u — Oue vpraša: ,Kdo ,je ptižel nočovat?" — Dnrak odgovori : nJta, otka, tvoj sin. Dnnk!" — Na to of-e: rNo Durak, ker si pi-igfil k meni nočevat. flam ti za to dar." Staree Sfivižga. hrknp i mladenižkim vzkrikom, '¦ jiinaškim ivižganjem ¦• nSiviSck, rnjavSek, TeiSi beleo; Stoj pred mano, Kakor lipt niod travo !u Konj priteče, zemlja se strese, ia ušes se rau vije dim. iz nozderrij (nosnic) mu ližc plamen. Ko priteče konj, obstoji pred njira, kakor ukopan, in starer reče: ,.OIoj, sin Ijnbi, konj jc tvoj, ti mu vladaj po mojej smrti." Na to pokaže Duraku vso pripravo. kakor: kopje. bojni kij, mp(' i. t d. Ko Durak vidi krasnega konja. zalivali si> očotu. Starec ložc zopet v grol), a Dnrak scdi vso noč na groliu. Zjutraj gre domov. Jodva prido, izprasujeta ga brata: ,,No Durak, kje si bil?" Dnrak odgovori: ,Kje? Xočeval sem na očetovnm grobu." Pvoidt1 d-!"atoma. mojima sinoma ne reci ničesar." — Durak obljnbi, (la jima ne. pove ničesar, v tem pa vidi, da jc ta konj mnogo Iep^i od prvih dveh. Na to sg oprosti starec 8 smom in mu rcče: nSin ljnVii. zdaj mp ne bodeš videl vet1." Lože v grob, a Durak sedi vso nož na grobu. Zjntraj gre domov in ne pove nikomur ničesar. Potem zaf,neta dpliti bvata oeetovvt iraovino: ali delila sta le sebi, Bn-raku nista dala nifiesar. Zato reče on : rKaj (>a bo meni. bmtea ?" Ona dva niu odgoTorita: rBodi zadovoljen s tem, da tc bodcva redila." Tako jo ostaln; Durak je iivel v miru ?. bvatoma. Ne daleč od vasi, kjer je živel Dnrak, bilo je mesto, v katerem je go-spodoval kralj. Imel je tri hScre za možitev. Nckega dnc pokliče kralj hJere k sebi in jim vefe: ,Hitare ljube! Dorasle ste že vse, zatorej jo 6as, da govo-rimo o možitvi." — Hčera mn odgovore. da bodo dolale po njegovera povolji. Kralj jim rečc. da jim aaraira prepusča izbirati si ženine. Zatorej rete naj-mlaj!>a Ii6i: ,, Milostivi očka! ie dajet« tako milost in nam dovoljujete izbirsti si ženinc, zapovpjte ograditi sodnjo mesto iu postavite n» tem mostu dvanajst kTon. Kdor želi vzoti mene za ženo, ta naj proskoči na konjn vsoh dvanajst. A vi ot-ka izvolite poslati po rtvznih farstvib oznanilo, da bi priSli vsi, in razglasite. katori dan He jim je sniti."1 Kralj j« ljubil hčer, iu zatorej jej ni odrekel proiSnje ; zapovedal je ograditi sodnje mesto in postariti dvanajst kron. Na to pošlje po raznih kraljestvih oznanilo k ntznim kraljem in razglasi, kateri dan je priti. Po Tsem mestu se je raznesla vest, da se snido kralji in silni mogočni junaei ter iz drugih zeuielj poslanci. Koni-no pride vest tadi v vas, v katerej je živel Durak z bratoma. Kadar pridit osUmovifceni dan, začnpta se pripravljati brata, da bi šla v mesto gledat. kako bodo kralji iu silui. mngočni jnnaci na konjib preskaka-vali dvanajsl; kruu. Kadar vidi Durak, da se pripravljata brata na odliod, zatne ,ju prositi s peči, na kaleroj je scdcl: n13ratca. kain ti idcto?" Rrata mu odgovorita, da gresta v mesto gledat raznih ki'aljev in junakov. Biirak jinia rere: ^Vzcniita. bratca, i mene s soboj!" Ali ona zakričita: ,Kam bi Sla s teboj, Durak ; kaj znaš ti? Ali bi te vzela s seboj za strašiio?" Na to ne reče Diirak nifesar, a ona se odpravita v mesto. Kadar odideta. zleze [Durak s pei-i in rcče iieuama: rDajta mi ko8ek ; od žalosti pojdeai v gozd. |da nabereva gob, ker me brato nista vzcla s scboj." Ženi mu daste koSek in Durak gre v gozd po gobc. 4* 52 Eadar pride v les, vzame košek z ramo in ga obesi na drevo. Potern zažvižga, hrkno z mladeniškiin žvižgoin, z junaSkim vzkrikom : ,,Sivček, nijavček, VpSSi Mee ; Stoj pred mano, Kakor list med travo!" Konj priteJe, zemlja so strese, iz ušes ae mu vije dira, iz nosdcrvij mu liže plamen. Jedra priteee, že stoji pred Ivanom Durakom, kakor ukopan. Durak mn xleie v uho, prileze skoii dvugo zopct vun in postaue tako krasen mladeneč, da ni povodati, ui sc domialiti, ne s poresom popisati. Sede na konja in odjaha uaravnost v mesto. Kadar dohiti brata, zavpije žc iz dalcč na nja, naj se mu ogneta. iirata se mu ogneta hitro, ali on ju začne biti z Ijičem. ko ju doide. Bruta ga prosita s solzami v očeh, naj ju ne bijo in pravita, da nista storila nobene krivicD, a on lo upije nad njima, zakaj se inu nista ognila. Potem jalia dalje. ¦ Kadar pride na godnje raesto, najdo zliraoili innožieo kraljev in siluib jnnakov. Mesto je biio ograjeno. Gledah-i odpro takemu junaku, kakeršen je )jil Durak, takoj ogrado. Kadar ga ugledajo kralji iu junaki, zafudijo se vsi konju in zijemu samemu, ker ni imel nikdo takega konja, nikdo ni bil tako kraseu kakor Burak. Vsi so ga gledali, vsi želeli poizvedeti, iz katerega carstva je. Ali Durak je gledal tako tcraiio, da se ga nihče ui upal nago-voriti. Pride čas. in začeli so preskakavati dvanajst kron. Nihče jih ni mogel preskočiti več, nego tri. Pride red na lluraka. Ta pojaha nekoliko krati po sodnjem mestu sem tra- tja iu potem skoči; ali konj njegov ni mogel [ne-skofiti vsoli dvanajst kron, preskočil jili jc sarao Sest. Kralji in junaki 80 ae mu čudili. Kadar Durak vidi, da se mu ni pu-sreeilo preskoSiti vseh kron. zapusti sodnjc meeto ; v trenotku je bil vsom izpred oči ter ,je jaiial douiiiv. Pride v gozd, skoi-i s konja, vzamo. s scbe oklep, razsedla konja, zaveže mu jcrmena ia ga izpusti, rekoč: ,Dobri konj, idi po eistan polji in po zelenih logih ; kadar te bodeni klioal. pripravljen bodi!" — Nato nble&e svojo obleko, vzame kusok z drevesa ter gre iskat gob. Kpr je jemal vsako, kakeršnti je bila, nabral jih je kmalu polu košek. Odnese ga domov. Zeni oglodate gobfi in zapazito, da so samt? mušuice ia skripice, ka~ terih ni varno jesti; razsrdite se in ga psujete : nZakaj si, I)urak. nabral takili gob? Kdo jih bmie jedel razven tpbe?" Durak odgorori:, ,Kaj še vsc, gob grem nabirat, a še tega ne pogodira !" Se dolgo in brato prideta domov ter zaineta pripovedovati, da sta vi-dela mnogo ki-aljev in silnili, mogočnih juaakov. Opisujeta njihove konje in pripovcdujeta tudi o Duraku (poznala ga nista, tudi takrat ne, ko ju jc pro-tepel). nPrijahal jo," Uvko pripovedujeta lirata. ,,tudi juiiak, prelcpe rasti, dragocene obleke: ujcgov konj je bil tako lcp. da se nau je vse čudilo. A pri vsem tem jo bil tak o&abnež, da je uaju neusmiljpuo pretepal, ker se inu nisva izognila s poti. rDurak sedi pri [tcei in rcčo : ^^u, bratea. ali v;iju niaem dobro uaklestil'!" Ali brala zaki-iiita uad njim. ,Kaj UMiš, Durak V Ta junak je bil prekrasen, in pri tein aouavadiio močiu ; a ti sedi pri pefii, ter ne govori ničesar, 6e kdo sliši, kav govoriš, zapr6 te, in Se nama bode gorje." 53 • . Kmaln potem se brata odpravljata zopet v mesto. Durak jn prosi: nKam li gresta, brata?" Brata mu odgovorita: nVmosto ideva, da pogledava l kralje in silne. raogotne jnnake." Durak ju prosi, da bi ga vzela a seboj, ! ali ona dva ga ne vzameta iu odjahata sama. Po njihovem odhodn zlezp, Durak s peči, vziiine košek in gre po gobe. Kadar pride v les, dene kosek z rame in ga obcai na drevo. Na to zažvižga, hrkne z m!ad™iskini žvižgom, z junaškim pokrikom : ..Sivček, rujavček, Vešfii belec; Stoj pred mano, Kakor list med travo I" Konj priteče, zemlja se strese, iz ujes se mu vije dim. iz nozdervij mu liže plaraen. Jedva pviboži, ie, stoji prod njim, kakor nkopan. Zdaj mu Durak zleze v uho in skozi drngo zoppt v™ in poatane tako lep mladeneč, da ni mogope povedati, ni domisliti se. niti popisati s pereaom. Sede na konja in odjaha v mpsto. .Tahajož dohiti brata tcr .jima zakriči: nS p6ti!" Brata se ogneta. ali on prido jedva do njih, zafno jn biti z bičem in odjezdi. Kadar prijaha na sodnjo mesto, spnste ga v ogrado. Tu se pokloni junakom in stopi v red z druzimi. Pride fas in jnuaki so zatcli preskakavati krone, ali niti šcst jib ni noboden preskofil. Priilo r«l na Duraka. Durak jalia na sredo 8odnjega mcsto, jaha nekoliko kiati sim ter tjii. naposlod skoči s konjem ter prcskoči dcvet kron. Ker ni |iri>skočil vseh (lvanajst. obrno m m zbeži v grad nazaj. Tam vazsedla kon.ia. slefe oklep. lavpže Tse skupaj konju za scdlo tor ga izpusti. Ol)loeo zopet kraočko oblpko, obesi koSek na ramo in gre iskat gob. NTabere jili, kolikor mii jih jc [irišlo pod roki in jih nese domov. Kadar vidito ženi gobe, začnDte ga karati: ,Tpbe bovn redile s terai gobami!" Durak na vse to ne reče besodo, zleze na peč in obscdi. Kinalu prideta brata iz mesta in zafncta pripovodnvati. kaj »ta vidcla. Med drngim pripovpdnjota : ,Prijahal ,js tudi junak, mladenpč; inicl jo konja, kakeršnega ni imel nobcden drug. Ali bil jp tak osornož. da jc n&jn pretopal na potn, ker se iira nisva izognila." — rNu nli vaju niseni tepel jaz?" oglasi se Durak na peži. Brata zakrieita nad ujim : ,,Kaj m^lješ, Darak ? Zvezali te bodo in še nama se ne bode dobro godilo." Durak obmolci in sedi vcs dan na peči. Tretji dan sc odpravljata brafa zopot v mesto. Durak ju prosi: RVze-mita me. bratea, s seboj.u Ali ona dva odgovorita : nCemu bi jemala tebe, Duraka"? Ali bi te gonila s seboj za strašilo, da bi se Ijudje smijali!" Darak obmolči. brata odideta. Zdajci Durak zleze s peci vzamo kožek in gre po gobo. Kadar pride v les. obesi košek na di"evo, zažvižga. hrkne z mladeniškim ŽTižgoni. z jimaSkim pokrikom : nSivček, nijavžok, Yešfi belcc; Stoj pred mano, Kakor list med travo !" ^m Konj pritečc. zemlja se stres^.iz ušes se rau vije dim, iz nozdorvij mu ^¦lixe plaraeo. Jcdva pvilcti, zc ^toji pred l)\irakom, kakov ukopan. Durak mu ideze Bkozi uho v gla™ iu skozi diugo uho zupet ven ter postaue taku krasen mladcnee, da se ne more povedati, niti s peresom popisati. Obleče ju-ua&ko opravo, sede na konja in odjaha. Ni prijahal se do niesta, da doide brata. Zavpijp nad njiuia. naj se uiu ogneta s poti. Kadar pride do njili, zat-tip. ju liiti z bičem. IJrata ga prosita: rUsmili sp naju, miloativi gospod! Zakaj najii biješ. saj fi nisva storila niiiesar.'' — Durak jima odgovori: ,Zakaj s« nisto izojrnila, kadar snn začel kriiafi ?" Ns (o odjaha v ijiprIo. Prijaha na sodnjc mesto. Gledalci nm odpro ogrado, Durak sc pokloni kialjem in silnim, mo-gočnim junakom in se postavi v xk\. Kadar p. zopcM^jo, ne morejo s« na-čnditi njegovoinu konju. \ kor jc liil Durak sam zH« lc|i. žplel je vsak ve-deti, od kod jo doma. AJi oit ni jjovoril z nolienim, in t\Kli nobpden ni smel k ujomu. (]>a bi ga vprasal. Kadar ]»rida fas. zitčeli so jnuaki preskakiivati krone, ali izmed vsch junakov uili jodpu ni mo^el jircskoeiti vsoh dvanajst. Pride vcd na Duraka. Jaha npkoliko krati po sodiijein iiifsln. na|ios]ed jalia ]>roti dvanajstcrim kronam, izpodbodo konja in pn^skoči vsek dvanajst ravno pred kraljičino, katcra je sedcla tam in jo gledala, kako skafejo kralji in junaei. Kraljičina ga adavi s pečatom na oolo, da so mu naredi na čelu takoj zvezda, katera je sijala, kakor solnco. Ijurak odjsUia hitro iloinnv. 0 Kvaljcva lifi prido z dvanajntimi kronami*in oee jfj reiSe: EIjjuba hfi! kar si želela. dosogla si; ali kje poiščes krasne^ra žpnina ? Nihfe ue vč, od kod je doina; k tpmn je morebiti lc. oienjen. Zato ti svetujem, hfi ljuba, izljeii si žcnina izmed prišlili kraljeviifev. kakor stc storile žp tvoji sostri." Ali mlajša hH mu odgnvori: ^Gospodar miloslivi. očka moj! ker stc nam že dovolili, da si izliinimo žrniiic po avojej volji, piosim Yas, da mc no silito v raožitev." V tcm, ko 80 tako govorili, prijahal je bil Durak žp v gozd. Skoči s konja, sleče liojno opravo, vzame sedlo s konja in ga .pusti po lesu, a saiu obleče knieiko obleko, deno koSek na ramo in gre iskat gob. Ker je jemal vsako. kakeršno jc dobil, nabval jih jn hilro dosti. (^elo si obvcže z robcem, da bi sp mu ne vidcla zvezila in niliilc domiiv. Domi odda »obe žcnama. .lertva jili pogledate, ztičncte ga karati. da ji* |innps(^l lakn slabih. Purak ne refie besede in zlpzc na ppč. Kmulii pridpta brata i/. mpsta in zaencto hvaliti kraljevifo, katcre sta vidpla v raestu. Priporedajeta tndi, da je prijahal prekrasen jnnak na lepum konji, katpremu so je vse čudilo. ^Ali junak jo vetik surovpž" pristaviia l)rata, ,,ker jo liaju tepel že trikrat na potu. Durak na petn reče: rAli sfiit morda jaz vaju tepel ?" Bvata zakrieita : BKaj veS li. Dnrak?" Kadar sta brata sedeia pri jedi, oilv^že si Ihirak čelo in razsvetli vso izbo z zvezdo, ki jo je impl ua eeln. Osupela vprašata ga brata: ,.Kaj počenjaš, Deumnež V" A on odgovori: nNi6 !" (Konec prihodnjis.)