(„jutro« XX., št. m a> Ljubljana, ponedeljek 12. JnitiJa 19J9
Cena 2 Din
UpravmStvo. ujuDijana. Knafijeva d
—	Telefon §t 3122 3123, 3124, 3125, »126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7.
TelefoD št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
§t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta S t- 42. Podružnica Trnovi te: v hiši dr. Baum« g-artnerla
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Liubljana, Knafijeva ul 5. Telefon Št 3122, 3123 3124, 3125 in 312«. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt) prej emana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg št 7. Telefon št 2455.
Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
monakovski politiki
sa Anglijo nemogoč
Charaberlalnove in HaliSaxove ponudbe Nemčiji ne pomenijo nobene spremembe angleške politike, nego samo oči tis je jo pripravljenost Anglije za mirno rešitev obstoječih mednarodnih sporov
London, 11. junija. AA. (Havas) Nedeljski tisk je soglasen v tem, da govora min. predsednika Chamberlaina in lorda Halifaxa v parlamentu o angleški pripravljenosti za pogajanja z Nemčijo ne pomenita nikakršne spremembe angleške zunanje politike.
■Sunday Times« piše v uvodniku, da se lahko zanesljivo trdi, da ne gre za opustitev sedanje politike, ki jo .ie zavzela Velika Britanija po vkorakanju nemških čet v Prago. Angleška vlada bo ostala krepko pri vseh sporazumih, ki so bili pred kratkim zaključeni, in ima iskreno željo, da te sporazume še izpopolni, kakor hitro bo mogoče, tudi s sporazumom z Rusijo. Lord Halifax je hotel v svojem govoru poudariti, da fronta proti napadalcu nima napadalnega značaja.
;-Observer« pravi, da ne gre za ponovno vračanje k monakovskim metodam. Smisel govora lorda Halifaxa je ta, da se hoče angleška vlada izogniti fatalnim ne-sporazumljenjem, zaradi česar je prevzela delo za ohranitev miru. Vlada in ves narod sta sklenila, da na razumno
zadržanje odgovorita z razumnim nasto- . pom, zaradi česar .je britanska vlada pri- | pravljena pričeti pogajanja na temelju enakopravnosti. Ta poziv, pravi dalje pisec članka, ne predstavlja prav nobene spremembe politike do Rusije. List pravi, da Monakovo ni prva številka v seriji, temveč nekaj, kar se ne more več vrniti in se torej ne more nekaj podobnega monakovski metodi nič več zgoditi. Da se ustvari trajen mir, obstoja samo častna rešitev, ki se lahko sklene v sporazumu z velesilami, ako bomo mi in naši zavezniki v duhu resnične vzajemnosti poiskali boljšo rešitev.
London, 11. junija, z. Angleški poslanik v Rimu Loraine pride jutri na poziv vlade v London. Splošno prevladuje mnenje, da je ta nenadni poziv rimskega poslanika v zvezi z govorom, ki ga je imel zunanji minister lord Halifax. Ta govor je izzval v merodajnih rimskih krogih večjo pozornost, kakor pa bi se to dalo sklepati po pisanju italijanskega tiska.
Govor zunanjega ministra in izjave ministrskega predsednika Chamberlaina v
spodnji zbornici sta predmet zelo kritičnih komentarjev. Opozicija vidi v teh govorih nekako napoved povratka k mirovni politiki Chamberlaina po monakov-skem vzorcu. Z vladne strani pa izjavljajo, da ne more biti govora o kaki spremembi angleške politike. Angleška vlada je slekopi>"j pripravljena razpravljati o vseh treznih in upravičenih zahtevah Nem čije, toda za to je potrebno zaupanje, ki ga mora Nemčija sama ustvariti. Docela napačno pa je, če tolmačijo v Berlinu te izjave vodilnih angleških državnikov za znak slabosti.
Berlin, 11. junija. AA. »Berliner Zeitung« komentira govor, ki ga je imel v spodnji zbornici angleški minister za pre-komorsko trgovino Hudson. V tem govoru je Hudson izrazil svoje zadovoljstvo, ker se vedno bolj množijo pritožbe zaradi poslabšanja kakovosti nemškega trgovskega blaga in ker Nemčija lahko blago dobavlja le na daljše roke. List piše. da se je te dni večkrat čulo iz ust državnikov da Anglija niti ne more niti ne misli na to. da uniči nemško gospodarstvo in da
tudi nima namena postati ovira prirodne-mu in legitimnemu razvoju njene trgovine. Kako licemerno izgledajo v praksi ta angleška prepričevanja, pa kaže jasno izjava g. Hudsona Angležem bo bržkone znano, da je naj labša metoda tekmovanja diskvalificirati kakovost konkurenčnega blaga in njegovo trgovinsko sposobnost, prav te metode pa se poslužuje g. Hudson. Takšna propaganda merodajnega angleškega min.stra proti nemški konkurenci se mora najostreje obsoditi. Celo Angležem mora biti jasno, da je takšne izjave težko spraviti v sklad z izjavami predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa o namenu Anglije, da ne bo delala nobenih težav nemški trgovini. Nemčija se izogiba temu da bi znane primere slabih dobav angleške industrije kritizirala. še manj pa da bi jih posploševala. Na drugi strani odločno odklanja trditve merodajnega angleškega mini tra, katerih ne more dokazati. Te izjave, ki so polne sovraštva, so nov dokaz dvoličnosti angleške politike.
Poljska odklanja vsako omejevanje svojih pravic
Odgovor senatu Gdanska na zahtevo po zmanjšanju števila poljskih carinikov
„Poljska formula14
Anglija in Francija sta sestavili končne predloge, ki naj omogočijo čimprejšnji sporazum z Rusijo
Varšava, 11. junija. AA. (Reuter): Poljska. vlada ,ie odklonila zahtevo sencta Gdanska po zmanjšanju števila poljskih carinskih uradnikov na njegovem področju.
Odgovor poljske vlade, ki ga je izročil poljski komisar Hodaczki, pravi, da je zahteva povsem neosnovana. Po mnenju polj ske vlade je število sedanjih poljskih carinskih uradnikov nezadostno. Nota trdi, da so povsem neosnovana navodila, ki so jih dobili gdanski car. uradniki, naj nasprotujejo poljskim carinskim preglednikom prj izvrševanju njihove službe. Ce bi prišlo do kakšnega spora ali incidenta kot posledica teh navodil, bo poljska vlada smatrala, da je zato odgovoren senat. Odgovor poljske vlade trdi nadalje, da omenjana navodila niso v skladu s sporazumom, ki je bil podpisan 1. 1924. kakor tudi, da so omejitve, odrejene po senatu, v nasprotju z obstoječim legalnim stanjem. Poljski carinski uradniki morajo imeti isto pravico kontrole kakor gdanski cariniki in so izdana navodila kršila načelo sodelova-
nja, ki mora vladati v vprašanju gdanskih carin. Ob koncu izraža nota upanje, da bo senat ponovno proučil celotno vprašanje, kar pa se tiče funkcij poljskih carinskih uradnikov, je poljska vlada odredila, da morajo izvrševati svoje dolžnosti po statutu in praksi, ki se izvaja že celih 20 let.
Odobravanje v poljski javnosti
Varšava, 10 junija, z. Nota gdanskemu senatu, s katero Poljska zavrača zahtevo po zmanjšanju števila poljskih carinskih uradnikov in napoveduje celo še povečanje njihovega števila, je izzvala v poljski politični javnosti splošno odobravanje. Iz samega besedil? note ni razvidno, kakšne ukrepe namerava podvzeti poljska vlada, če bi gdanski senat vztrajal na svojem stališču, ostri ton poljske note pa dokazuje, da Poljska niti najmanj ne misli na popuščanje in da bo ostal Gdansk tudi še nadalje predmet stalnega konflikta.
Hitler na Dunaju
V soboto zvečer j e prispel docela nepričakovano Včeraj je imel celodnevne razgovore
Dunaj, 11. junija, o. Snoči je nepričakovano prispel na Dunaj kancelar Hitler. Uradno poročajo, da je prišel zato, da zaključi dunajski kulturni teden in počasti skladatelja Riharda Straussa za njegov 75. rojstni dan. Snoči so uprizoril: v dunajski operi Straussovo skladbo »Dan miru« ter so prireditvi prisostvovali razen kancelarja Hitlerja tudi Göbbels, Seyss Inquart, Bürckel in druge vodilne osebnosti narodno socialistične stranke. Občinstvo je živahno pozdravljalo jubilanta Riharda Straussa. Po predstavi v operi se je kancelar Hitler odpeljal v grad Koben-zel v dunajski okolici, kjer se je mudil da-
nes ves dan in imel razgovore s svojimi ožjimi sotrudniki. Opoldne je prisostvoval banketu, ki je bil prirejen na čast skladatelju Straussu. Kancelar Hitler je bil nocoj zopet pri predstavi v operi, ob 23. pa je odpotoval z Dunaja.
Slovaški zunanji minister na Dunaju
Dunaj, 10. junija, z Semkaj je v soboto prispel slovaški zunanji minister Dur-cansky. Zatrjujejo, da je imel važne razgovore s kancelarjem Hitlerjem, ki je včeraj nenadoma prispel na Dunaj.
Pariz, 11. junija, o. Francoska vlada Je prejela snoči od angleške vlade besedilo predlogov, ki jih bo vzel jutri s seboj Wi-liam Strang na pot v Moskvo. Zunanji minister Bonnet je imel včeraj daljše posvetovanje z ruskim poslanikom Suričem, s katerim se bo juti-' dopoldne še enkrat sestal. Anglija in Francija želita, da oi William Strang v Moskvi zaključil pogajanja z rusko vlado in da bi se ne vrn-i s kakimi novimi ruskimi protipredlogi. Obe vladi sta predložili ruski vladi tako
zvano »poljsko formulo«, po kateri bi il ìe-la vsaka država zase pravico tolmačenja direktnega ali indirektnega ogražan> svojih življenjskih interesov, če b: ena izmed držav podpisnic izjavila, da so njeni interesi ogroženi, potem bi ji morale druge podp-snice avtomatsko priskočiti ia pomoč. V to formulo se same po sebi vključujejo tudi baltiške države, ne da bi se navajale po imenu in da ne bi mogle zaradi tega protestirati.
Italijanski letalci v španski vojni
Rim, 11. junija, o. V zvezi s povratkom italijanskih letalcev iz Španije so bili objavljeni službeni podatki o sodelovanju italijanskega letalstva v španski državljanski vojni Po teh podatkih je bilo v Španiji in na Balearih 25 italijanskih letalskih eskadril s 6011 italijanskimi vojaškimi letalci in člani tehničnih oddelkov Italijanski letalci so med vojno naredili skupaj 36.420 poletov ter so bili v zraku skupaj 135.265 ur. Med poleti so odvrgli 11.584 ton eksplozivnih snovi ter oddali 11 milijonov strelov Italijanski letalci so v skupinah ali posamič izvršili 2170 izvidniških poletov, 1555 napadov na vojaške objekte in 5318 bombardiranj Njihove bombe so zadele 2240 ladij ter zrušile 903 letala. Razen tega so z bombami uničili na sovražnih letališčih še 40 letal V letalskih bitkah je bilo sestreljenih 86 italijanskih Iegionarskih letal, ubitih in ranjenih pa je bilo 192 italijanskih letalcev.
Vatikan, 11. junija AA Papež Pij XII.
je sprejel danes 3.200 španskih falangistov, ki se mude v Rimu. Papež je pozdravil falangite kot drage sinove katoliške cerkve in kot branilce civilizacije Nato je podal svoj blagoslov generalu Francu in njegovim sotrudnikom.
Včeraj so imeli pred Beneško palačo stražo člani »Španske strele«, ki jim je množica priredila burne ovacije
Ciano pojde v Madrid
Rim. 11 junija br Kakor se doznava iz dobro poučenega vira. bo italijanski zunanji minister grof Ciano 21 junija odpotoval na oficielen obisk v Madrid Pri tej priliki bodo končana, kakor zatrjujejo, pogajanja za pristop Španije k italijansko-nemškemu političnemu in vojaškemu paktu.
Burgos, 11 junija A A (DNBi Španska agencija Efe poroča, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano v kratkem obiskal Španijo.
Popuščanje na na češkem
Morilca v Kladnu še niso Izsledili, klpb pa niso bile odrejene nove represalije — linska in pariška sodba
temu Ber-
Berlin, 11. junija, z. Napetost, ki je nastala zaradi incidenta v Kladnu, je znatno popustila in vse kažr, da zaradi tega dogodka ne bo prišlo do kakih večjih političnih sprememb v češko-moravskem protektoratu. Čeprav je ostala dosedanja preiskava brezuspešna in kljub vsem policijskim ukrepom doslej še niso izsledili morilca policijskega narednika, protektor dr. Neurath ni izvršil svoje grožnje, da bodo v tem primeru odrejene še nadaljnje represalije. Očividno so se nemške oblasti prepričale o lojalnosti čeških oblasti in ber linski merodajni krogi slej ko prej verujejo v uspeh svoje dosedanje politike napram češko-moravskemu protektoratu ter je zaenkrat ne mislijo spremeniti. Kljub temu je vedno bolj očitno, da povzroča razvoj položaja v protektoratu berlinskim krogom čim dalje večje skrbi.
Pariz, 11 junija, z. Zadnje dogodke v češko-moravskem protektoratu smatrajo v pariških krogih za dokaz, da napetost med Nemci in Cehi vedno bolj narašča, in so-
dijo, da to tudi P u sije ne more pustiti hladnokrvne. Ukinitev protektorata jc priključitev češko-moravskega ozemlja Nemčiji ter razdelitev Slovaške med Madžarsko in Nemčijo, ki jo smatrajo v pariških krogih še vedno za možno, bi to napetost le še povečali. Zato so v Parizu tem bolj prepričani, da bo Rusija že zaradi tega pristala na sklenitev vojaške zveze z Anglijo in Francijo.
Berlin, 11. junija, o. Odgovorni nemški krogi očitajo demokratskim državam, da skušajo z vsemi sredstvi spraviti dobre odnošaje med češkim prebivalstvom in nemškim protektoratom. Zaradi tega hujskanja je prišlo v zadnjem času v mnogih krajih češke in Moravske do raznih izgredov, ja katere odklanja nemška vlada vsako odgovornost. Nemške oblasti, pravi službena objava, takih poizkusov motenj, ki se sistematsko organizirajo, ne bodo dalje trpele, čeprav bi morale uporabiti najstrožje uferegg,	i
Po včerajšnjem obisku v newyorški univerzi je imel kralj Jurij v Hy&eparku vame p&iltične razgovore s prezidentom Roosevelto^i
New YorK il junija. AA. Angleški kraljevski par je včeraj takoj po svečanem sprejemu pregledal s spremstvom svetovno razstavo. Bil je nenavadno topel dan. Ogromna množica ljudstva je pozdravljala britanska suverena, škotska mladina je na čast kraljevskemu p-jru igrala stare škotske pe rni na gajde. Sprevod je nato prispel na trg miru. kjer je bila zbrana ogromna množica nad 100.000 ljudi. Tedaj je kralj Jurij stopil iz kočije in v spremstvu generala Hughesa in admirala Ricardsona pregledal častne čete. Nato sta si kralj in kraljica ogledala ameriški paviljon, kjer ju je sprejela ga. Plyn in jima razl azala posamezne oddelke ter ju končno odvedla v častno dvorano, kjer jima je bilo prirejeno svečano kosilo. Po kosilu si je kraljevski par ogledal tudi irski in kanadski paviljon na svetovni razstavi. Ko sta se kralj in kraljica približala paviljonu Velike Britanije, io na enkrat izstrelili veliko število raket, ki so se v višini razpočile v tisoče majhnih pa-dobranov z ameriškimi in britanskimi zastavicami. Ogromna množica otrok in skavtov se je razbežala na vse strani in lovila zastavice za spomin na obi:k britanskih suverenov v Zedinjenih državah. Uradni predstavniki izjavljajo, da je sprejemu britanskih suverenov prisostvovalo 3 milijone ljudi in je to ena izmed največjih manifestacij simpatij po povratu Lindbergha iz Pariza 1. 1927 po njegovem poletu preko Atlantika,
Danes je bil na univerzi Ko^mbja prirejen kraljev kemu paru svečan sprejem. Sprejel ju je rekt:r univerze Buttler z ostalimi profesorji in ju odvedel skozi
v družbi prezidenta Roosevelta in njegove soproge preživela današnji dan. Pri tej priliki sta imela prezident Roosevelt in angleški kralj važne politične razgovore. Pozno zvečer sta angleški kralj in kraljica s svojim spremstvom se vrnila s posebnim vlake m v Kanado. Do meje ju je fpremljal zunanji minister Hull.
New Yor^, 11. junija. A A. Vodno letalo »Cliper Paolo«, ki je istega tipa kakor >Yankee Clipper«, je odletelo iz Washing-tona v Evropo s prvimi posnetki o prihodu angleškega kraljevskega para v Zedinjene dižave.
Rojstni dan NJ. Vis. kneginje Olge
Beograd, 11. junija. AA. O priliki rojstnega dne Nj. Vis. kneginje Olge je bila danes zahvalna molitev v dvorskem hramu na Dedinju. Službi božji so prisostvovali kraljevska družina, dvorne dame ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja.
Ljubljana. 11. jun. a. O priliki rojstnega dne Nj Vis. kneginje Olge, je poslal ban dravske banovine dr. Natlačen naslednjo brzojavko: * Povodom rojstnega dne izrekam Vaš. kr. Visočanstvu najlepše čestitke in najboljše želje v svojem in v imenu prebivalstva poverjene mi banovine, zagotavljajoč Vas obenem popolne udanosti.«
Vojni minister med dijaki prostovoljci
Beograd, 10. junija, p. Vojni minister general Nedič je v družbi načelnika glavnega generalnega štaba Simoviča. pomočnika prosvetnega ministra Jakšiča, rektorja beograjske univerze Jovanoviča in več drugih odličnikov obiskal danes bataljon dijaških prostovoljcev, ki ie izvajal pred gosti vojaške vaje. Kljub kratkemu vežbanju dijaških prostovoljcev so vaje odlično uspele. Vojni minister se je zahvalil dijakom za dosežene uspehe ter je v svojem govoru poudarjal veliko število žrtev, ki jih je doprinesla akademska mladina za osvobojenje in zedinjen.je.
Proslava obletnice kosovske bitke
Beograd. 10 junija, p. Vojni minister general Nedič je sprejel odbor, ki pripravlja proslavo 5501etnice kosovske bitke. Pri rekonstrukciji te bitke ob proslavi bo sodelovalo večje število oddelkov naše vojske. Vojni minister je obljubil vso potrebno pomoč.
Seja izvršnega odbora demokratske stranke
Beograd, 11. junija, p. V stanovanju Ljube Davidoviča je bila danes seja ple-numa izvršnega odbora demokratske stranke Udeležilo se jo je veliko število delegatov iz raznih krajev države. To je bila prva seja. ki ji je prisostvoval Ljuba Da-vidovič po svoji hudi bolezni. Po otvoritvi je Ljuba Davidovič podal besedo Milanu Grolu, ki je poročal o dosedanjem delu izvršnega odbora, dočim je Božidar Vlaič poročal o razvoju notranjih razmer po zadnjih volitvah, zlasti v poslednjem času, kakor tudi o stališču, ki ga zavzema demokratska stranka glede na politične dogodke. Posvetovanja so trajala ves dan.
Zveza inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije
Novi Sad, 10. junija, p. Ped predsedstvom beograjskega univ. prof. inž. Dušana Torniča je zasedal v Novem Sadu 20. jubilejni kongres Jugoslovenskega udruženja inženjerjev in arhitektov. Ta kongres je bil v toliko pomemben, ker je sprejel nova pravila, s katerimi se povsem spreminja sestav te organizacije, ki se bo v bodoče imenovala Zveza inže-njerskih društev kraljevine Jugoslavije. Odboru, ki je izdelal izpremembo pravil, je načeloval inž. Beve iz Ljubljane.
Spopadi s tihotapci
Beograd, 11. junija, p. Okoli polnoči je na periferiji Beograda, na Avalski cesti, pet oboroženih tihotapcev, ki so hoteli vtihotapiti v Eeo^rad vino, smrtno nevarno ranilo trošarinskega uradnika Vitomira Nikolica, ki je v agoniji ter zapušča ženo in pet otrok. Eden izmed njegovih prijateljev je spoznal tihotapce ter so vseh pet aretirali. — Tudi iz Niša poročajo, da je
dvorane univerze v knjižnico, kjer so jim | prišlo do spopada med trošarinskimi orga-pokazali originalni zemljevid, ki ga je i ni in tihotapci mesa, cigani, pri čemer je
univerzi daroval 1. 1754 angleški kralj Jurij n. Suverena sta se nato vpisala v zlato knjigo ob zvokih britanske in ameriške himne. Po svečanosti .= ta sc angleški kralj in kraljica odpeljala v Hiaepark. kjer sta
bilo ranjenih več ljudi tako ciganov kakor tudi občinskih trošarinskih organov.
Zemunska: Pretežno jasno, še topleje s
postopnim pooblačenjem podnevi.
Dr. Korošec o samoupravah
Ljubljana. 11. junija, d. Danes dopoldne so se v dvorani kina Uniona zbrala zastopstva vseh cbčin iz dravske banovine, ki so v teku lanskega in letošnjega leta izvolile predsednika senata dr. Antona Korošca za svojega častnega občana. Bile so to vse občine, ki so v rokah JRZ. Na današnjem zborovanju so mu svečano izročili skupno častno diplomo.
Zborovanje je vodil predsednik županske zveze, ki je v svojem nagovoru orisal delo in zasluge dr. Korošca. Dr. Korošec se je zahvalil za počastitev. Rekel je med drugim, da je ponosen na to, da ga je 322, torej večina slovenskih občin imenovala za svojega častnega občana, niti najmanj pa ne zameri onim 85 občinam, ki tega niso storile in sate oa današnji syeöaaogti niso
zastopane. Omenjal je nato vlo^o in položaj županov med Slovenci nekdaj in sedaj, zlasti njihov pomen kot načelnikov temeljnih samoupravnih edinic. »Živimo v dobi herbe za samoupravo«, je dr Korošec ob tej priliki nadaljeval. »Naše življenje v Jugoslaviji jc prav za prav neprestana borba za samouprave. A tc samouprave naj bodo po naši zamisli take, da ne bedo Jugoslavije razrahljale, ampak jc okrenHc in utrdile. Prepričan sem. da smo vsak dan bližje tem idealom, katerih rosftelji so župani naših kmetskih občin.«
Dr. Korošec je končal z vzkliki kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji, Sloveniji in slovenskim županom. Svečanost je bila zaključena s slovansko himno »Hej Slovani«, ki so jo za godbo ßeli y§i navzoči.__
Slovensko obrtništvo in agitacija za ločeno zbornico
Zanimiva razprava na letni skupščini Zveze obrtnih društev za dravsko banovino
Ob udeležbi delegatov iz vse Slovenije je bil danes dopoldne v dvorani Kazine 17. redni občni zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Predsednik zveze g. JCs. Rebek je pozdravil navzočega predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelači-sia, zborničnega tajnika dr. Pretnarja in častnega predsednika zveze g. Jakoba Za-dravca, Sporočil je, da je zveza prejela k občnemu zboru pozdrave od posestrimskih organizacij v Zagrebu in Beogradu in od bolgarske zveze obrtnikov v Sofiji. Skupščini je poslal pozdrave tudi starosta slovenskih obrtnikov g. Engelbert Franchet-ti. Pred prehodom na dnevni red je predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in kraljevskemu namestniku. Pismeni po. zdravi so bili poslani ministru za trgovino in industrijo in banu dravske banovine.
Obrtništvo in Zbornica za TOI
K besedi se je oglasil predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je v imenu zbcrnice pozdravil vse delegate obrtnih društev. V svojem govoru je poudaril, da preživljamo trenotno težke čase. V zunanjem svetu opažamo povsod ogromne na. pore, da se ohrani svetovni mir. Tudi obrtništvo ne sme izgubiti glave in mora tembolj posvetiti dnevnemu delu. V današnjih časih je prav zaradi tega potrebno, da se v gospodarskih organizacijah doseže harmonično sodelovanje. Tudi naša zbornica skuša ustreči vsem zahtevam pripadnikov obrtnega stanu. Glede na agi. tacijo ki se je pričela od gotove strani proti skupni zbornici je govornik omenil nekaj zanimivih številk o finančnem poslovanju samostojnh obrtnih zbornic v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Beograjska obrtna zbornica ima proračun v viši. ni 1.126.000 din. od tega odpade na upravne stroške 636.500 din. Zagrebška obrtna zbornica, ki ima 19.500 včlanjenih obrt-kov, t. j. le za 100 več nego ljubljanska zbornica, ima proračun v višini 977.000 din. od tega odpade na upravne stroške 761.000. Obrtniki v dravski banovini pa prispevajo v obliki doklade in taks za skupno zbornico 296.622 din, medtem ko znašajo samo izdatki, ki gredo v korist obrtnikov 656.570 din, obrtni odsek pa prispeva za upravne stroške le 60.000 din. Te številke kažejo veliko razumevanje ljubljanske zbornice za potrebe obrtništva in to priznavajo tudi vsi oni, ki imajo na. in^n lojalno sodelovati. Zbornica je vedno rada prispevala za potrebe obrtnikov in se je tudi vedno zavzemala za posebne obrtniške interese.
Delovanje zveze
Obširno poročilo je nato podal zvezin tajnik g. Anton Miklič. Zveza se je tudi v preteklem poslovnem letu po svojih močeh trudila, da pripomore k izboljšanju obrtniškega položaja. Njeno delovanje otežkočajo današnje razmere, ki obrtnikom niso naklonjene. V zadnjem času so se pojavile skrivne razdiralne sile. ki se. jejo* med naše trezno obrtništvo sovraštvo, zavist in politično mržnjo. Odbor zveze je od zadnjega občnega zbora razpravljal o vseh vprašanjih, ki so važna za obrtništvo, tako o raznih obrtniških raz. stavah, o vprašanju ustanovitve centralnega obrtniškega predstavništva, o gospodarskih zadrugah, o strokovni izobraz. bi, o možnosti razmaha obrtniške delavnosti, o šušmarstvu in nelojalni konkurenci, o novelizaciji obrtnega zakona i. t. d. Zveza je prejela od kmetijskega ministr. stva dovoljenje, da sme v letošnjem letu prirediti efektno loterijo zaradi propagande obrtniških izdelkov. V zvezi z vprašanjem starostnega zavarovanja je upravni oclbor vodil akcijo, da bi država pomagala obrtništvu v pogledu kreditov, kakor je pomagala kmetu, če ne z odpisom, pa vsaj z olajšavami pri obrestih in z denarno po. močjo za starostno zavarovanje. Potrebno je tudi, da se že enkrat novelira obrtni
zakon, da se izda uredba o minimalnih ce. nah, uredba o pobijanju šušmarstva inda se prepove državnim in javnim ustanovam, da bi v lastni režiji upravljala obrt. niška dela. Upravni odbor je na svoji širši seji v Celju sestavil o tem predloge in jih poslal vsem obrtniškim društvom v proučitev. Ti predlogi so dalekosežnega pomena za vse naše obrtništvo.
Glede na akcijo za izmirjenje med obrtništvom je treba ugotoviti večinsko mnenje v zvezi včlanjenih društev, da morajo že obstoječa matična društva nadalje obstati, pa tudi zveza sama je svojim strokovnim glasilom »Obrtnim vestnikom« pokazala stvarno potrebo po obstoju. Ne ka. že pri tem prikrivati dejstva, da je v poslednji dobi neka skupina politično odvisnih obrtnikov s pomočjo in naklonjenostjo strankarskih eksponentov začela pri nas borbo, ki si je sicer na zunaj nadela Uce neodvisnosti, v resnici pa ima čisto strankarsko politično obeležje. Ta z bombasti, čno reklamo ustvarjena organizacija pa doslej še ni pokazala nobene vidnejše iniciativnosti za upravičene težnje obrtnikov. Gospodom, ki vodijo to organizacijo navzlic »dobrim zvezam« ni uspelo prinesti obrtništvu vsaj malenkostnih uspehov.
Zato se ni čuditi, da danes velika sa. moupravna podjetja na debelo vršijo rokodelska dela. medtem ko preostaja obrtniku le obveznost in plačevanje javnih in socialnih dajatev.
Zveza obrtnih javnih društev je tudi lani vzdrževala stike s številnimi organizacijami obrtnikov v inozemstvu ter prejema od njih 27 strokovnih glasil, iz naše dr. žave pa 36 glasil. Vsi ti časopisi in vse te revije so obrtništvu na razpolago v čitalnici. Oanes šteje zveza 35 avtonomnih obrtniških postojank in 8 pripravljalnih odborov. Včlanjena društva pa zastopajo preko 7000 obrtnikov. Poročilo na koncu poziva včlanjena društva, da se oddolžijo zvezi s plačilom članarine in da podprejo glasilo »Obrtni vestnik« ter sodelujejo z dopisi pri tem glasilu.
Poročilo o računskem zaključku zveze je podal g. Miroslav Urbas, prav tako poročilo o proračunu za leto 1939, ki znaša 17.000 din. Poročila so bila soglasno sprejeta in je bila odboru podana razrešnica.
Poročilo predsednika
Obširno poročilo o potrebah in težnjah obrtništva je nato podal predsednik g. Josip Rebek. Ugotovil je, da je nastopil v našem gospodarstvu znova zastoj. Zato je želja vsega našega obrtništva, da bi se naše domače razmere čimprej uredile, če se je lani število obrtnih obratov v Sloveniji nekoliko dvignilo, to še ne pomeni, da so se razmere zboljšale. zlasti ker smo dobili številna nova bremena, med drugim prispevek v starostno zavarovanje delavstva in nove prispevke za narodni obramb ni sklad in narodno sanitetni sklad. S finančnim zakonom za leto 1937/38 je bila ugodnost oprostitve od poslovnega davka omejena samo na tiste kraje, kjer obrtništvo plača pavšalirano pridobnino. Ker mnogi obrtniki na deželi ne delajo vse leto in se pečajo tudi s kmetijstvom, je stavila zveza predlog, da bi se pavšalna pridobnina znižala na polovico, če obrtnik dokaže, da je delal le pol leta. Nadaljnji predlog gre za tem, da se obrtnikom, ki ne uživajo ugodnosti pavšala, zniža osnovni davek pridobnine od 8 na 6%, odnosno od 6 na 4%, zlasti ker se bodo s 1. julijem davčne dajatve za državo zaradi uvedbe prispevka za narodno obrambni fond povečale za eno petino. Važno je tudi vprašanje razdolžitve. Država je dala kmetom ugodnosti in tudi denarnim zavodom je dovolila, da plačajo na stare vloge le 2% obresti, obrtnik pa mora plačati vse. Mnogo škode povzroča poleg šušmarstva tudi nelojalna konkurenca in konkurenca raznih ustanov z režijskimi deli.
Vprašanje pessime obrtne zbornice
Zveza je vedno zastopala stališče, da v vrstah obrtništva ni mesta za strankar-stvo. Čisto strankarski interesi pa so zadnje čase znova pomaknil v ospredje vprašanje sistema zbornice. Po treh letih neuspešnega delovanja sedanje večine v obrtnem odseku zbornice, ko je povsod nazadovalo delo za pospeševanje obrtništva in padlo število tečajev za izobrazbo obrtnikov, se bližamo novim volitvam v zbornico, ki razburjajo duhove. Ker sedanja večina v zbornici ne more pokazati sadov svojega dela se izgovarja na pomanjkanje avtonomije obrtnega odseka. Pričela se je obenem propaganda za ločeno obrtno zbornico.
Predsednik je nato prečital določbe iz zborničnega pravilnika, ki se tičejo avtonomije obrtnega odseka. Po teh določbah obrtni odsek docela samostojno odloča o
stvareh, ki se tičejo zgolj obrtništva, predsedništvo pa mora vse te sklepe izvršiti. V skupnih vprašanjih pa lahko obrtni odsek iznese na vsa merodajna mesta svoje ločeno mnenje, ki ga mora predsed stvo predložiti. V finančnem pogledu gre avtonomija tako daleč, da se prav tisti, ki govore o pomanjkanju avtonomije pritožujejo zaradi izkoriščanja kreditov in zaradi izdatkov obrtnega odseka.
Samo proti novim bremenom
Pravijo, da se je treba boriti za ločeno zbornico, resnica pa je ta, da obrtni odsek lahko že danes izglasuje tak sklep o odcepitvi. Zvezi očitajo, da se zavzema za skupno zbornico, toda zveza se bori le proti temu, da bi se obrtništvu naložila v
zvezi z ustanovitvijo nove zbornice nova bremena. V tem pogledu je treha natočiti čistega vina. Za uspešno delovanje zbornice ao potrebna denarna sredstva. Kako pa naj uspeva ločena zbornica in vrši svoje naloge, če bo imela le one dohodke, ki jih sedaj plačuje obrtništvo v Sloveniji, to je 296.000 din, ko znašajo na pr. pri Obrtni zbornici v Zagrebu, ki ima prav toliko včlanjenih obrtnikov kakor ljubljanska zbornica, samo upravni stroški 761 tisoč din, in morajo obrtniki prispevati za to zbornico 977.0000 din, t. j. 50 din povprečno na včlanjenega obrtnika, medtem ko znaša prispevek slovenskih obrt-nikov za zbornico le 15.40 din. Pri tempa ima obrtni odsek ljubljanske zbornice za izdatke izven upravnih stroškov na razpolago 600.000 din, obrtna zbornica v Za. grebu pa le 200.000 din.
Da ustanovitev ločenih zbornic sama na sebi še ne more prinesti obrtništvu uresničenje zahtev in teženj nam kaže dosedanje delo ločenih zbornic v Beogradu in Zagrebu. Gospod Ogrin, ki se bori sedaj za ločeno zbornico, je imel v zadnjih letih tudi v skupni zbornici dovolj prilike za uspešno delo. če pa ni dosegel u8pehov. nI temu kriv ustroj zbornice. Tudi zveza bi se takoj zavzela za sistem ločenih zbornic če bi imeli vnaprej garancijo, da se zaradi tega bremena, ki jih morajo no^ti za zbornico, ne bodo podvojila ali potrojila. Značilno je, da je največ pristašev za lo. čeno zbornico med onimi obrtniki, ki ne morejo prav nič plačati in tudi ne bodo nič plačali. Od celotnega zneska upravnih stroškov Zbornice za TOI v višini 1.643 tisoč din plača sedaj obrtništvo le 60.000 din, t. j. 3 in pol odstotka, če pa dobimo skupno zbornico, tedaj vsi dosedanji prispevki ne bodo zadostovali niti za upravne stroške. G. Ogrinu je sicer uspelo, da je dosegel povišanje prispevka, ki ga morajo plačati obrtniki pavšalisti, na dvojni in trojni znesek prispevka, ki ustreza 8% dokladi, toda vseh 11.800 pavšalistov pia. ča sedaj na leto komaj 50.000 din. doklade za zbornico, medtem ko znaša 8% do-klada ostalih 7500 obrtnikov 189.000 din.
Politika gosp. Ogrina
Vprašanje je pa tudi, kakšna bo ločena zbornica, če bodo imeli v tej Zbornici besedo le politični gospodarji. To vidimo že sedaj iz računov obrtnega odseka Funkcionarji zbornice prej nikoli niso dobivali nobenih nagrad za delo, gospod Ogrin pa je vstavil v proračun za svoje dežurno delo 18.000 din, izplačano pa mu je bilo podom virmana 27.000 din. Na kritiko glede tega zneska se je postavil na stališče, da ne bo delal zastonj. V zvezi z mednarodno obrtno razstavo v Berlinu je dobila rodbina Ogrin na potninah in drugih prispevkih od zbornice 50.000 din. Če se gospod Ogrin pritožuje zaradi pomanjkanja avtonomije, potem je treba ugotoviti, da je predsednik Jelačin prepustil g. Ogrinu vse posle v zvezi z obrtnim odsekom. Kako pa izvaja gospod Ogrin funkcijo obrtne zbornice kot nadzorstvene oblasti nad združenji, nam kažejo številni občni zbori združenj, kjer dela gospod Ogrin kot predsednik zbornice zgolj propagandno za ločene zbornice Zavedati se moramo tudi, da se industrijski in trgovinski odsek v zbornici ne bosta prav nič branila, če bo gtestavliena zahteva po ločitvi, saj bo loČitfev industriicem ln trgovcem prinesla finančno olaišanie in bo potem omogočeno znižanje zbornične d c ki a de. Gospod Ogrin lahko že jutri, če ima pogum, doseže, da se izglasuje ločitev in zato mu ni potrebna nobena borba Seveda pa bo moral pred obrtništvom nositi vso odgovornost za poledice I^vajania eospoda R°heka so zborovalci sprejeli z viharnim odobravanjem.
Ostali referati
Po končanem govoru predsednika je sledil referat g. Iglica o starostnem zavarovanju obrtnikov, referat g. Jereba o obrtniškem naraščaju in obrtnem nadalejvalnem šolstvu, drugi referat g. Iglica o potreb! obrtniške propagande in o stanovskem tisku in referat g. Miroslava Frhasa o novelizaciji obrtnega zakona. Po končanih referatih se ie oglasil k besedi častni predsednik g Zadravec, ki je orisal težavno delo zvezine delegacije v obrtnem odseku zbornice, g Malovič iz Noveea mesta se je zavzemal zato. da bi se prihodnja letna skupščina vršila v Novem mestu, g Vahtar iz Maribora pa je orisal razmere ob severni meji. kjer skuša g Ogrin pridobiti združenja za ločeno zbornico, vendar med obrtniškimi voditelji eneea in drugega tabora ne najde podnore ker cmatrpfn obrtniki ob severni meji, da ie danes bolj kakor kdaj prej potrebna spl'darnest. «a? se obrtništvo ne more boriti na dveh frontah ali treh frontah.
BINGO
je karamela, polna vitaminov
Izdeluje: RUFT, Subotica
Jadranska straža je polagala obračune svojega dela
Društvo marljivo propagira pomorsko miselnost med narodom
Iz vseh krajev Slovenije so prišli danes delegati krajevnih društev Jadranske straže v Ljubljano, da se udeleže 17. redne oblastne skupščine, ki je danes polagala letne obračune. Vodil jo je društveni predsednik g. Otmar pirkmajer, ki je v uvodu posvetil tople besede vrhovnemu pokrovitelju Jadranske straže Nj. Vel. kralju Petru H., prečital vdanostni brzojavki kralju in knezu namestniku Pavlu in pozdrav no predsedniku vlade Cvetkoviču, nato pa prisrčo pozdravil zastopnike javnega živ-ienja. V obširnem nagovoru je nato poročal o delovanju uprave v preteklem poslovnem letu. Predvsem pa je orisal smotre JS z željo, da bi njegove besede našle odziva tudi izven skupščine, zlasti pa na enem mestu in v onih vrstah, ki znabiti niso znale dovolj ceniti dela JS in pomena te organizacije.
Kaj hoče JS? Ona vzgaja, ona propagira in brani narodne in državne interese. Posveča se posebno mladini, preko katere hoče ustvariti v narodnih plasteh pomorsko miselnost in smisel za morje in vse, kar je v zvezi s pomorstvom. Zato stremi za tem, da nudi mladini priložnost videti to morje, njegove lepote ln brezmejne dobrine. Prva briga društva so izleti na morje in letovanje naše mladine na sinjem Jadranu. To delo gre vzporedno s šolo, ki jo skuša dopolnjevati s tem, da goji v podmladkih tovarištvo, društveno vzajemnost, socialno pravičnost in smisel za zdravo gospodarnost. skromnost in štedljivost. Glavni del članstva predstavlja srednji stalež. ki gmotno ne more bog-vekaj prispevati, kar seveda ovira večji razmah društva.
Kot propagandna organizacija je JS vsenarodna ustanova, ki v plemeniti tekmi z ostalimi nacionalnimi organizacijami služi duhovnemu preporodu našega naroda s posebnim poudarkom gojitve pomorske miselnosti. S tem se bosta okrepila
tudi narodna zavest in nacionalni ponos, ki so prepotrebne vrline vsakega naroda. Samo narod, ki ima svoje morje, lahko postane velik, nepremagljiv, večen. Napeti moramo vse sile, da bo naša slovenska zemlja dobila svoj izhod na morje in bo tudi nacionalno zvezana z morjem. Za nas je to življenjska nujnost, ki mora postati začetek in konec našega gospodarskega programa, čas je, da se doseže ta zveza po železnici in dobri avtomobilski cesti, saj zaradi današnjega gospodarskega položaja moramo 'Slovenci iskati in najti preorientacijo, ki nas mora rešiti pretečega gospodarskega propadanja. Za Slovenijo je treba najti možnost neposrednega izhoda na morje, da se moremo vključiti v svetovno gospodarstvo.
Prav toplo zahvalo je izrekel g. predsednik ob koncu svojega nagovora tudi vsem onim, ki so kakorkoli podpirali delo odbora, zlasti svojim ožjim sodelavcem v odboru ter vsemu učiteljstvu in profesorjem, ki so kot poverjeniki na zavodih skrbeli za pravilno delovanje podmladkov JS. Poudaril je tudi željo vseh, da bi imela JS čim prej na Jadranu svoj lastni dom.
Po predsednikovem nagovoru je zaprosil za besedo g. dr. Jerič, zastopnik izvršnega odbora iz Splita in izročil pozdrave izvršnega odbora, ki s polnim razumevanjem spremlja delo ljubljanske JS.
Poročila oblastnega odbora, katerih vsebino je objavilo že nedeljsko »Jutro«, so bila soglasno sprejeta in odobrena in nadzorni odbor je predlagal celotnemu odboru razrešnico. Za predsednika je bil tudi za novo poslovno leto izvoljen g. dr. Otmar Pirkmajer. Tudi odborniki so z majhnimi izpremembami ostali isti. Zatem so bili določeni delegati za glavno skupščino in sicer dr. Berce Janko, Golob Franc, Kmetova Nada, Orožen Franc, dr. Orel Filip in Pogačnik Josip. Delegat za glavni odbor je Pirnat Viktor.
Veličastna proslava najstarejšega učiteljskega društva
Pred 70 leti se je ptujsko slovensko učiteljstvo prvo organiziralo na ozemlju današnje Jugoslavije
Ptuj, 11. junija.
Prvo učiteljsko društvo na ozemlju Jugoslavije so ustanevili učitelji iz Ptuja in okolice pred 70 leti. Ob jubileju dogodka so bjle v Ptuju pomembne stanovske ln narodne manifestacije ,saj je bilo prvo učiteljsko društvo slovensko in je torej živ dokaz, kako je bila že pred davnimi desetletji razvita slovenska narodna zavest na našem skrajnem severu.
Domače učiteljsko društvo se je že dalje časa pripravljalo, da čim lepše izvede proslavo. V petek dopoldne so otvorili svečanost člani upravnega odbora banovin-ske sekcije JUU iz Ljubljane. Vršila se je seja upravnega odbora, ki je reševala razna pereča vprašanja Zvečer pa je bila slavnostna seja domačega okrajnega društva skupno z odborom banovinske sekcije in predsedn.ki sreskih društev. Slavnostno besedo je izpregovoril predsednik okrajnega učiteljskega društva JUU g. Drago Zupančič, društvu pa je čestital predsednik banoviruske sekcije g. Kumelj iz Ljubljane.
Včeraj pa je Ptuj oživel tako, kakor ob najbolj svečanih prilikah. Narodnozavednl gospodarji in prijatelji učiteljskega stanu so izvesili narodno trobojnico tudi z vseh javnih po lopij so zavihrale našemu narodnemu učiteljstvu v pozdrav naše državne barve.
Pri jutrnih vlakih je bil sprejem došbh gostov. Ptujskim učiteljem se je pridružilo še 11 ostalih okrajn.h učiteljskih društev. Ko sta dospela vlaka z obeh smeri, se je formiral 'prevod z veliko narodno trobojnico in mestno godbo na čelu. Pogled na množico naših kulturnih pionirjev ki so prišli praznovat v naše obdravsko mesto je zbudil vsepovsod prisrčne ovacije.
Ob 9 uri se je začelo slavnostno zborovanje. Za preesed1 tveno mizo so sedli odborniki našega društva in predsedniki vseh sodelujoč h društev. Prve vrste parterja so posedli odličniki: sreski načelnik dr. Vidic in drugi zastopniki. Ostali prostor je zasedlo uč teljstvo. Toliko je bilo udeležencev, da so bili nabiti tudi hodniki in veža. Takšnega števila učiteljstva Ptuj še ni videl.
Predsednik g. Drago Zupančič je očrtal nagibe, ki so dovedli peščico ptujskih učiteljev že pred sedmimi de: e tlet ji do ustanovitve prvega slovenskega učiteljskega društva, ki je obenem prvo na vsem ozemlju zdajšne kraljevine Jugoslavije. Hkratu je prikazal težkoče, s katerimi so se bo-
rili naši prvoboritelji. Nato je pozdravil vse številne predstavnike oblastev in društev. sledile so čestitke gostov društvu — jubilantu. Vrsto čestitk je otvcril sreski načelnik g. dr. Vidic kot zastopnik g. bana. Nato so govorili še prošt in nadžupnik g. Greif, direktor g. Alič in drugi. Predstavnik sokol st va br. dr. Makso Kovačič pa je čestital tudi v imenu SKJ in podčrtal uspešno delo učiteljstva v našem so-kob tvu. Govoril je še ravnatelj g. Babšek v imenu meščanskošolskega učiteljstva in Slomškove družbe, predsednik ljubljanskega učiteljskega društva g. Vekoslav Mle-kuž pa je sporočil pozdrave in čestitke vseh 33 okrajnih učiteljskih društev v naši banovini. V daljšem govoru je izrekel čestitke tudi predsednik sekcije g. Kumelj Metod, ki je na glasil, kako se je razvila iz malega zrna v Ptuju današnja mogočna učiteljska organizacija.
Slavnostni zbor so pozdravili brzojavno izvršni odbor JUU v Beogradu z g. Dimnikom na čelu bivši ptujski učitelj g. Pavle Fiere, zdaj upokojeni načelnik ministrstva prosvete v Beogradu, in še mncgl drugi. Slavnostni del zborovanja so zaključile brzojavke Nj. Vel. kralju Petru IL, ministru prosvete g. Štefanu čiriču i*i izvršnemu odboru JUU v Beogradu.
Navzočne goste je uvedel v spoznavanje otroka v Slovenskih goricah referat učitelja g. Jurančiča, ki je prej služboval pri Sv. Marku, zdaj pa je dospel k nam iz Telč na Dolenjskem.
V dokaz, kako lepo goji učiteljstvo petje na naši severni meji. je bil koncert, ki je bil del dnevnega reda. Nastopilo je več mladinskih pevskih zborov: iz Cirkovc pod vodstvom g. Jančiča. od Sv. Marjete pod vodstvom g. Staniča in iz št. Lovrenc*1 pod vodstvom učiteljice gdč. šuštarjeva
V začetku in ob zaključku so skupni zbori zapeli nekaj skladb pod vodstvom & Hasla. Po koncertu se je zborovanje nadaljevalo. Zaradi prekratkega časa so ne> katere točke odpadle. Situacijsko poročilo o delu in gibanju v JUU je podal g. Kumelj, nato pa so bile soglasno izglasovane resolucije, ki dajejo smernice za nadaljnje delo v korist naše šole. prosvete in stanu. S tem je bil dnevni red zaključen in učiteljstvo je odšlo na kosilo. Popoldne pa se je vršil uspel izlet z avtobusi v Dobrovo malo naselje v Halozah, kjer so izletniki spoznali življenje in delo, pa tudi dobrote naših vinorodnih goric. Razvila se je prisrčna tovariška zabava.
Ganljive in burkaste z velesejma
Danes je njegov zadnji dan. Gotovo ste ga že vsi obiskali. Pomešali ste se v gnečo tistih tisočev optimistov, ki v nasprotju z redkimi desetinami pesimistov vedo, da je za njegovimi plotovi vedno znova, vsako leto dvakrat, najti še kaj novega, kar razveseljuje oko in novosti žejno srce. Ce ne za drugo, se to pot izplača stopiti tistih nekaj korakov gor, saj ste menda brali, da je naš velesejem, ki se je skromno skrival v barakah za plotovi, vendarle enkrat dobil milijonček. In zdaj nam napovedujejo, da bodo barake in plotovi padli. Ali nam na vse zadnje, čeprav smo vedno godrnjali o zapostavljanju, vendarle ne bo nekoliko žal te naše atarikave idile pod tivolskimi kostanji? Kaj nam bodo neki potem postavili? Pa ne morda ličnih paviljončkov z najmodernejšimi hladilnimi napravami, da ne bomo vedeli več, kaj se pravi gi-nevati v soparici?
Naj bo. kakor hoče, meni se že zdaj toži po starih barakah in vseh teh nepopolnih napravah. Kje naj se potem redi moja in menda še koga drugega škodoželjnost?
Da veste, kako smo uživali zadnjič! Obetali so nam potapljača. Pravcatega
pravega potapljača. Koliko smo si .šele obetali ob pogledu na tisto sliko, obešeno nad Bat'ovo podrtijo, ki je bila v interesu javnega nezgražanja cenzurirana! Društvo bivših mornarjev je zadelo pravo zanimanje javnosti in je, kakor se spodobi, zadevo opravilo dobro: angažiralo je samo kraljevsko mornarico z njenimi najboljšimi potapljači in potapljaškimi napravami. Pa kaj se primeri? Velika napovedana velesejmska atrakcija je prvi dan tako lepo šepala, da se je naša škodoželjnost v trenotku zredila za nekaj kilogramov. Veni, vidi, vici. Pa ni zmagala naša škodoželjnost. Ne le uživala je lahko nekaj ur. Približali smo se improviziranemu morju, in kaj smo našli na njegovem dnu namesto odrešljivega potapljača? Dva bosopetnika. ki sta s čebri, smetišnicami in metlami čistila »morsko« betonirano dno. Res, atrakcija je bila v polnem teku: za nekaj ur. Potem je naj prizadevnej šim uspelo to atrakcijo podreti in zmagati to nagajivo dno z najboljšimi jugoslovenskimi potapljaškimi napravami in z najboljšimi jugoslovenskimi potapljači vred. Za najboljšega v vsej državi velja — naj njemu v priznanje javno povem — narednik Josip Komandina iz Novega Vinodola. Zelo simpatičen fant, da veste! In da ne
boste danes, ko je zadnji dan, pozabili občudovati med potapljači našega edinega Slovenca, namreč Antona Seliškarja iz Loga pri Borovnici. To ni kar tako. Potapljači so namreč redki, in če imamo Slovenci med njimi četudi le enega, ni od muh! Kar bodimo malo štemani na to dejstvo! Če ste pa imeli redko priložnost občudovati naporno delo naših potapljačev, pa bodite hvaležni tudi tretjemu med njimi, ki vam je pomagal do tega znanja. To je pa Srb Milivoj Stevanovič iz Obrenovca.
★
Vrtiljakov in takih reči ste tako že vajeni, vem. Ali pa niste prezrli tiste edinstvene »knjigarne«, ki so jo z dvema policama obesili v drevoredu na veselič-nem prostoru na košat kostanj? Prav ganljiva je. Natančno sem sleherni dan ogledovala razstavljene knjige. Sleherni dan sem našla kaj zanimivega in jezilo me je, da sem eventualni nakup preveč počasno tehtala. Drugi so bili pa hitrejši in so dobili »Mrtvega gostača«, »Sueškega invalida«, »Sveto Notburgo«, »Zadnje dneve nesrečnega kralja«, »Krvno osve-to«. »Turke pred Dunajem«, »Skozi širno Indijo«, Bursko vojno«, »Ciganovo osve-to«, »Požigalca«, »čarovnico s starega grada« (povest iz srednjega veka), pa tisto »Največjo zbirko najlepših ljubavnih pisem«, katere platnica toliko obeta: mič-
na gospodična stoji na balkonu prelepega gradu sredi košatega in cvetočega drevja, po zraku pa prihaja golob s pisemcem v kljunčku. Oh, škoda, nepopravljiva škoda! In vse to le za golo ceno treh dinarjev. Pa še vprašal me je tisti tihi prodajalec, ki je videl moje poželenje: »Ali bi ne kupili, milostivica? Vse za tri dinarje.« Jaz pa sem mu tako ošabno odgovorila: »O, hvala, knjig imam doma že celo zalogo!« In se nisem dala zapeljati niti potem, ko mi je rekel: »Ah, tako! Jih kupim, če jih prodate!« K sreči je bila gneča in sem mu izginila izpred oči, potem sem se pa vedno neopazno vračala in blagrovala tiste, ki so kupovali brez dolgega razmišljanja! Gotovo jim ni žal, kaj menite?
'k
Se tisto vam hočem izdati, ki se je začela tako. kakor bom povedala, a ne vem, kako se je končala. Saj je morda boljše, da se po tem ne vprašamo. Morda bi nas utegnilo biti celo sram?
Tam zunaj po razstavišču sem se potikala. Povsod se je gnetlo na kupe zvedavosti. Kar me je presenetil paviljonček, od katerega je vse na daleč v loku bežalo. Kaj neki je to? Pa ne morda kuga? Saj to bi bilo vendar prepovedano razstavljati in tudi malo nerodno, kaj ne?
Po zgledu drugih sem se tudi jaz le previdno bližala. Previdnost je pametna
reč in pravijo, da ne škoduje! No, in kmalu sem zagledala nekaj. To je bila roka. Gola roka, ki je iz paviljončkovega okenca prožila kovinsko puščico proti mimoidočim. No, saj to ni nič tako strašnega, sem si mislila in stopila še nekaj korakov bliže. Roka je še vedno sukala puščico, ljudje so se je še vedno v velikem loku, kolikor se je pač do plotu dalo, izogibali.
In veste, katera firma je imela na pa-viljončku svojo tablo? Protituberkulozna liga. Ah, ja. sem se domislila, svoj teden ima in napisi, obešeni na hišici, so povedali dovolj za razumno srce: »Zdravim varstvo, bolnim pomoč«. — »Podpiraj borbo proti jetiki«. — »Prispevajte za uboge jetične«.
Prispevajte za uboge jetične. Samo to in nič več. Meni se je pa zdelo, da ljudje beže od paviljončka v širokem loku zato, ker v njem sedi JETIKA sama. Izgledalo je vsekakor tako.
Ker je bilo to opažanje prvega dne velesejma, ni izključeno, da so se obiskovalci naslednje dni prepričali, da gre le za prispevek za siromašne jetične in ne za razstavo jetike same.
Morda bodo vedele kaj o tem povedati liga ali pa simpatične gospodične, ki so bile v službi lige in s tem v požrtvovalni službi ubogih bolnih,	Nina
nežnosti gojili predvsem cvetje. V to dobo segajo tudi prvi botanični vrtovi, s katerimi je na novo oživela gojitev zdravstvenih rož. Grki so gojili svoje vrtičke v hišnih dvoriščih, navada Ferzi jcev pa je bila, zidati vrtove v terasah. Dandanes je vrtnarstvo kos svojevrstne umetnosti, saj je potrebno za učinkovito zarblikovanje proste narave mnogo smisla za lepoto, za arhitekturo navadnih oblik in dobro poznanje la^nost.i stoterih rastlin, ki jih gojimo. Seveda velja to predvsem za javne vrtove, tisti mali kotiček zemlje. k; ga imenujemo svoj vrt pa nam nucli vse za telesni in estetski užitek, kadar nam le dobro uspeva, raste in redi. V takem vrtu naidemo vsikdar svoje ve selje, po delu svoj mir, počitek v hladu košatega drevesa in sploh popoln užitek ob zavesti, da je vse to delo naših rok. Res, vrtiček pri hišici je kakor pesem: Kdor se s tema ukvarja, ni slab človek. Spoznavati najprej naravo, jo ljubiti, potem bo tudi lažje razumeti težave bližnjega.
Tujca v Ljubljani ne očarajo kake imenitne stavbe, mogočni spomeniki ali druga umetnost, pač pa mu zbudi pozornost mnogo predelov s hišami v strnjenih vrstah, ki so brez vrtov. Nova Liubljana se je največ razširila po periferiji, ki je vsa zazidana z vilami in manjšimi hišami. Tudi sredi mesta je nekaj predelov zazidanih z vilami, ki so vse obdane z lepimi vrtovi, neposredni bližini pošte pa je Dukičev blok. skupina velikih stanovanjskih hiš. stoječih vsaka zase. med njimi pa je tii-sad, ki poživlja okolico ter ubranjuie stanovalce vtisa, da so vklenjeni v dolgočasnost mestnih zidov.
Kakor rečeno, spadajo krakovski in trnovski vrtovi nedvomno med najstarejše v mestu. Kolikor jih ni pregnala razširjajoča se Ljubljana, so ohranili isto podobo, kakor nekdaj in ravne, dolge grede, med njimi ozke stezice, kakor bi položil žametne preproge deseterih odtenkov zelene barve. Na za-padni, v viškem delu, vrtnarstva niso
Senčnat kotiček na pobočju grajskega hriba
Vidu. Sadno drevje so zasajali le za hišami, da jim je za vroče nedelje nudilo hladne sence. Še zdaj jih vidimo ob nedeljskih popoldnih poležavati pod
HOTEL „BELLEVUE"
najlepša razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, i7.born» vina In pivo, lepe čiste tujske sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. Udobne kabine za solnrnc kopeli in prho. Pension od Din (10.— do Din 80.—.
Krasne terase, lasten gozdni park, avtogaraže. V seziji večkrat koncert.
Zahtevajte prospekte! Se priporočam
gojili iz kupčijskih namenov. Stari viški vrtovi tudi niso bili tako lepo urejeni, pač pa ie raslo na njih mnogo sadnega drevja, med katerimi je "bila posebno tepka cenjena. Prav malo občutljiva za mraz in sušo, obrodi sleherno leto. Dobro omedene tepke so käj imenitno sadje tudi za slabšo čeljust, za žganje pa kar ni boljšega sadja.
Šiškarji so se svoje čase ukvarjali bolj s poljedelstvom kakor z vrtnarstvom. Zato so bile kaj primerne tiste dolge njive tja proti Dravljam in Št.
OELN. DRUŽBE PIVOVARNE UNION, LJUBLJANA.
Telefon interurban 30-42
P. ŠTERK, hotelir
drevjem, ko obravnavajo dogodke preteklega tedna.
Vrtovi ob novih hišicah kažejo kaj različne značaje lastnikov. Nekdo daje prednost povrtnini, drugi sadnemu drevju, nekateri si poiščejo zlato sredo. Mnogi so tako srečni, da imajo vrtove, ki so prav umetniško urejeni: po položnih dvigajočih se terasah raste eksotično rastlinje, plezavke se ovijajo po grajenih ogradah in pergolah. Ponekod imajo celo ribnik, v katerem je mogoče tudi plavati. Navdušen hribo-lazec ima v kotičku svojega vrta alpi-net. na katerem goji liste naših gora. Različne značaje lastnikov prikazujejo ti vrtički Kako dober mora biti tisti gospodar, ki je iz samega usmiljenja do stare breze napravil veliko luknjo v streho novega pokritega prehoda, da je le mogla neovirano dalje rasti. Mnogi kažejo svojo ljubezen do drevja, da ga posiljujejo v krakaste geometrične oblike kot nekakšne okvire oknom, vratom ali pa kar tako iz golega veselja nad redom. Drugi nimajo toliko smisla za špalirje, drevesca pustijo rasti, kakor jim je dala narava, zato pa imajo v jeseni kaj več otresti.
Najlepši vrt tjubljane pa je Tivoli z Rožnikom. Ko bi prav nobenega drugega nasada ne imeli, bi sa znali bolj ceniti. Tivoli je tisti veliki filter, ki čisti okuženo mestno ozračje, fabrika kisika in prelepo ozadje mestu. Urico sprehoda v Tivoliju, pa porečeš, da je Ljubljana v resnici lepo mesto in rad pozabiš tiste nevšečnosti, zaradi katerih nenehoma zabavljamo na našo zaspano belo ljubico Ljubljano.
Praktični nasveti
—	Sledove od ugrizov insektov najlaž.ie odpravi« s kapljico amonijaka ali pa s čebulnim sokom.
—	Ce imaš stare čevlje iz kačje kože in jim hočeš vrniti prvotni lesk. jih dobro ria ma ž i z notranjo stranjo bananove lupine.
—	Madeže od kave na namiznem prtu najlaže odstraniš tako. da jih namažeš z glicerinom, jih pokriješ s pivnikom, potem pa postaviš nanje vroč likalnik tolikokrat, dokler madeži ne izginejo.
—	Večkrat je meso. ki ga hočeš skuhati, za kosilo prav trdo. Pomagaš sn s tem, da ga poliješ z rumom, konjakom ali kakšnim drugim alkoholom. Vonj po alkoholu se bo že v 15 minutah izgubil, meso pa bo postalo mehko in okusno.
©b prvem navalu poletne vročine naj opozorimo na najznamenitejšo posebnost našega mesta, na vrtove, ki vabijo v senco na užitek in odmor — Z nastopom poletja se Ljubljana razvije v središče tujskega prometa
—	Kje smo kdaj včasih vedeli, poznali kakšne bloke in osi, modruje sivolas do-bričina. Potlej pa tole oboroževanje! Grade dvajsettonske bojne ladje kar mimogrede, kakor v Trnovem čolne za Ljubljanico. vlivajo topove, delajo tanke, letala, strojnice na tisoče, vraga, nazadnje bo orožja toliko, da bosta na vsakega zemljana prišla dva topova in pet pušk. V enem letu bo vse trikrat pobito. Ljudje so v tej vojni psihozi že čisto ponoreli. Še otroci. Moj petletni vnuk sanja samo o vojskah. Vlaka ni maral, ne kolesa ne žoge, ampak je sitnaril, dokler mu ni prinesel sin topiča in tanke in svinčenih soldatkov. Zdaj pa rogovili s temi rečmi, da je joj, od jutra do večera, da je nimam mirne ure doma. Me zmerom zapletejo v kakšno »vojno« ti falotje in naj se še toliko jezim, nazadnje se jim moram pa le smejati. Ko bodo dorasli. bodo že kar zreli za fronto, brez vsakih priprav bodo postali čez noč generali. O, ta svet! Lepe reči bomo še doživeli!
Potlej naši dragi penzionisti narede nekaj wund« izprehoda po Kongresnem trgu krog Zvezde in se končno zvrste po klopeh na velike in majhne pogovore o dogodkih sveta, nekoč in zdaj. Bero časopise in jih, kajpa po svoje komentirajo z merilom izkušenosti.
—	2e zopet zverinski umor! Na. ta je že šesti ta mesec. Kje smo kdaj prej kaj takšnega slišali, če je vsako leto samo eden spravil koga s sveta, je bila to že velikanska, nezaslišana reč. Danes se ljudje koljejo, režejo, streljajo, zastrupljajo vsevprek. Nekam hudobni postajajo, pokvarjeni.
—	In nervozni! Sama živčnost jih je. Mojega sina hčerka je stara osem let, pa
je nataknjena in občutljiva, kakor jaz na priliko se danes nisem. Vsi njenih let so enaki, kakšni bodo čez dvajset let! Ja, saj pravim, čuden je ta čas! Včasih sem še razumel kaj, danes ničesar več ne razumem.
Takole opažaš, če hodiš mimo klopi, kako živahni, zmerom v razgovorih so ljudje v letih, in kako tihi. vase zaprti, preveč zamišljeni in zaskrbljeni, postajajo mladi ljudje. Brezposelni posedajo bolj sami zase. so poleg penzionistov najzve-stejši abonentje klopi. Cisto drugače jim teče beseda, ne o času. temveč o neposrednem življenju samem, o lem kako bodo živeli, o kruhoborstvu.
—	Mislil sem. da bo v Franciji dobro, no pošteno sem se motil Preprosto so nas pognali na?aj, češ, imamo svojih zadosti. Na istem sem. kot sem bil.
—	Ce tudi ta mesec ne bo nič. bom šel na kmete za hlapca. Kakšen vrag me je vlekel v mesto. Mar bi ostal doma, bi se
že preživel. Zdaj ni ne tu nič, ne doma nič...
Dostikrat se, na večer zlasti, zbero posebne družbice sumljivih državljanov na tihe pomenke. Navadno se kaj kmalu pojavi čuvar reda in pravice.
— Legitimacije!
Včasih ima kdo legitimacijo, največkrat ne. Tako doživi stražnik velika presenečenja pri svidenju s starimi lički, ki so si zaradi varnosti izbrali živahno obljudeno Zvezdo, sredi mesta tako rekoč, za zaklonišče. Včasih se takšna strateška zvijača posreči, včasih pa — kakor je že smola ...
In študentje. Čakajo na šolo. Prav malo skolastike vsebujejo njihovi pogovori. Zato pa tem več perečih svetovnih vprašanj. Angleško-ruska pogodba. Sestanek generalnih štabov osi Rim-Berlin Gdansk casus belli bodoče vojne. Ali je domovina v nevarnosti? ...
L. K.
randevu domačega in potujočega občinstva v Ljubljani. Velike in male dvorane so na razpolago za družabne prireditve in predavanja, zborovanja in seje. — Prvovrstna restavracija In kavarna. — Lep senčnat vrt.
Priporoča se
MIKLIč, hotelir
Spomin na svetovno vojno na mestni periferiji: v vrtove spremenjene travnike najemniki še vedno obdelujejo. V časih pomanjkanja so jim dobro služili, pri-deiani krompir in fižol sta jih rešila lakote. Tudi sedaj niso tako imenitni časi, da bi te pridelke zlahka pogrešali, nekaj jih pa tudi drži ljubezen do grude, ti tako rada priklene nase človeka, ki se z njo ukvarja. Klopotec je najzvestejši
čuvar vrta in strah vrabcev
Pomenek v parku
Sezona v Zvezdi je že v polnem razmahu. Kostanji dajejo pod svojimi širokimi. razkošnimi vejami prijetno senco, nasade so uredili, postavili palme in oleandre. Tako prav pride ljudem takšnale oaza sredi pustega asfalta — sredi mestnih zidin, trušča in hrupa na zeleni klopi ob rožastih nasadih priložnost odpo-čitka in razvedrila. Menili so se že, da bodo Zvezdo preuredili, posekali kostanje ■— priče minulih slavnih zgodovinskih dni. Ne bi bilo prav tako, ne morda zaradi tradicije, bolj zaradi domačnosti, zaradi življenja samega, ki je z Zvezdo zvezano od pomladi do jeseni in ki preneka-teremu nudi važen, težko nadomestljiv del, če že ne vso vsebino — dneva.
Vzemimo penzionisteJ Kolikor jih ni
poiskalo v tivolskem Montecarli! mesta, so si v Zvezdi, ob strani Kongresnega trga, izbrali svoj, se reče, življenjski prostor. Zbirajo se že na vse zgodaj krog vremenske hišice. Najprej je treba presoditi vreme, hudiča, spet pada barometer, preklicano deževje nas bo torej še kar naprej preganjalo s klopi. Vreme je takšno, kakršni so ljudje, oziroma narobe — je davi pribil s palico ob tla sivobradi sedemdesetletnik. Ja, svoje dni je bilo drugače. Ni bilo takšnih muhastih zmedenih vremenskih prekucij, so bili pa zato tudi ljudje drugačni. Umirjeni, zadovoljni, lepo se je živelo. Danes pa — takšna negotovost in mizerija povsod! Saj ne veš, kaj se bo jutri zgodilo s teboj! Danes še kolikor toliko v miru vlečeš iz pipe dunavskega — jutri, jutri ti utegne že kakšna aeroplanska bomba raznesti hišo s teboj vred!
Okus nove dobe: pergole In betonski premreženi drogovi, da bo sleherna vejica
ytesnjeia x tvoji svobodni rasti
Ljubljana je res prav prijazno mesto vrtov. Že od nekdaj je bilo tako, čeprav so bila predvsem predmestja, ki so to kulturo gojila. V mislih imam Krakovo in Trnovo, ki ju je bil sam vrt, Male hišice so bile vse ponižne nad. toliko množino solate in drugo po-vrtnino, ki so jo spomladi in jeseni obilo poruvali s fekalijami iz greznic. Če je bilo kaj južnih sapic, je vse mesto vedelo, da imajo solatarice svoj veliki dan. Ta mala higienska nadloga nas skoro ni motila, saj so zato branjevke pridelale endivjo. ledenko in druge sorte, ki so kar hrustale pod zobmi. Nekaj let po vojni je nekdo prinesel iz Berlina vest. da imajo tamkaj nenavadno razsežne vrtove, na katerih jim zelenjava imenitno uspeva, ker jo negujejo z gnojnico iz mestnih kanalov. Vendar pa tej zelenjavi, naj bo še tako dobro oprana, ni mogoče popolnoma odvzeti tistega »praduha« in jo 7-ato na trgu prodajajo po mnogo nižjih cenah ko sicer. Nato so tudi v Ljubljani stuhtali, da je nekaj podobnega z našo solato. Bržkone pa ni bilo res, le prepovedali so, čez dan raznašati in razlivati gnojnico, da niso bili občutljivi meščani ob dober okus.
Včasi je bilo imenitno, stanovati sredi mesta, sedaj pa je ideal hišica izven območja mestnega ropota. In košček
Ob zidovih kaj rado uspeva zgodnje sadje; jnarelieam, breskvam in hruškam posebno dobro dé toplota v zavetju.
vrtička poleg hišice, na katerem je mogoče izkazovati svoje vrtnarske sposobnosti in ljubezen do narave. Zaprav je vse mesto obdano s takšnim zelenjem, imamo drevorede in javne nasade, kakor malokatero podobno mesto in vendar jih je toliko, ki jim je edino hrepenenje vrtiček, ki bi ga smeli imenovati
Alpinet, domače veselje turista, ki na tem skalnatem vrtičku goji najskromnejše cvetke, našo planinsko floro
svojo last. To prav lepo slovensko lastnost, veselje do narave, je videti v mestu na mnogih krajih. Tu so male parcelice, že leta in leta za silo ograjene. Za hišico ni in verjetno tudi ne bo denarja, vrtiček pa je vedno tako lepo negovan in praktično izrabljen, kakor da bi ga obdelaval poklicni vrtnar.
Želja po nekem intimnejšem odnosu do narave je človeka že zdavnaj gnala, da si je zgradil in zasajal vrtove. Pravijo, da je bilo že v 16. stoletju pr. Kr. vrtnarstvo v starem Egiptu močno razširjeno in so imeli tam lepo urejene vrtove s prav kompliciranimi vodnimi napravami. V piramidah so našli semena poprovca, jasmina, rožmarina, k:ri-zenteme, akacije, lotosa, maka, .mirte, vinske trte, fige, granatnega jabolka, oranže, kumare, več vrst melon itd. Tudi stari Indijci so imeli krasne vrtove. Sam židovski Salomon je bil velik prijatelj lepih vrtov in je s posebnim veseljem gojil zdravilne rastline. Stari Rimljani so kaj radi z rožami krasili svoje domove, poleg razkošnih vrtov so poznali tudi sadne in zelenjadne vrtove. Navodila za napravo vrtov in gojitev rastlin so pisali Cato, Cicero in Plinius. Znameniti so bili viseči vrtovi cesarja Diokleciana v Splitu. S propadom rim. cesarstva je tudi vrtnarstvo propadalo. Okrog X. stoletja so ga ožive li po samostanih, koder so poleg drugih
Jauna tribuna
Kamniška Bistrica in Ljubljana
Čimbolj nam Ljubljana raste in se množi njeno prebivalstvo, tem večja postaja množica tistih, ki jim služijo markirane poti po božji gorski prirodi kot najcenejša zabava in razvedrilo od trde vsakdanjosti
Te nepregledne vrste Ljubljančani smo posebno srečni, da do pod visoki gorski svet Kamniških Alp, tja v Kamniško Bistrico, nimamo več ko 40 km daleč. V šibki uri železniške vožnje si danes lahko že v Kamniku, potem pa imaš pred sabo le 15 km pota. Prvih pet kilometrov, od Kamnika do Stahovice, ti res ne nudi dosti užitka, zato pa si bogato poplačan, ko se pomikaš skozi gorsko dolino ob šumni Bistrici. Zelenila, zraka, sonca in vode se tu navžiješ do mile volje.
Vidite, takšna je nedolžna priroda Kamnika, nekaj docela drugega pa je tamkajšnji človek. Ze staro ljudsko izkustvo je svoje mnenje zgostilo v narodno pesem, ki pravi:
Bela Ljubljana, črn je Kranj.
pisana Loka, Kamnik pa vs.. n.
To staro pesem je oponašal že Janez Bleiweis, oče slovenskega naroda, v svojih Novicah na račun Kamnika, najdeš jo pa še vedno znova potrjeno. Se sedaj se lahko reče, da se Kamnik od tega nečednega vzdevka ni oropal, saj nam Ljubljančanom veselje in navdušenje do Bistrice kali in moti kar do neznosnosti. Ni čudo, da se bila Ljubljana takšnemu Kamniku ne more in noče približati, kakor si on sicer želi, ampak mu bo še dalje kazala svoj beli hrbet in lepe boke ter hodila na oddih rajši na gorenjsko stran, v neprimerno bolj oddaljeni triglavski svet ali Karavnake.
Šest let je minilo, ko se je pripeljal :neke nedelje poln avtobus Kamničanov v dični Bohinj. Ogledovali so dražesti jezerske okolice, obenem so porabili priliko in trosili tiskano reklamo za svojo Kamniško Bistrico. Tedaj pa se je našel Ljubljančan in jim povedal nekaj prav krepkih očitkov, kako da je njihova Bistrica zanemarjena. Na vse to Kamniča-nom res ni preostalo drugo, ko da so zavihali rokave in obnovilo stezo — sami so ji dali prav neokusno ime »pešpot« od Stahovice gori do Konca, vseskozi nad desnim bregom Bistrice.
Steza, ki je bila v veliko škodo Kamnika zanemarjena več kot dvajset let, je zdaj urejena. Ali ostalo je še vedno pet kilometrov silno prašne ceste mimo dolgočasnega kitajskega zidu, od Kamnika do Stahovice. Da bi turistom utrli stezo skozi vrbje ob levem bregu Bistrice, tega se Kamničani še niso domislili, ali namesto tega so uvedli zvezo z avtobusom, ki ga pa v resnici — ni.
Ce hočeš, nepoučeni človek, napraviti izlet v Bistrico in pogledaš v tiskane vozne rede, boš z veseljem opazil vsemu svetu objavljeno zvezo z avtobusom od Kamnika do Stahovice za pet, a do Ko-pišč za deset dinarjev. Ali dobra volja, ki jo prineseš s seboj iz ljubljanskega zidovja, te kmalu mine. Ko prideš s postaje pod kamniški Mali grad, te ob prihodu drugega jutranjega vlaka ne čaka noben avtobus z uradno določeno vozno ceno. Izročen si na milost in nemilost avtotaksijem, ki te odero kar za par kovačev. Dogodilo se je celo, da si se s šoferjem glede cene pogodil. Ali na poti iz Kamnika se avto nenadoma vstavi in na sedež prvega šoferja sede drugi. In ko je treba plačati, tedaj ni hotel ta
obobobobobobobobobcd
NABITE GRABLJE
Lovec stoji za drevesom in čaka na zajca. Na trati grabi kmet seno in ko priteče zajec mimo, nameri nanj grablje. kakor da ga hoče ustreliti. Zasliši se strel in zajec pade mrtev na zemljo.
Kmetu padejo od strahu grablje iz rok in stoji kakor okamenel. Približa se mu lovec, a brez puške, ki je izza drevesa ustrelil zajca, in resno vpraša prestrašenega kmeta:
»Ali ne veste, da jé v tujem revirju pod kaznijo prepovedano streljati divjačino?« Kmet se ves prestrašen opravičuje: »Oprostite, gospod, jaz nisem vedel, da
so grablje na ite.
vozač o dogovorjeni vsoti ničesar slišati ter si bil prisiljen plačati, kolikor je zahteval.
Drugod po svetu gre prometna politika dosledno v to smer, da bo premagovanje razdalj kolikor mogoče poceni, le Kamnik sili še danes prav po branjevsko v nasprotno smer. Ko se tu javno pritožujemo, ne moremo drugače, kakor da apeliramo na mestno občino ljubljansko. Med njenimi nalogami je pač ni nobene večje, kakor je ravno skrb za zdravje svojega prebivalstva, zlasti manj imovi-tega, ki predstavlja ogromno večino. Zaradi tega ni bilo silno umestno, če bi vzela to tako potrebno avtobusno zvezo kar v svoje roke in nas rešila kamniške mòre enkrat za vselej. Dr. Jože Rus
Cirkusi v Mostah
Moste že dalj časa spadajo pod mestno občino — torej so del Velike Ljubljane. Dolžnosti ima ta del velike, glede novih hiš še večje od prejšnje Ljubljane, pravic in ugodnosti pa prav malo.
Cirkuse oziroma vrtiljake imamo kar zaporedoma. Komaj eden izgine, že pride
drugi. Posebno v Pokopališki ufici se kar
redoma vrste in tekmujejo, kdo bo prej prišel in seveda kdo bo delal večji hrup. Gospodar sveta, kjer ti cirkusi stoje, mora imeti pač velik dobiček od njih. Kar pa vrtiljak s svojo »godbo« ter kričanjem oseb, ki so poleg, ne povzroča dovolj hrupa, pripomorejo k temu otroci, ki se nabirajo tam kot gobe po dežju. K vsemu temu pa se pridružijo še streli iz pušk ,tako da ni pač niti minute neizrabljene za hrup.
Ubogi sosedje pa moramo vse to poslušat, tako, da so naši živci že na zadnji stopnji, da bodo kmalu popustili. Kdo bo plačal zdravljenje naših živcev, ne vemo.
Smo v Ljubljani in odločno zahtevamo, da se postopa z nami kot z ljubljanskimi občani, ne pa kot z brezdomci na »gmaj nah«.	Prizadeti
Opomba slovenskim gostilničarjem
Nekateri listi pogosto priporočajo slovenskim gostilničarjem, naj kupujejo v prvi vrsti pridelek domačih vinogradnikov in domačih trgovcev. Zal pa naši kupovalci večinoma dobavljajo sortirana vina od oseb in tvrdk, ki niso naklonjene slovenskemu življu. Pisec teh vrstic je bil na-vzočen na številno obiskani in lepo uspeli skupščini Zveze gostilničarjev v Logatcu, a je na žalost zaman pričakoval, da bi kdo sprožil to vprašanje, čeprav je nzano marsikateremu gostilničarju, kako vrše nekateri zastopniki nečedno konkurenco slovenskim vinogradnikom in slovenskim vinskim trgovcem. Na vinarskem kongresu preteklo nedeljo v Šmarju pri Jelšah se je o tem resno razpravljalo. Slovenski gostilničarji, ki žele podpreti slovenske vinogradnike in trgovce bodo torej ravnali koristno, če bodo svoje potrebe krili le pri domačih ljudeh, ker je to tudi zahteva slovenskih pivcev.
F. J.
Hollywoodski rekordi
Od prihodnjega ponedeljka dalje
Klinika za dušo in srce
V prizadevanju, da našim čitateljem nudimo čim več čtiva, ki zanima najširše kroge občinstva in ki mu utegne biti hkratu v oporo pri iskanju ceste skozi življenje, smo se odločili, da uvedemo v ponedeljski izdaji novo stalno rubriko, ki bo brez dvoma deležna simpatičnega sprejema med številnimi prijatelji našega lista: od prihodnjega ponedeljka dalje bomo stalno prinašali brezplačno kliniko za dušo in srce.
Živimo v času, ki ga označujejo težke depresije političnega, gospodarskega, miselnega in moralnega značaja. Ni čuda, da je dušeča, nervozna napetost, ki obvladuje svet, zajela tudi človeka — poedinca, pa naj ga je življenje postavilo na katerokoli torišče, v palačo ali pod slamnato streho, v tovarno ali pisarno, na odgovorno mesto suverena ali v skromno zatišje cestnega pometača. Brezobzirnost v borbi za obstanek, ne-usmerjenost v iskanju rešitve, nestrpnost v pričakovanju nečesa boljšega, pomanjkanje uspeha na vseh straneh — vse to so simptomi, ki kažejo, da je v naši družbi nekaj bolnega, in nikakor ni postranskega pomena, da je bolna predvsem duša v človeku. Duhovni ustroj sodobnega človeka je tankočuten, precizen instrument, da mu težko pridejo do korenine celo ljudje, ki jim je poznavanje duše stroka in poklic, učitelji, profesorji, voditelji, duhovni. Brez konca in kraja skrivnosti je, katerim še človek sam, ki jih nosi v sebi, ne ve pomena in imena, a kako naj bi jih odkrilo šele površno, samo vnanjega gledanja vajeno oko povprečnega vsakdanježa! In vendar človek tudi na polju spoznavanja samega sebe ni več povsem zapuščen in izgubljen. Poleg psihoanalize, ki je v rokah zdravnika in vzgojitelja krepka opora za uravnovešenje, za pravilno usmeritev človeške osebnosti, imamo še celo vrsto modernih, deloma priznanih, deloma za priznanje borečih se znanosti, ki so se stavile v službo človeku. Ena izmed tistih, ki so osvojile zanimanje in pozornost vsega sveta, je brez dvoma individualna psihologija in pa psihografo-logija, ki spada med njene najpomembnejše pripomočke.
Birma na Kočevskem
Prihodnji teden bo na Kočevskem bir-movanje. Birma je zakrament, po katerem postane otrok s tistim trenutkom, ko ga Prevzvišeni udari na lice, vojščak Kristusov. Oni dan sem bil priča razgovoru med dvema rudarjema, ki sta si po trdem tridnevnem delu v tednu gasila žejo s kislim cvičkom. Sedeli smo v predmestni krčmi.
»Hej. Jernej, pa povej, če veš, zakaj udari škof birmanca po licu?«
Jernej premeri soseda od nog do glave, nekaj časa premišljuje, potlej pa vseka s posmehljivim glasom.
»Tako je, Jaka, da boš vedel. V šoli so me učili katehetje, da je sveta katoliška Cerkev bojujoča Cerkev. Birmanci znajo misliti že s svojimi možgani. Naj se pri birmi torej sami prepričajo, kako je s to stvarjo.«
»Hočeš reči, da presvetli škof zato udari otroka po licu, da bo že v zgodnji mladosti spoznal vse reve in težave vojščaka Kristusovega?«
»Jaka, ti si osel!«
Smeh. Rudarji in težaki z rampe se krohočejo. Prav mu je, Jakatu, si mislijo. Zakaj se pa vtika v stvari, ki ga nič ne
bole.
Toda Jaka si misli svoje.
»Naj se le smejejo, ampak pogovor na birmo sem pa le napeljal.«
In se potlej kar naravnost obrne k meni ter mi zakriči preko mize:
»Hej, vi, gospod, zdaj bom pa vas nekaj vprašal...«
»Kar vprašaj, Jaka.«
»Ampak, da se mi ne boste smejali, kakor tile tukajle,« je pokazal na tovariše, ki so sedeli za njegovo mizo.
»Če bo smešno, se kaj pa ne bom mogel ubraniti smeha. Saj veš, da se rad smejem.«
»Veste kaj, bi šli mojemu Tončku birmo vezat?«
Nak, nisem se smejal. Prav nič smešno ni bilo to vprašanje. Menda se mi je obraz nekam potegnil, kajti rudarji so se zdaj smejali meni. Dolgo sem molčal, Jaka pa je buljil vame z vprašuj očimi očmi in čakal odgovora.
»Hm,« sem se pričel guziti, »saj veš, kako je z menoj, Jaka. Moja plača...«
Ni me pustil govoriti.
»Samo roko boste položili nanj. Nič drugega ne maram,« je silil vame.
Jaka je rudar. Tri dni v tednu dela v jami, teden pa ima sedem dni. Poleg bo-lehne žene ima Jaka doma še sedem otrok. In vsi hočejo jesti sleherni dan v tednu.
»Saj veste, da Hočevarju ne morem reči, naj gre mojemu otroku za birmanskega botra. Petnajst let sem že na Kočevskem, pa moji otroci se niso pošva-bili. Pazil sem nanje. Nikar mi ne od-recite!«
Res je, Jaka in njegovi niso utonili v blatu potujčevanja. Zaveden Slovenec je. Slovenci na Kočevskem so sami bajtarji. hlapci in brezposelni delavci. Pri teh Jaka ne bo našel botra za svojega Tončka.
»Ampak Jaka, birmaneu bi moral ku-
Pravkar se mudi v Ljubljani po vsem svetu znani psiholog Winterry, ki je študiral pri slovečem utemeljitelju individualne psihologije prof. Alfredu Ad-lerju in je zadnjih 10 let deloval v raznih mestih v inozemstvu. Ko je prispel v Ljubljano, smo uglednega mojstra naprosili, da bi bil čitateljem našega lista s svojo strokovno sodbo in nasvetom na razpolago v življenjskih problemih, ki se zlasti dandanes v tako ostrih oblikah stavljajo človeku. G. Winterry je bil tako ljubezniv, da je to težavno nalogo sprejel in bo poslej vsakemu čitatelju ponedeljskega »Jutra«, ki se preko našega lista s kakršnimkoli vprašanjem obrne nanj, brez vsakršne nagrade izrekel svojo sodbo in dal nasvet. Kogarkoli izmed naših čitateljev in prijateljev torej muči kakršenkoli problem duševnega, osebnega, intimnega, poslovnega, poklicnega značaja, ali kdor bi želel na podlagi svojega rokopisa vedeti objektivno sodbo o sebi, naj nemudoma piše uredništvu ponedeljskega »Jutra« v Ljubljano. Dopis je lahko podpisan ali anonimen, vsak pa naj bo opremljen z določeno šifro in pa — na kar ne smete pozabiti — priložen naj mu bo kupon, ki ga objavljamo na koncu tega {lanka, da se ž njim izpričate kot čitatelj našega lista.
Vse, ki se bodo za našo brezplačno kliniko zanimali, hkratu opozarjamo, da bomo mogli v vsaki številki našega lista objavljati odgovore samo na dopise, ki bodo prispeli takoj na začetku tedna v naše uredništvo, medtem ko bodo morali ostali čakati prihodnjega ponedeljka. Čitatelji, ki bi želeli na svoja vprašanja pismenega odgovora, naj prilože znamko. Gospoda moja, z vprašanji, ki vas že dolgo dušijo, na dan!
Kupon
za brezplačno konzultacijo na Kliniki za dušo in srce — v ponedeljski izdaji »Jutra«
piti uro in srebrno verižico,« sem se branil.
»Primojduš, tega pa že nisem rekel!« se je razburil. »Otroka bom sam opravil, vi pa pojdite pred škofa z njim. Ce
Med vsemi prebivalci in prebivalkami filmskega sveta ima po splošnem mnenju najboljši okus zvezdnica Carola Lombard. Najmanj pa pazi na svojo obleko in na svojo zunanjost sploh Louise Rainerjeva. Najbolj lena zvezdnica je Alice Faye, ki se ji v privatnem življenju ne ljubi nobeno delo. Med moškimi ji je v tem podoben Gary Cooper. Pri novinarjih je najbolj priljubljen Clark Gable, ker jim ne dela nobenih težav pri interjuwih. Za najinteli-ligentnejšega zvezdnika velja James Cag-ney, a za najlepšega Gary Cooper. Izmed zvezdnic je najlepša Hedy Lemarr, najin-teligentnejša pa Bette Davis.
»La Grande Inconue« (Velika neznanka) je naslov filma, ki vzbuja v zadnjem času silno zanimanje v svetu, saj bo to edinstvena slika življenja francoskih legionar-jev v vroči Afriki. Film so snemali v Ma-rocu, sodelovala je četrta četa tujskih le-gionarjev, ljudi, ki so prišli po najbolj čudovitih poteh v ta del puščave, da bi pod francosko zastavo, v najstrožji disciplini, branili meje francoskega imperija. Njihovo življenje je polno senzacionelnih dogodkov. Tu so sredi puščave nastala prava mesta, v katerih prebivajo le vojaki. Glavno mesto legije je Sidi-bel-Abbes. v njem je pravo gledališče, kopališče Itd. Film je delo Jeana D' Esme in je ministrstvo za narodno obrambo izdaio posebno dovolienje 7a njeeovo ustvaritev.
Sacha Guitry je ustvaril nov film, pol duhovitosti, hudomušnosti in tiste lahkotne filozofije, tako lastne slavnemu umetniku. Film se imenuje »Devet samcev« in bo glavno vlogo igral Sacha sam.
»Juarez« 1e film, v katerem bomo videli pokojnega Maksimiljana Avstrijskega, nesrečnega vladarja ki je bil ustreljen v Quere taru. Film je delo ameriškega režiserja Brana Aherna, ki le nenavadno sll-čen Makslmnjpnu in ga bo tudi sam igral.
V HoÜywoodn imajo muzej odtisov rok velikih umetnic. Tam bodo pozni rodovi
Filmi o otrocih
V Franciji pripravljajo več filmov o otrocih. Christian Jacque bo v svojem filmu »L*Enfer des Anges« (Pepel angelov), prikazal življenje otrok, ki so prepuščeni sami sebi, brez prave roke, ki bi jih vodila skozi vse težave vsakdanjosti. V Franciji upajo, da bodo ti filmi blagodejno vplivali na gledalce ln bodo imeli velik vzgojni pomen.
Drobiž
Ameriški časopisi brez sramu objavljajo bajnoslovne plače filmskih zvezdnikov in zvezdnic v času, ko je po Ameriki na milijone brezposelnih ljudi. Letos pa so se slišali iz Hollywooda prvi protesti proti objavljanju plač — tisti,-ki prejemajo milijone. se pač boje prevelike zavisti, oni pa, ki imajo skromnejše dohodke, so v strahu, da jim to ne bi morebiti pred občinstvom zmanjšalo ugleda. In tako Je bilo sklenjeno, da se bedo odslej po časopisih objavljale le one plače, ki presegajo 75 tisoč dolarjev. Najboljše plačani Američan je bil lani igralec Luis B. Mayer, zaposlen pri M. G. M. Njegova plača je znašala 1,296.503 dolarja, od tega je dal za takse 424.799 dolarjev. Paul Munì in Bette Davis prejemata bruto po 50 tisoč dolarjev, Walt Disney pa 40 tisoč.
Vsi, ki želite vina, okusne jedače, solidne postrežbe, obiščite staroznano
restavracijo
Sesti ci
nasproti Nebotičnika!
Senčnat vrt, zmerom sveže laško in unionsko pivo.
Se priporočata
ALBIN in ANA IZLAK AR
pri
lahko videli odtis lepe roke slavne Grete Garbo. Odtis je dovoljen le največjim zvezdnicam. Nedavno je doletela ta čast tudi mlado zvezdnico Deanno Durbin.
(ftadio po svetu
Eifflov stolp v pokoju
Eiffelov stolp pa radio sta bila zmerom močno sorodna pojma. Prve oddaje, ki smo jih v Evropi poslušali so bile z Eiffelovega stolpa v Pariza Zdaj je pa njegovega glasu konec. Od poletja naprej bo na stolpu samo še antena za televizijske oddaje, dočim se bo aparatura za radiofonske emisije preselila v drugo poslopje zunaj Pariza.
Eiffelov stolp ni bil samo najstarejša francoska radiofonska postaja ampak vobče ena najstarejših radiopostaj na svetu. 2e v letih 1904 in 1905 je bila na stolpu urejena vojaška postaja za brezžični brzo-jav in poslej Eifelov stolp nikoli več ni bil brez antene. Posebno je zrasla njegova važnost v vojnem času, ko je bila njegova postaja sem pa tja edina vez med Francijo in njenimi zavezniki. 1923 so se z njega oglasili prvi radiokoncerti. Oddaje so se spočetka vršile na dolgem valu, po valovni razdelitvi v Luzernu pa je bil Eiffelove-mu stolpu dodeljen kratki val 206 m, ki je bil kriv, da se poslej postaja niti v najbližji pariški okolici ni dobro čula. Eiffelov stolp je edina radiopostaja, ki se še nahaja na pariškem mestnem teritoriju; vse ostale pariške postaje so se že pred leti preselile izven mestnih meja.
Skupne antene
Za nemoten sprejem v mestih je dobra visoka antena še zmerom nujno potrebna-Težko pa je v večnadstropnih stanovanjskih hišah najti na strehi dovolj prostora, da bi imel vsak najemnik svojo anteno. Celo današnje paličaste antene, ki so glede na prostor silno skromne, potrebi po individualnih antenah ne morejo prav ustreči. Antenski gozdovi, ki jih vidimo po nekaterih hišah, tudi k estetični sliki mesta prav nič ne pripomorejo. Rešitev je v tako imenovanih skupnih antenah. Na strehi se postavi samo ena antena za celo hišo in od nje se po oklopnih kablih spe-ljejo odcepi v posamezna stanovanja. Ako teh priključkov ni preveč, zadostuje antena taka, kakršna je, sicer pa je treba med njo in kabelsko mrežo ugraditi poseben visokofrekvenčni ojačevalec, da je sprejem pri vseh priključenih aparatih dovolj močan. Take skupne antene so se prav izvrstno obnesle in se zaradi tega zlasti na novih stavbah vse češče postavljajo, že v bližnji bodočnosti bo skupna antena na vsaki stanovanjski hiši prav tako samo po sebi umevna instalacija kakor elektrika vodovod in plin.
Danes bomo poslušali
Ponedeljek 12. junija
LJubljana. 12: Godbe na pihala (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravniška ura: Modemi način zdravljenja bolezni (dr. Ivan Kanoni). — 18.20: Glazunovljeva simfonična pesnitev Stenka Razin (plošče). — 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev okrog 1848 (dr. Lojze Potočnik).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe.
—	19.50: Zanimivosti. — 20: Charlie Kunz igra svoje venčke za klavir (plošče). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujeta ga. Pavla Lovšetova in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos z velesejma.
Beograd. 18.20: Klavirske skladbe, plošče in pesmi. — 20: Mešan glasbeni spored. — 22.15: Plošče. — Zagreb. 20: Lahka godba. — 21: Klavirski koncert. — 22.20: Salonski orkester. — Praga. 19.25: Lahka glasba. — 20.10: Spevoigra. — 21.10: Pester spored. — 23: Češka glasba.
—	Varšava. 21: Petje in klavirske skladbe. — 22: Plesi s plošč. — Sofija. 17.30: Orkester in bolgarske pesmi. — 19: Hayd-nove. Beethovnove in Schubertove pesmi.
—	19.40: Simfonični koncert. — 21.40: Lahka godba in ples. — Dunaj. 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.50: Pev-Nočni koncert. — Berlin. 19: Plošče. — 20.15: Odlomki iz oper in operet. — 22.30: ska ura. — 20.15: »Plavi ponedeljek«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert.
snil mi je prste na roki, da me je zabolelo. Ničesar ni dejal. Plačal je zapitek in odburil domov, ne da bi prej popil vino, ki ga je še imel v merici. Mudilo se mu je domov povedat ženi in otrokom,
že mislite, da mara imeti birmanec uro, mu jo kupite iz lecta.«
Jaka ima sedem otrok. Vsi so še nepreskrbljeni. Tonček je najmlajši. »Pa poj dem, Jaka!« sem se vdal. Vstal je in mi podal iuljavo rakg
da je Tončku našel birmanskega botra.
Naslednji dan Je mati pripeljala Tončka k meni. Naučili so ga doma, naj se md zahvali. Preplašeno je pogledoval mater in nobene besede ni mogel spraviti iz sebe.
»Kaj si želiš, da ti kupim za birmansko darilo, Tonček?« sem ga vprašal.
»Orglice!«
Pa uro tudi, sem si mislil. Fant mora imeti uro. Vem, ko sem bil še otrok, smo pomilovali tistega, ki pri birmi ni dobil ure. Takšen sploh ni bil pri birmi, ki se ni mogel pobahati z uro. Nič zato. če je imel samo lectovo uro, ura je bila, četudi ne zaresna.
Potlej so se vrstili iz dneva v dan. Prihajale so matere in očetje. Sleherna hiša v našem okolišu je imela za birmo godnega fanta Vsi bi radi, da bi šel njihovemu birmo vezat
Pošiljal sem jih v Kočevje. Zvedel sem, da je ni bilo še birme v Kočevju, pa da je kočevski doktor Ivan ne bi vezal vsaj desetim fantičem.
»Zal. žal,« sem se izgovarjal, »sem že obljubil Tončku, sai ga poznate, sinčka od knapovskega Jakata, oddan sem že, tako rekoč.«
Razočarani so odhajali. Bral sem jim v očeh. kako obžalujejo, da jih je Jaka prehitel.
In tako se ta lov za birmanskimi bo-tri vse do danes še ni unesel. Znanci in prijatelji se obiskujejo, prosjačijo, si napi vajo, se hvalijo, drug drugemu laskajo, pomagajo zabavljati čez sosede, končno pa le pridejo na dan s prošnjami zaradi botra. Mnogi so si že izza prejšnjih let v botrinji, zdaj jim je zrasel najmlajši otrok, k birmi bi moral, le kje bi šli botra.
Fod oknom mojega stanovanja so --» včeraj igrali otroci
veličali igre. Sedli so v travo in origli razmišljati o velikem svetlem drievu,ki
Pet minut vzgoje
Ob koncu šolskega leta
mwmmmmmmmmmmngmmmmamwmmiMMnHMmiBMnHM
Trinajst tisoč slovenskih srednješolcev je zaključilo svoje šolsko leto Usoda je zapečatena »Cvek« je »cvek« in se ne more več preleviti v dober red Nad tisoč naših dijakov in dijakinj pričakuje Vidov dan, da tudi črno na belem vidi: slabo iz enega ali dveh predmetov, počitnice so izgubljene, treba se bo pripravljati za ponavljalni
o t c arti ai er
Fotoklub LJubljana
v torek slikovna kritika, v petek običajni članski večer. — Člani, ki obiščejo prvo fotografsko razstavo v Kranju v nedeljo 18. t m., naj se nemudno prijavijo tajniku
kluba.
Ustanovni občni zbor
Zveze slovenskih foto amaterskih društev v nedeljo 4. t. m. je priklical v Ljubljano zastopnike amaterskih organizacij iz vseh delov Slovenije. Navzlic zelo obsežnemu dnevnemu redu je bilo delo opravljeno v treh urah, navzoči delegati so skoraj brez debate sprejeli vse predloge, ki jih je bil pripravil pripravljalni odbor, tako glede ustanovitve osrednje slikovne zbirke, potujoče knjižnice .novega sistema pri prirejanju razstav, akcije za izdajanje slovenske fotografske revije itd. Prav tako naglo so bili sprejeti tudi predlogi, ki predvideval spremembo in dopolnitev začasnih pravil. Vpisnina za društva in odseke, ki se včlanijo v zvezo, je bila določena na 100 din, mesečna članarina pa na 0.50 din za vsakega člana. Prvi odbor zveze sestavljajo g. dr. Aleksander Horovic kot predsednik, zastopnika ljubljanskega in mariborskega fotokluba kot podpredsednika, K. Kocjančič kot tajnik. Karel Pečenko kot blagajnik ter zastopniki vseh doslej priključenih društev in fotografskih odsekov kot. odborniki. Za razna dela, ki jih bo zveza izvršila najprej, so bili ustanovljeni tudi odseki, oziroma je odboru bila poverjena naloga, da jih v najkrajšem času osnuje. — Popoldne je bil v lokalu Fotokluba Ljubljane prijateljski sestanek delegatov zveze in domačih amaterjev, ki je potekel v najlepšem razpoloženju, še posebno zavoljo čudovito lepe serije posnetkov v naravnih barvah, ki jih je predvajal ob tej priliki mojster Ljubo Vidmajer iz Zagreba. Podrobnejše poročilo o poteku in sklepih občnega zbora dobe organizacije, čim bo sestavljen zapisnik.
Pripravil sini odbor 13 Sotoklub Kranj
ki ie skupaj z domačo Ljudsko univerzo in Zvezo slovenskih fotoamaterskih društev priredil prvo fotografsko razstavo v Kranju, je pridobil nekoliko znanih naših fotografskih strokovnjakov za predavanja, ki naj seznanijo kranjske amaterje z raznimi fotografskimi problemi Zavoljo pozne sezone je bilo sklenjeno, da se bodo predavanja izvršila jeseni, ko bo tudi klub že ustanovljen, eno predavanje ,in sicer o početkih fotografije pred sto leti pa bo imel univerzitetni asistent g. Janko Brane pod okriljem Ljudske univerze v zvezi z razstavo že sedaj. Opozarjamo na to predavanje. ki bo v torek, 13. t. m. ob 20. v gimnazijski telovadnici in ki ga bodo spremljale skioptične slike. O razstavi izide v »Jutru« posebno poročilo.
Za izpiranje negativov in papirjev
nam ni nujno potrebna tekoča voda. če kakšnih šestkrat do desetkrat v presledkih po deset minut izmenjamo vodo v izpiralni posodi, smo lahko brez skrbi, da v plasti ni več fiksirnega natrona, ki bi mogel pozneje kaj škodovati. Če nam je na razpolago dovolj globoka, z vodo napolnjena posoda, da v njej negativ ali papir na pluto-vinastih skobah lahko plava in je do dna posode še 10 do 20 cm, potem vode niti izmenjati ni treba, ker se vleže težji ustalje-valec iz plasti sam na dno. Izpirati je treba v tern primeru kakšno poldrugo uro, vode ne smemo mešati in tudi negativ ozir. papir moramo na koncu potegniti iz vode tako, da se ustaljevalec spodaj znova ne dvigne. Ta metoda je za papir v ostalem priporočljiva le tedaj, če plava v vodi navpično.
prihaja. Kako naj bi uganil, kaj se je tačas dogajalo v njihovih srcih! Po kratkem molku je dejal sosedov Francek:
»Še toliko dni, pa bo prišel v našo cerkev škof!« in pokaže prste na desni roki. Ne zna še šteti, mama pa ga je naučila, kako je treba vsako jutro skriti en prst na roki. Ko bodo vsi prsti skriti, bo prišel škof. Hvala bogu, prste na eni roki je že skriL Se na drugi roki morajo izginiti prsti, pa bo šel njegov •starejši bratec k birmi. Mali se veseli, četudi sam še ne bo letos birman. Ampak v srcu mu le tli upanje, da bo tudi
izpit. Še je upanje, da zlezemo v višji raz-( red . Ponavljalci se morajo vdati v uso-I do. Doma bo malo hude krvi, končno se pa unesejo... Kdor je za las ušel slabemu uspehu, je še najbolj vesel. Kaj bi ne bil, ko je življenje ogoljufal za eno leto ali vsaj za tri mesece počitnic!
Malokdo pomisli, da petina Slovencev, več ko dvesto tisoč mladih ljudi, guli šolske klopi, in da je med vsemi problemi ob otroku problem šole na prvem mestu. Koliko moralnih in materialnih skrbi, koliko solz povzroča ustanova, ki ji pravimo šola. Državo in druge uprave stanejo slovenske šole blizu 150 milijonov dinarjev, starše pa stanejo šolski izdatki vsaj 20 milijonov. Ce bi izmerili čas, ld je posvečen šolskim »skrbem«, bi morali skorajda računati s sončnimi leti, solze, ki jih v enem letu prelijejo otroci in starši zaradi šolskega neuspeha in zaradi namišljenih ali resničnih krivic, pa bi napolnile pravljičen sod.
Kako klavrni stvori smo vendar ljudje! Kakor da bi jeza, skrb in solza kaj pomagali. Le iščite očeta in mater, ki stvarno porečeta: »Kar je, je!« Slišal sem že mnogokrat to lepo izjavo, prišla pa je po plazu lamentacij, po peklu, ki so ga priredili otroku, po »vzgojnih« sankcijah, prepovedi najrazličnejših užitkov. Zdi se, da so Francozi bolj pametni ljudje; ti si ne belijo mnogo glave, če mora otrok ponavljati razred. Morda je tudi to eden izmed vzrokov, da je tam manj ponavljačev? Je že tako, da nerganje vseh vrst bolj škoduje ko pomaga. Če je vzrok neuspehu nervoznega značaja — in tega pri nas ni malo — priganjaštvo in nerganje le poglabljata in zaostrita to nervoznost. Ali je zaradi tega, ker pedagogi in psihologi to resnico neprestano ponavljamo, kaj manj priganjaštva, kaj manj nerganja?
Zdi se, da pamet slabo klijé v plevelu nespameti.
So starši, ki so segli otroku pod roko, mu poiskali inštruktorja. Med njimi so taki, ki so to storili prepozno. Kako bi mogel pomagati inštruktor ,ki ga kličejo meseca maja, če fant »visi« v štirih predmetih? Med njimi so taki, ki so vzeli najcenejšega inštruktorja, da bi bili izdatki čim manjši. Zdaj se mnogim maščuje: izdatki za novo šolsko leto se priključujejo prejšnjim. Med njimi so taki, ki so nasedli bobnečim obljubam: »Inštruira v vseh (!) predmetih z najboljšim uspehom. Dolgoletna praksa. Upokojen profesor ali pa upokojen višji uradnik.« — Kako bi neki mogel ta upokojenec »odlično« obvladati inštruiranje kar vseh srednješolskih predmetov?
Za tiste osnovne težkoče, ki jih dijaki imajo, je takle gospod slep. Njega ni sram, da šušmari, starši mu nasedajo, otrok mnogokrat kljub pomoči pade, nezaposlenih strokovnjakov je pa toliko, da ne vedo, kam z njimi. Starši, ki mislijo, da mora otroku pomagati inštruktor, naj otroku in uspehu na ljubo rajši pokličejo strokovnjaka ali strokovnjakinjo. Saj tudi kadar otroku nabavijo obleko, ne gredo k čevljarju, ampak h krojaču!
Kmalu bodo novi vpisi v srednje Sole, sprejemni izpiti. Mnogi starši se zdaj vprašujejo: »Kam z otrokom?« — če je vprašanje nadaljevanja študija, vprašanje vstopa v meščansko šolo bolj ali manj denarno vprašanje, je izbira med meščansko šolo, realno gimnazijo in klasično gimnazijo bolj vprašanje vesti. Zahteve meščanske šole so manjše, manj nadarjen otrok torej spada tja. Starši seveda ne priznavajo te manjše nadarjenosti. Naj jo le taje: maščevalo se bo v življenju otroka, ki bo imel težkoče, ki ne bo zdeloval in si morda iz-krivil svojo solidno bodočnost ob nepravilnem ukrepu staršev. Včasih starši tudi ne vedo, kako je z otrokom in kam bi z njim. V tem primeru je potrebna preizkušnja njegove inteligentnosti, tudi zato imamo Slovenci svojo ustanovo. Naj se torej obrnejo tja.
Ako je vprašanje izbire med meščansko in srednjo šolo bolj denarnega značaja ali vprašanja inteligentnosti, je izbira med klasično in realno gimnazijo težja in bolj zapletena. Strokovnjak lahko sluti, kje je otroku primernejše mesto, če ga je preizkusil, laik pa tega ne more vedeti. Tista nagnjenja ,ki jih starši opažajo, še niso odločilna. Pozneje pa nastopijo po izbiri poklica težkoče: marsikateri gimnazijec hoče na tehniko, realec na filozofijo. O tem. ali je klasična ali realna gimnazija za splošno izobrazbo ali celo za vzgojo boljša, o tem se že desetletja bijejo nesmiselni boji, ki so še zmerom neodločeni, ker se pač
on deležen piškotov in čokolade, saj ima njegov bratec že pripravljeno škatlo, ki jo bo dal botrčku, naj mu jo napolni z vsemi mogočimi sladkimi dobrotami. Hej, bratcu bo zavezal birmo sam gospod postaj enačelnik. Ta pa ima vendar denarja ko vrag toče. Vsak dan mu ga prinašajo ljudje, ki se vozijo v Ljubljano.
Eh, da, kdo bi uganil vse tihe misli, ki ovijajo od neučakanosti trepetajočega srca teh mladih otrok.
Prisede desetleten fant. Malim nagaja. Bil je že pri birmi, verujejo mu, ko jim pripoveduje;
ta borba odločiti ne more: vsaka teh šol ima svoje prednosti in ima svoje senčne strani. Vsaka teh šol ima bolj poudarjeno plat obrazovanja, ena pač klasično, druga realno. Kako naj starši ob desetletniku določijo, kam z otrokom. Zdi se, da najbolj pametno ravnajo tisti, ki otroka pošljejo na realno gimnazijo: od tam ima vsaj odprto pot na vse strani: od tehnike do bogoslovja.
Ob koncu šolskega leta pa bi rad še nekaj povedal. Dvesto tisoč naših otrok bo imelo počitnice. Verjemite, da so te počitnice zaslužili, sicer ustanove počitnic
Otroške laži
Odkar obstoji človek in dokler bo človeštvo živelo, bo živela tudi laž. Poglavje zase so pa otroške laži. Laž sama na sebi ni tako strasna, če si jo ogledaš z vseh strani.
Preden se spustim v podrobnosti, si oglejmo laž v njeni splošni obliki. Laži je nešteto vrst. Najnavadnejša in najelementar-nejša je laž otroka iz strahu pred kaznijo, potem laž zaradi ugodnosti trenutnega položaja, laž iz navade, zaradi okolice, v kateri otrok živi in se giblje, in nato laž, ki je prirojena. Starši in vzgojitelji, ki si do-mišljujejo, da poznajo svoje otroke dobro, se v večini slučajev motijo. Tak oče, mati ali vzgojitelj pazi vse preveč na to, kakšno laž je otrok povedal, nikdar ali pa v izredno redkih slučajih pa vprašajo: Zakaj je otrok lagal? Zakaj je otrok lagal ravno zdaj? Zakaj je otrok uporabil ravno to sredstvo za laž? Na ta tri vprašanja naj bi vsak oče, mati ali vzgojitelj odgovoril, in če bo hotel biti pravičen, bo našel zlato sredino, to je resnico!
Zakaj je otrok lagal ?
Vzrokov je dovolj, a v večini primerov se vzgojitelj ne potrudi, da bi dognal pravega. Zakaj to izbegavanje resnice s strani vzgojiteljev? Ali se boje otrokovega odkritosrčnega odgovora? Priznanje lastne nemoči? Resnica je eno in drugo! Toda kako zelo kvarno vpliva na vzgojo otroka zavest, da njegov vzgojitelj ni imel dovolj poguma, priznati svoje napake! To pa se dogaja v vsakdanjem življenju v najrazličnejših oblikah. Če pa hočemo najenostavnejšo obliko otroške laži odpraviti z najradikalnejšim sredstvom, tedaj ne smemo začeti šele pri otrocih, temveč pri sebi!
Zakaj je otrok lagal ravno zdaj ?
če si stavimo gornje vprašanje, je nujno potrebno, vživeti se v trenutni položaj otroka, ko smo ga »ujeli« na laži. če je otrok lagal, tedaj je gotovo imel vzrok, ker noben otrok ne laže brez vzroka, ker se od začetka niti ne zaveda, da je lagal. Ko pa to stvarno dožene, da mu je namreč drugačno oblikovanje pripovedovanja nekega
»Ho, nikar ne mislite, da je pri birmi luštno, hm! Škof ima v eni roki zakrivljeno palico, v drugi pa pekovski lopar. S kljukasto palico te zakvači za vrat, z loparjem pa te trešči po licih, da zatečeš bolj, kakor bi te pičilo sedem čebel ...«
»Naj me le udari,« vzdihne mala deklica. »Oh, kolikokrat me mama natepe, pa naj me enkrat še škof. Saj me ne bo zastonj. Botrica mi bo kupila nove čevlje in predpasnik.«
Uboga deklica! Sanja, kaj ji bo kupila botrica. Saj ne vé. sirota, da njena mama že štirinajst dni hodi od učiteljice do poštarice in da je povprašala za bo-trieo že najmanj dvajset žensk, pa se vse otepa i o in branijo kočarski deklici zavezati birmo.
Fantje pripravljajo mlaje, ki jih bodo postavili škofu na čast in v veselje. Dekleta pa se vadijo v petju. Maša bo slavnostna, petje pa latinsko, da ne bo zamere niti pri Slovencih niti pri Nemcih.
»Kakšna pa bo pridiea?« me sprašujejo ljudje. »Ali bodo Prevzvišeni pridigali v slovenskem ali nemškem jeziku? Saj dveh pridig hkrati menda ne bo, kaj?«
Ničesar jim ne vem odgovoriti.
»Verniki so Nemci in Slovenci. Presneto mora biti škof v škripcih, kadar odhaja na Kočevsko birmovat, sai ne ve. komu nai ustreže. da bo prav in v redu.« modrujejo ženske.
To so skrbi starejših. ki so že bili ori birmi Otroci pa se malo menijo, kakšna bo pridiga, kakšno bo petje ln kdo bo lepše pel škofu podoknlco. Malo se boje škofovega udarca na lice, še bolj pa se vesele daril, ki jih zanje pripravljajo bertri in botrice.
ne bi bilo treba. Ustvarite torej otrokom čim lepSe počitnice. Ne silite jih v delo, ki mu niso dorasli. Dovolite jim, če vam sredstva dopuščajo, da gredo na letovanje, taborjenja, potovanja, v hribe, da gredo med vrstnike na zrak, na sonce in v vodo. To je potrebno zdravju in duševnemu počitku. V počitnicah okrepljen in spočit šolar bo laže opravil svoje dolžnosti, ki ga še čakajo. Užil pa bo konček svobode, ki ga bo osrečil, temeljito se bo otresel šolskega prahu, ki žal še zmerom davi našo mladino. To pa naj ne velja le za tiste, ki so »dobro zdelali«, ampak tudi za tiste, ki imajo ponavljalne izpite. Ali bi naj zaradi tega izpita ne imeli prav nič počitnic, prav nič veselja? Ali naj zanje traja šolsko delo vse dotlej, dokler se jim enkrat ne posreči, zaključiti razred z dobrim uspehom? Preveč bi terjali od mladega človeka.
Dajte mu torej tudi počitnice, pa čeprav krajše, ker mora del počitnic posvetiti pripravi za izpit.
na sébi brezpomembnega doživetja prineslo moralni in včasih celo materialni uspeh, tedaj začne lagati z zavestjo! To je oni trenutek. ki je najvažnejši in odločilen za razumevanje otroške psihe, ki tudi določa o vsem bodočem življenju otroka in mladostnika. Ta trenutek, ki ga hoté ali nehoté prezrejo odgovorni činitelji, vpliva tako kvarno in odločilno na otroka, da ga je največkrat izredno težko ali celo nemogoče odpraviti. Vprašujoč se, zakaj je otrok ravno »zdaj« lagal, tedaj se moramo ozirati na vse okoliščine, ki so bile posredni ali neposredni vzrok laži. Ze s samo ugotovitvijo vzroka laži smo napravili velik korak naprej, ker se nam na ta način odpirajo popolnoma nove možnosti za temeljito odpravo laži. Vsaka najmanjša podrobnost je važna in ničesar ne smemo oziroma ne bi smeli prezreti. Malenkosti so ravno tu odločujoče.
Sredstvo
Otroku jé za hoteno ali nehoteno laž vsako sredstvo dobro. Otrok ravno tu ni izbirčen, ampak zagrabi prvo primerno sredstvo in ga največkrat s pridom in uspehom uporabi. Sredstva so mnogolična in tako različna, da so pravi eldorado za otroka. To je za vzgojitelja sicer malo razveseljivo dejstvo, a ravno vzgojitelj je človek, ki je poklican, da uporabljanje raznih sredstev kolikor mogoče omeji, ker v večini slučajev je to nemogoče popolnoma odpraviti. Vsak otrok je pa tudi dovolj rafi-niran, da izbere včasih celo taka sredstva, katerih izbire mu niti odrasli ne bi pripisali.
Otroške laži sé zde otro5jé, so pa vendarle mnogo, mnogo več. To so zelo težke in vedno usodepolne zmote, katere ostanejo v otroku stalno in pa spremljajo v njegovem življenju in mu stojé ob strani v ne vedno lahki življenjski borbi.
Poglejmo si zdaj nekatere posredne ali neposredne vzroke otroških laži. Poskušal bom navesti vsaj večino takih vzrokov, ker vseh navesti je nemogoče, saj moraš vzgajati in pri tem opazovati vsakega posameznega otroka z gledišča svojstvenosti (individualnosti).
Gospod župan se je menda naveličal nenehnih prošenj, ko prihajajo občani k njemu in ga moledujejo za botra. Vsi bi bili radi v botrinji ž njim. On pa modro odgovarja: »Da, da, slabi časi so, ljubi moji! Saj bi šel rad vsem birmo vezat, vsem birmancem iz občine, pa kaj, ko pa ni tega preljubega denarja.«
Preljubega denarja resda ni. Ampak ko bi nadležnežem vsaj obljubil tako, kakor tisti ljubljanski trgovec, ki je vsakemu prošnjiku odgovoril: »No, da, bom pa šel birmo vezat vašemu fantu. Ampak povem vam, da imam veliko birmancev. Drugega mu ne bom mogel dati za birmansko darilo, ko molitvenik in podobico svetega Jurija.«
Matere in očetje pa so odhajali ln vihali nosove. »Nak, takšen revež pa že ni,« so zabavljali. »Skoporitec je, da mu ga ni para. Ste že slišali kaj takšnega! Bogat trgovec je, pa obljubi otroku molitvenik in podobico svetega Jurija. Haha, vse skupaj ne stane več ko ubogega »kovača«. Našemu že ne bo za botra...«
štirinajst jih je bilo, ki so bili trgovca prosili za botra, na dan birme pa je samo eden prišel. Bil je ubog delavec. Pripeljal je v trgovčevo hišo revno oblečenega otroka in dejal: »Zdaj je tukaj, gospod. Pa ga peljite k birmi in mu položite roko na rame. Tudi za molitvenik in podobico vam bo hvaležen, samo da je dobil botra.«
Trgovec je čakal, da pride še ostalih trinajst. Ko pa jih ni bilo, je odšel s fantom k birmi. Potlej pa mu je doma izročil vse, kar si je bil pripravil za štirinajst birmancev: štirinajst molitvenikov in štirinajst tisočakov, na katerih je bilo naslikanih — štirinajst svetih Jurijev.
Fant ni vedel, fcakSno bogastvo drži v
Podedovanje
Skoraj največjo vlogo pri otroških lažeh ima podedovanje. Vsak otro kje drugačnega značaja, se drugače izraža o enakih stvareh, ima pa tudi lastno mnenje. Tega zadnjega dejstva se vsi poklicni in diletant-ski pedagogi vse premalo zavedajo, ali pa celo to dejstvo enostavno zanikajo. Zato je ravno to dejstvo v ozki vzročni zvezi s podedovanimi nagoni in nagnjenji otroka. Če je otrok podedoval ne le veselje, temveč bolestno nagnjenje do laži, je to zelo težko odpraviti, je pa vendar možno. In sicer na ta način, da se starši ali otrokovi vzgojitelji sami odvrnejo od laži, ker otrokovo opazovanje je zelo močno, včasih celo dalekovidnejše kot mislijo premnogi Saj je v resnici ta »dalekovidnost« otroka ali mladostnika le logičen zaključek opazovanja, ki se vrši dnevno neopazno. Na ta način je rešitev možna, vendar je zato potrebno samopremagovanje, samovzgoja, močna volja in priznanje lastnih napak.
Otkofica
Izredno važen činitelj je okolica, v kateri otrok živi v predšolski dobi. Otrok, ki je Se nepokvarjen, čuje od svojih vrstnikov laži, obenem pa tudi vidi, da se raznovrstne laži boljše obnesejo od resnice same. Če vzgojitelj zaloti otroka, ko je nekaj zagrešil, ga kaznuje. Pri tem pride otrok do usodnega zaključka, da je bolje lagati, nego biti tepen. Zato laže po tem spoznanju že iz izkustva in to v mnogih slučajih more voditi v poznejših, zrelejših letih do zločina. Vzgojitelji bi morali posebno paziti na okolico, v kateri se njihov varovanec giblje, in že s pažnjo in izbiranjem otrokove okolice bodo v mnogočem preprečili poznejše katastrofe in vrzeli v otrokovi notranjosti. S tem ni mišljena izolacija otroka od okolice, ki kvarno vpliva nanj, saj je to praktično tudi neizvedljivo.
»V kakšni družbi se giblje moj otrok?« To vprašanje bi si morali staviti starši neštetokrat. Vsako živo bitje je po naravi ustvarjeno za družabno življenje. Je pa glavna napaka sodobne vzgoje, da se ravno na pravo družbo otroka ne polaga dovolj pažnje. Otrok, ki še ni vstopil v šolo , sé najraje druži z otroki svoje starosti. Če pa teh ni. si poišče druge družbe za svoje izživljanje v igri. Ugotovljeno pa je, da se večina otrok bolje počuti v družbi odraslih otrok. Zakaj? Naravno, ker se več nauči kakor od otrok svoje starosti! Vzgojitelji (teoretiki!) so pa veseli, ko primerjajo inteligenco svojih malih z večjimi varovanci, ne pomislijo pa pri tem, kakšno škodo napravijo s tem svojemu malčku. Kvarni vplivi se vidijo kmalu in posledice so največkrat nepopravljive. Zato je najvažnejše, izbrati otroku primerno družbo, v kateri se od začetka otrok sicer ne bo počutil najbolje, v najkrajšem času pa se bo »akli-matiziral«, a dobri vpliv bo ostal. Nikakor pa otroku ne smemo privzgojiti občutka razredne pripadnosti.
Bolestno nagnjenje
Pomilovanja so vredni otroci, ki kažejo bolestno nagnjenje do lažnega izražanja dogodkov in čuvstev. Taki otroci pri vzgojiteljih večinoma nalete na nerazumevanje. S takimi otroki bi se moralo postopati popolnoma drugače, ker spadajo v posebno skupino. Najsposobnejši pedagogi so v takih slučajih večinoma brezmočni, ker tem otrokom bi morali pomagati psihiatri, ki bi gotovo našli boljšo rešitev od vzgojiteljev.
Omaloževanje moralne moči
Otrokove moralne moči in zavesti v nobenem primeru ne bi smeli podcenjevati, kar se največkrat rado dogaja, seveda vedno le na škodo otroka. Na ta način se otroku naravnost odreka pravica samoodločbe, kar je usodna napaka. S tem, da otroku ne priznamo takih pravic, smo ga zadeli v njegovi svojstvenosti in užalili njegov, v večini primerov fino oblikovani čut samostojnosti. Tako zapostavljen otrok se neverjetno naglo zavé, da mu je vzgojitelj podtaknil čut manjvrednosti in ko nato tak vzgojitelj želi od tega otroka slišati resnico, se čudi, ko ugotovi, da ga je varovanec nalagal. V tem primeru laže otrok z zavestjo in opravičila najti ni težko. Lahko bi celo rekli, da ima otrok prav, saj se je le maščeval za omalovaževanje svoje osebnosti, s tem pa, da je zavestno lagal, je najbolje dokazal svojo inteligenčno-moralno moč. Zato bi se vsi, ki imajo opravka z otroki, morali zavedati važnosti svojega poslanstva, ker že s samim priznanjem omalovaževanja otrokove svojstvenosti uničimo osnovne pojme pravilne vzgoje, katere naša mladina tako zelo potrebuje!
rokah. Ko pa je prišel pod večer ponj njegov oče, so se mu od sreče zašibila kolena. Nekaj je pričel jecljati, da bi se botrčku zahvalil, trgovec pa je zamahnil z roko in dejal:
»Kaj nisem rekel, da bom dal vsakemu birmaneu molitvenik in podobico svetega Jurija? Onih trinajst ni bilo, premalo se jim je to zdelo, pa naj ta, ki je bil z malim zadovoljen, vzame Se njihov delež.«
To je bila birma! Takšne letos gotovo ne bo na Kočevskem. Slovenski trgovci na Kočevskem so sami potrebni podobic svetega Jurij«.	«.
«O
Rubrika „Pet minut vzgoje" je vzbudila med našimi čitatelji mnogo živega zanimanja, o čemer pričajo številni dopisi iz njihovih vrst. V naslednjem prispevek, ki nam ga je poslal prijatelj lista z Gorenjskega
Velesejem sredi sudanskega pragozda
MMflMflMIiMMMMHHMMMiaBHMMMIMttM^	Hi^HHHHHHHH^HH^^H
Zdaj ko zaključujemo ljubljanski velesejem, bo naše čitatelje gotovo zanimala reportaža o tem, kako se od časa do časa prebivalci puščave in pragozda srečujejo s trgovci iz širokega sveta
Rekli boste, da velesejem brez cvička in harmonike ni velesejem. A jaz vam bom dokazal ravno nasprotno. Izvolite, prosim, z menoj samo v vlak, ki iz Aleksandrije pelje preko Kaira v Kartum in dalje do El-Obeida. Izstopimo na zadnjem ovinku, to je v Sennaru. V tem črnem mestecu zamenjamo vlak z ne ravno luksuzn m avtom. V Tiborju je treba izstopiti, kajti poti dalje ni več. Ozke karavanske steze, močvirja in pragozdovi — to je pač Sudan.
Z malim abes nslcim konjičkom kreneva v lepem dnevu skozi močvirne prašume. Solnce mi ni bilo ravno na potu, a vseeno bi res lahko manje pripekalo. Kot povsod, tudi tu ne manjka komarjev. Prisilili so me, da sem mahal z rokama na vse strani kot furman z bičem. A ko sem se z muko ubranil teh nadležnih prijateljev, začutim po vsem telesu neko grizenje v točno odmerjenih presledk:h. So to bile bolhe, morda uši — ne vem. rednega opravka s temile živalcami še nisem imel. tem manj sem jih mogel razločevati med seboj. V .mehkem terenu so zamrli koraki trudnega konja. Male. bele op ce so skakale pred menoj. Na vejah so ene radovedno opazovale čudne prikazni, medtem ko so druge plezale po vitkih Ulijanah med gosto krono orjaškega drevesa.
Bližal sem se Nilu. V zraku, nasičenem s svetlo sivo soparo, so krožile neštete raznobarvne ptice. Rdeč papagajček je mir-
<Nadal.jevanje s 5. strani.)
JLastno mnenje
Če nikier drugje pri tej točki bom gotovo naletel na odpor in kakor splošno v podobnih primerih na — nerazumevanje. Dejstvo, da ima otrok, kakor vsak odrasel človek, tudi svoie lastno mnenje, je precej nova ugotovitev in že zato nima mnogo pristašev A če že zavračamo misel na lastno. samobitno mnenje otroka, kako moremo potem zahtevati od njega nekaj, kar je važnejše: samostojnosti? Tolikokrat se pritožujemo nad nesamostojnostjo svojih otrok in njih odvisnosti od staršev, v istem trenutku jim pa te zmožnosti odrekamo. To je napačna pot in usodna zmota, katere bi se vsi, ki so poklicani, da vzgojijo bodočo, boljšo generacijo, morali zavedati v polni meri in se je tudi otresti? Odgovornost. ki io nosimo tako malomarno, je izredno velika Duševno dobro razvit otrok ima v vsaki stvari svoje edinstveno, točno opredeljeno mnenie, ki ga brani z vsemi s-edstvi. če pa tak otrok seveda naleti na vgoi;teIja, ki s silo ali polagoma, neopazno. hoče vzeti ofroku priroieno lastnost iz-j-'pnrq in možnost uveliavl^anja lastnega mnenja, tedaj ie konec otrokove samostojnosti in iz živesa bitja postane — figura! Tu ostane le še telo ki se da prestavljati in pnesti po mili vol™. duševnost Da ie uničena! K tr je to praktično preprečiti zelo težavno, t mnogih nrimerih ceTo nemogoče, bi vzgojitelji morali stremeli vsaj za t°m, cb se to zlo koi;kor roočoče omeü. Ze s S"mo omejitvijo bi rešili otroku njegovo .cs-mihMno«-* ;n Pa u^oo^ohili za <?amcstoino b; rro?f' i" «me! «voie s^o-sobne-li tudi nonimno dokr.zati. Saj življenje terja od človeka mnogo...
Kasen
Otroka, ki smo as ^alotili pri laži. kaznujemo. P~av. Ne bom na dolsro in široko razpravljal o k?*ni «ami. pr;nominiarn le tn. d" bi mora1? '-sakr> kazen biti o^nč^a. Posebno, če moramo kaznovati otroka, ki jo	Lazi pri otroku s k^rnüo ne borno
rvkdar odpravili, feroce? borno dosegi le mspretno- Otrok bo la?a! iz strahu p-ed kaznijo. Ks«i no ?t> n^-psppa+i meja ora-v'enosti sli p n '-^bvd't? v otrok™ dojem maščevalnosti T.ik-i ka z^n j g. krivična in v vsakem	š^^dljivo
ka -arad: 1 ' i za*o r^^n j-.v-po r '-jših n-nhlemnv prav'lne vzgoje Kaznuj-ir.o. a bodimo ob'ekt>vni! ^ r-ii-, f ^n"1 noni
vnr z rrti]or*.a"->oct io. se moramo 7.8*0-7:-'i r.*- ini--'!: no žrtve, ki so nedolžne. Zavest. di smo storili mnogo, nam ne sme bit; uteha, potruditi moramo, da damo raš"m malčkom vse. kar je najboljše. Le potem bomo privzgojili narodu novo. življenja sposobno generacijo, ki se bo znala
i«lfmo. ko!Ucr> "oriž nri-
^.-^-.-.»-n -r n OVC dn ost :0 š{?
no čebljal na veji, katere listi so bili polni rose, ki so se svetili ko biseri v zahajajočem solncu.
Evo, NI, ta na pol zaspana reka. ki brez šumenja teče med mehkimi bregovi. Sence bambusov se izgubljajo v umazani peni. Palmova vejica plava po vodi — po-
Idila s krokodilom
tone — za kratek hip se še vidi široka pahljača, nato utone in teče dalje z reko, kot so tekli tod mimo neštevilni vekovi. V blatu je ležala trojica lenih krokod.lov, ki so iz dolgočasja široko zevali ter kazali rumene ostre zobe. Z milimi, rdeče zalitimi očmi so škilili nič kaj prikupi j Ivo proti nama. Nikdar nisem mogel pogruntati. zakaj so bili ravno trije — morda imajo tudi krokodili hišnega prijatelja — ! A rjavi Nil se za takšne indiskreeje ne zmeni — dalje hiti v zlati večerni zarji. Skozi njo se vidijo goreče zvezde nad mračno kupolo. V somraku šepečejo tajno listi med seboj, a zvita, ostudna kača prisluškuje.
Ob stezi bdi kočica, z vejami prepletena in ometana z nilskim blatom. Pred malo, nekaj več ko meter visoko odprtino stoji majestetično Sudanka. Visoka postava, gol gornji del telesa bronaste barve, se odbija na živo rdečem širokem pasu. kakršnega sem videl pri nekih uniformah v Ljubljani, na katerem visi nekakšno krilo zelene barve. Noge in roke so polne srebrnih obročkov in zapestnic. Lasje so kratki do ramen in speteni v neštevilne kite. Vrhu glave pa kraljuje šop nojevih peres ali kaj slič-nega. Od tega navzdol do tal pa pada umetna kita, polna lepo v redu nabranih obročkov. Nubijec, njen mož, prijazno pozdravi. Tudi on je bronaste barve — velikan, skoraj golega telesa, le okrog ledij nosi nekakšno brisačo, za katero tiči oster nož. Kaj kmalu se pobotamo za prenočišče. Slamnata preproga, malo stepne trave, moja odeja — in kot paša ležim pod zvezdnatim nebom. Velika mravlja leze po moji nogi, na bedrih se ustavi, nezaupljivo pregleda položaj, nato pa krene drugam med ovele liste.

Palme v viharju
berili zac in druge, a ne le živeti na račun — drugih!
Bizeljoki.
Kot srebrne nitke se lunini žarki pr.kradejo med vejami v temno noč. Zgubljeno rjovenje leva nekje v daljavi zbega vso sanja jočo naravo. Vse plašno umolkne — rdeč papagajček zleti više med vejevje. Za hip obstane tudi črna polnoč drhte pred čarom afriškega kontinenta.
Kot tat se pritiplje jutrnji hlad. — Iz polmraka dihti v rojeno jutro cvetoč bezeg —. V vodah veke se mirno koplje nilski konj. Ogromna žival voha po zraku, sluteč morda nevarnost. Tudi jaz se oko-pam v liladn: vodi. Ko se solnce še plaho skriva za širokim obzorjem, krenem dalje.
Megleni pajčolan je vstajal iz tal, valeč se ko bela senca po planjavi. Na konicah stepne trave trepeta in se leskeče nešteto biserov v mladem jutru. Med to leze ogromna, nad osem metrov dolga kača. preplašena radi ogabnega smejanja hijen, ki se pretepajo nekje v daljavi, zadovoljne z
ostanki levje gostije. Naselbina Mongalla je za menoj — steza se neprestano vije med stepno travo, tu pa tam peščena ravan. preko katere beži ko veter čreda gazel in antilop. Naravo krasi srebrno rjavo grmičevje, pod katerim skromno rase jo sladke jagode.
Dan je soparen. Na vseh koncih in krajih srečujem karavane in posamezne obiskovalce velesejma, ki preganjajo živali, da čim prej dospo. Visoke palme štrlijo v nebo, rumeni grozdi dateljnov visijo težko raz nje. Ko veter zapiha, se zamajejo te ogromne pahljače, a solnce pozlati obile sadeže. Desetina osličkov, težko naloženih, drobi male korake mimo mene. Vročina postaja neznosna, posebno nadležna še. ko ti nagaja nešteto muh, ki voljno sledi čredam ovac. Zakasnela lisica se naglo skrije med gosto grmičevje, upravičeno se boječ, da bi tudi njena koža ne prišla na tržišče. Masa ljudstva postaja vse gostejša, kar označuje bliž no velesejma. Vse hiti in gleda. da čim prej dospè. A črni oblaki postajajo vedno gostejši. Marsikatera glava se ozre z zaskrbljenimi očmi v te nepridiprave. že čisto blizu se sliši bobnanje po napetih kožah. Mravljišče ljudstva se še bolj zgane in se kaj kmalu strne v en sam vrvež z onim. ki je že tu. Velesejem — velesejem med orjaki pragozda, mimo katerega teče rjavi Nil. Zame je to presenečenje. Nobenega stražnika — le čarovnik s svojim bobnom se odbija od ostalih obiskovalcev. Lice mu je pobarvano rumeno, črno, piavo, a ob bokih mu visijo kosti
—	živalske in človeške —. Nič harmonike
—	a tudi nič vstopnine.
Na tleh leži gruča Arabcev in se niti ne zmeni, ko jih konj z nogami dregne ob široka pleča. Med neštetimi zavoji škili Arabec za morebitnimi tatovi, žeparjev tu ni, ker ljudje so napol goli in njnajo žepov. Kot piramide stara Sudanka ponuja z glasom, enakim vreščanju papige, platno na prodaj — grobo je, ali močno. Vreče žita ležijo povsod naokrog. Na tleh zagledam iz lesa izrezljane figure — že se ozrem za neprevidnim Ribničanom, ki tako nezavarovano pušča svojo »süho robo«, ko se naenkrat pred menoj prikaže zamorec iz francoske ekvatorialne Afrike in mi v neznanem jeziku ponuja lesenega boga v nakup. Lepo se mu nasmehnem za ponu-jano strašilo ter se ozrem po drugih »paviljonih«. Ob strani se Žid in Grk prepirata med seboj ter vedno glasneje kričita, morda se ne strinjata v tem, kdo ima slabše blago, ali pa verjetneje kateri je opeharil več naivnih zamorcev.
Gruča teh sedi ob čašici močne črne kave in pazljivo gleda malega dečka, ki šteje ravnokar prodane kože ogromnih kač, levjih, leopardovih, lisičje, gatoparda itd. V senci, v teh krajih redkega marabuta, kapele, pod katero je pokopan arabski svetnik, prodaja podjeten Arabec dateljnovo žganje. Poleg njega žveči čokati očanec iz Konga domač tobak, ki leži v svežnjih na belih platnih. V nasproti ležečem »paviljonu« dobiš kakao. kavo, sezam, čaj in drugo drobnarijo.
Takoj poleg sejmišča je živinski trg. Konji, osli, mezgi, ovce, krave, koze, vse to se meša in preriva med znojno gručo ljudi. Konj nekoga brcne, medtem ko solnce zatemni. Nihče se ne zmeni za tulečega reveža, vsak se ozre v temnočme oblake, ki se vlečejo okt ogromne pošasti po nebu. Neopažena prilomasti kamela do žitnih vreč in začne neusmiljeno mleti drobno zrnje med čeljustmi.
Za bogatim Sudancem kot pohlevna ov-č:ca leze in sopiha sužnia z ogromnim tovorom na golih plečih. Vrvi ji režejo globoko v rjavo kožo. ali mimo gre dalje, vdana v svojo usodo. Prva deževna kaplja ji pade na napeta prsa.
Gruča pritlikavh zamorcev iz daljnega Konga pleše nekak vojni ples. Z dolgimi sulicami mahajo po zraku in s konicami ogrožajo mimodoče. Eden od zbora zapazi kamelo, ki je nemotena mlela žito, obrne sulico, kar je sicer bilo kameli vseeno. ter ji z?čne strojiti že itak oguljeno kožo. A kakor bi se bog voda usmilil uboge grba "te živali, se naenkrat vii je ploha, ko vesoljni potop.
Tla postajajo naenkrat močvirnata. Ljudje se drenjaio med ž vaimi, čreda preplašenih o,7c se zadeti med sužnje, moške in ženske, ki goli hodijo okrog v vabo bogatim. tujcem. Žid pade med fuho robo. pobere nekaj stvari, za katere bo prisegel, da so biTe njegove, a zamorec se za to ne zmen:. nego mu s pestjo zravna kljukasti nos. Kri teče curkoma, a dež lije, kakor da
bi moral ves naenkrat pasti na zemljo. Ogledati sem si hotel še ostale izložbe, ali nebo postane grozeče črno ko oglje. Silne vodene mase pritiskajo kakor sv nčen za-stor na begajoče človeško mravljišče. A polagoma se vse izprazni, le čarovnik za-klinja boga in divje pleše, da z blatom opleska izloženo blago daleč naokrog. Raz obraz mu tečejo barve in se vijugasto pre-
■wimmWjMme--
Prodajalec sadja na sudanskem sejmu
livajo med gubami lica; ubogi čarovnik, tudi on se mora kot naše frajlice prepričati, da voda škoduje »pudrom«, a najnevarnejša je barva za ustnice, da celo izdajalska.
Vse je utihnilo naenkrat, grozen tresk pretrese zemljo, palme se zamajejo opla-šene. Vsak se tišči pod plahto, se stiska ob deblo orjakov, nekateri silijo pod trebuhe konj in kamel. A ko bi odrezal, dež odneha. Oblaki se razkoljejo in poslednji žarki solnca, ki zopet majestetično sije na azurnem nebu, še enkrat posvetijo na zopet oživljeni velesejem. živali menjajo gospodarje, blago se naklada, tam zopet razklada. Osel preide v last Žida, ki se roti, da je opeharjen. Orjaški Nubijec vlači za vrv konja, katerega je zamenjal za kavo. A Sudanec z belimi očmi požira lepoto in nagoto mlade, zapelj.ve abesinske sužnje, katero je drago plačal— to je sicer prepovedano — a nihče se za to ne zmeni.
Mrak potuhnjeno lazi od nekod. Ljudje se zbirajo, karavane odhajajo v razne smeri. V številnih nerazumljivih narečjih se ljudje pozdravljajo med seboj, poznanci in oni, ki se niso nikdar videli, opeharjeni in oni zadovoljni s kupčijo. Dosti jih ostane za jutrišnji dan. Ko se starina porazgubi, začne mladež skakati bojevito okrog ogromnega ognja. V krogu plešejo, skačejo in rjovejo v temno noč. Gorostasne sence padajo v plamen, iz katerega se vali sivkasto črn dim. Fantastično se razlega v divjino godba pravega modernega jazza. Okrog teh plešočih spakov se razvije promenada Evinih potomk v skoraj Evinih kostumih z živordeče pobarvanimi nohti na rokah in nogah. Obročki m zapestnice srebrno žvenkljajo v preplašeno noč. Polagoma tudi ženske prevzame plesna strast. Prvo počasi, a vedno hitreje se začnejo gibati bronasta telesa ob svitu ognja, z rokami udarjajo takt. Veliki obročki v ušesih ali nosovih nihajo sem in tja. Krasno oblikovane grudi spremljajo tresljaje telesa levo, desno — enkrat gor, pa zopet dol; duh po znoju napaja noč, ki postaja vedno gostejša. Tajni duhovi krožijo nevidni — radovedni obstanejo — prisluškujejo. Rjovenje razgrete in pobesnele plešoče mase se pridruži rjovenje leva. Za
vV
Karavana v puščavi
hip vse obstane, sova zaskovika in prebudi iz zamišljenosti pozabljenega čarovnika.
V	grobni tišini skoči med plesalce, boben zaropoče, kosti se zganejo in divji ples počne od kraja. Sulice se lesketajo visoko v zraku, roke se krčevito stiskajo, a segrete grudi plesalk se zopet zapeljivo premikajo, zdaj levo, zdaj desno ... Ogenj visoko zaplapola — noč je temna, šakali lajajo — sence se preplašene skrivajo za debli dreves, na vejah jezno kričijo opice, ki ne morejo zaspati — ogromna kača se plazi, da ujame mlado antilopo — leopard z zeienimi očmi pazi na zaspano gazelo, da se ji zagrize v vrat — tu je Sudan — pragozd počiva. Nil teče svojo pot, ko da bi sejma ne bilo. Narava sanja sladek sen.
V	daljavi še vidim zadnji sij pojemajočega ognja, potem še ko dih rahlo bobnenje čarovnikovega bobna v ritmu napeva. Kaj nam pa morejo, morejo, morejo ...
Stane Konjedic
Humor
PREVARIL GA JE
»V katerem ušesu mi šumi?« »V desnem.«
»Ne velja, ker si prisluškoval.
. «
SREČEN ZAKON
Kako se kaj počutiš v zakonu? Ali se z možem razumeta?«
»O, hvala prav dobro! Moj mož je nočni čuvaj. Podnevi mene ni doma, ponoči pa njega.«
LOVCI MED SEBOJ
Jaka: »No, gospod sodnik, koliko zajcev ste včeraj obsodili na smrt?«
Sodnik: »Deset!«
Jaka: »Ste pa dobro ciljali.«
Sodnik: »Pa sem jih vse pomilostil...«
ODLOČNA ŽENA
Bojevita žena nahruli svojega ponižnega moža, da se ni dostojno vedel v družbi. Mož potrpežljivo sedi in molči.
»Ne sedi tako grozeče in ne žugaj mi s pestmi v žepih!« zakriči žena.
NEOZDRAVLJIV
Zdravnik: »Lahko povsem ozdravite, če popolnoma opustite alkohol.«
Pacient: »Torej sem neozdravljivo bolan!«
POŠTENOST
»Kaj. da nisem pošten? Denar vam vrnem do zadnje pare, pa četudi bi ga moral ukrasti!«
V DANAŠNJIH ČASIH
Sinko (očetu-uredniku, ki je plešast): »Očka, ali so tebi tudi lase konfiscirali?«
ŽE VE
Učitelj: »Kaj razumemo pod mrtvo sezono?«
Mihec (zdravnikov sin): »Kadar je vse zdravo.«
IZKAZNICA
Šofer je povozil kokoš. Orožnik zahteva njegovo šofersko izkaznico, ta mu pa izroči lovsko.
i>Kaj naj počnem s tem?« ga vpraša orožnik.
»Mislim, da v tem primeru vendar zadostuje lovska izkaznica.«
SLAB ČUVAJ
»Kako si kaj zadovoljen z novim poljskim čuvajem?«
»Ah nič boljši ni od drugih. Zdi se mi, da mi bodo vseeno črvi požrli ves krompir.*
VELIKA SKRB
Dolžnik ( na smrtni postelji): »Oh, da bi mogel še toliko časa živeti, da bi poravnal svoje dolgove «
»Potem bi moral pač večno živeti«, mu odvrne prijatelj.
V ŠOLI
Učitelj: »Ko je bog ustvaril zemljo — kaj je dejal?«
Verica: ^>Dejal je: Ustvarimo človeka po svoji podobi.«
Učitelj: »A komu je to dejal?«
Verica: »To je dejal — štorklji, gospod učitelj.«
SE NE UPA
»Oče: »Zakaj pa ne ješ mesa, Jurček?«
Sinko: »Ker je prevroče.«
Oče: »Pa malo popihaj, da se ohladi.«
Sinko: »Popiham ga že lahko, a je tako majhen kos, da se bojim, da ga ne odpihnem.«
DOBRO SRCE
Mojster (učencu pri obedu) : »Zakaj jokaš, Tonček? Ali se ti toži po domačih?«
Učenec: »O ne, jokam le zaradi onega vola, ki so ga zaklali zaradi tako majhnega koščka, ki ga imam na Krožniku.«
Jože Kožuh:
Vrtoglavica
Ze od nekdaj ne ljubim voženj v vlaku, zlasti ponoči ne Vrtoglavica ki se je na-lezem po zamazanih in smrdljivih vagonih, me muči še tri dni petem. In nič ni zame bolj obupnega ko taka vrtoglavica. Zato se vedno čudim onim. ki so kar nori na potovanja v tem nemogočem prevoznem sredstvu modernega veka.
Toda kakor vedno, mi je tudi tu nekoč izpodletelo.
Priiv za prav ne morem reči izpodletelo, ker je bilo vse v na;!epšem redu, a prav to. da je bilo vse v najlepšem redu — da mi ni bilo ves čas vožnje niti za trenotek narobe in da sem bil. kar se vrtoglavice tiče, naslednje tri dni bolj svež ko sicer — prav vse to me sili. da imenujem to vožnjo vsaj v tem pogledu za neuspelo: Rečem lahko, da sem se oočutil skoraj izbor-no. Kakor sem zmerom do. pičice dosleden, nikjer se no prenaglim in sploh ne ljubim novotarij, tako sem se te noči. ko sem se vozil v k'ipeiu tretjega razreda iz LJubljane v Novi Sod samemu sebi temeljito izneveril Temeliito pravim1
Bila ^e temna deževna noč. Skozi okno rišem mogel razločiti ničesar drugega ko deževne kaplje, ki so se treskoma razleta-vale na steklu, in pa luči Zrak v hodniku, kjer sem stal že dobri dve uri, je bil gost od cigaretnega dima. zakaj toliko cigaret, kakor se iih je v tako kratkem času požgalo v tako ozkem in od ljudi natrpanem prostoru, je hodnik dobesedno zabasalo s težkim, rezkim in dušečim dimom. Več ko desetkrat sem se obrnil k sosedu, ki je malone spal na mojem ramenu, da bi ga poprosil ,naj za božjo voljo že odpre okno,
toda ko sem se spet znova prepričal, kako zunaj lije in da bi veter pognal dež naravnost na hodnik, sem se rajši sprijaznil z danim položajem in čakal, da mi bo božja previdnost naklonila mesto na klopi v kupe.ju.
A ljudje so le prihajali in zopet prihajali. Vstal ni nihče.
Škilil sem v kupe, na ljudi, ki so ali mirno strmeli skozi okno v noč ali pa se basali z jedjo. In že sem mislil, da ne bo z mano nekaj p^av, rahel drget mi je prešinil telo, da me je zazeblo, kakor bi bil stopil na prepih. Ta proklela trdo kuhana jajca! Kako mora vendar tisto ženščs pri oknu s tako naslado goltati ta kurji ne-stvor. Hotel sem se okreniti. ^odn piit sk ljudi me je še celo potisnil bliže k vratom v kupe... zopet bliže... in še en sunek in znašel sem se med klopmi.
Nekomu sem stopil na nogo.
—	Oprostite!
—	O nič, je zagolča.l nekdo za menoj. To se lahko vsakemu pripeti. Tudi če je manj neroden kakor vi.
Zdaj sem stal tu, sam — tarča vseh pogledov. Od spredaj: dve zajetni ženski, ena z otrokom, druga s košaro v naročju. Ob strani mlado dekle s fantom, ki ie svoj pogled. ko sem se s strahom ozrl nanjo, precej umaknilo ter se še tesneje prislonilo ob fanta Onih zadaj še nisem videl Bilo mi je, kakor da bi stal na sramotnem .odru./ Zunaj dež. Težak ko svinec Svetli pasovi v temi. Dim. ki se je v kolobarjih lovil po stropu ter se naglo splašil, če je kdo odprl vrata v sosednji vagon drugega razreda.
Ven nisem mogel. Dekle, ki je stalo pri vratih, se je z vsakim novim sunkom približalo iztegnjenim nogam v kupeju. Bil
sem prepričan, da jih ne bo opazilo in da bo pri naslednjem koraku padlo čeznje. Njenega obraza nisem razločil.
Stal sem še vedno na mestu, kamor me je vrgel sunek. Brez opore med mrežo iztegnjenih nog. Če bi zdajle storil le en korak, bi nedvomno koga pohodil. Nisem se zganil, komaj da sem se kdaj pa kdaj za las približal mestu, kjer je sedela ženska z otrokom. Že od prvega trenotka sem upal, da bo vsak hip vstala ter zapustila kupe. Toda minilo je skoraj pol ure.
Ženska z otrokom spi. Polnoč ie. Dedec za menoj nekaj sumljivo grize. Mislim, da je salama. Se nekaj minut in se bom zgrudil nekomu v naročje. Ne vzdržim več.
Gneča pred kupejem je vedno večja.
—	Nikjer nič prostora! Sosednji vagoni so se še bolj zabiti.
—	Vsaj okna odprite! vzdihne ženski glas. a takoj zamre.
Dekle za men.oj se je previdno prerilo v kupe. Zdaj je tik mene. Ne morem je videti, ker se sklanja nad kovčeg. Sop njenih las mi zdrkne preko roke. Pri prihodnjem sunku od zunaj se je morala že nasloniti name. sicer ne bi mogla vzdržati pritiska množice s hodnika.
Ves čas se mi je zdelo, da je komaj dorasel otrok. Največ petnajst "rt bi ii prisodil. Zdaj, ko sem mogel razločiti njen obraz — droben, bel obraz z velikimi sve-tlosivimi očmi — se mi je v prvem trenot-ku, ko se je hotela izmotati iz tega klop-čiča in se je z vsem telesom obrnila k meni, zazdela dosti starejša. Dvajset? Mogoče več Ko sem se umaknil korak proti oknu, mi je sledila. Njen obraz — vsaj tako se mi je zdelo — ni izražal več tiste nejevolje kot nekaj trenotkov prej. V kotu ustnic ji je tičal rahel smehljaj. Da, zdaj
sem prav gotovo prav bedasto zijal vanjo.
In ljudje? Ženska v kotu je zopet žvečila nekaj, kar me je šiloma spominjalo na trdo kuhano jajce. Velika, mesnata usta so cm4 ala ... A vsepovsod groTii tiši.ia. Nihče ni spregovoril niti besedice. Toda — kakor za čudo! Vse to sem mogel prenašati čisto mirno. G'ava čista ir. sveža, želodec pri miru, da le kaj. Dobrih trideset let se vozim po kupejih tretjega razreda. Vsak mesec gotovo po nekajkrat. Letos sem že tretjič na poti k ženi v Novi Sad. In lahko rečem, da nisem niti enkrat srečno ušel tej preizkušnji. V tej zadevi sem — kakor vse kaže — grozovito natančen. Vsaj do tega dne.
Pet minut čez tretjo uro je. Ob šestih bom v Stari Pazovi, kjer prestopim. Nenavadno hitro gredo kazalci.
Dekle poleg mene si je — na veliko zgražanje vseh v kupeju — prižgalo cigareto. Ta škrat torej še kadi ! Nič mi ni težko stati čeprav moram prenašati še dobršen del njene teže.
Česar nisem storil že nekaj let... sicer se v tem hipu ne spominjam, ali sem sploh kdaj v vlaku prižgal cigarcte, sem storil zdaj.
Dobro, da imam sploh kako cigareto pri sebi. Iščem vžigalice. Da jih imam nekje v površniku, ki sem ga obesil v kot. to vem čisto gotovo. A vendar iščem in sežem zdaj v ta, zdaj v oni žeD.
—	Nimate ognja! Izvolite!
Prižgem. Njena ročica malce drhti.
—	Sté utrujeni vprašam.
—	Nekoliko, odvrne in se še tesneje nasloni name.
Vožnja je neverjetno nagla. Prav za prav jfe vse to le čudovito, si mislim. Kadarkoli sem ae vomì po tej progi, vedno sem ko-
maj pričakoval vsake naslednje postaje. Ubit, da sem se le s težavo držal pokonci. Če sem mogel sesti, sem hvalil boga... Vožnja pa se je vlekla, na stekla je tolkel dež, v kupeju je bilo tako obupno v»o-če...
Do Stare Pazove je še slabo uro. Sele zdaj sem opazil, da se je zunaj že zdanilo. Dež je jenjal. Na vzhodni strani se je lesketalo čudovito jutro.
Deset ur že stojim in kupe je še vedno poln. ženska v kotu se počasi pripravlja. Vstaja. Rine ven. Zdaj bom seveda kavalir, čeprav sem tik praznega mesta, in kljub temu. da tega po navadi ne delam. Toda človek je včasih čuden.
—	Saj je še prostora, pravi.
—	O. hvala, rečem. Lahko tudi stojim. N;sem utrujen.
A vendar sedem Prostora je komaj za dva. Zdaj hvalim boga, da je bila ženska, ki je pravkar vstala, tako zajetna.
—	Do Beograda? vpraša.
—	Ne, žal. v Novi Sad. odvrnem.
Molčiva. Hotel sem se že predstaviti, ko
opazim, da je zaprla oči. Čisto polagoma, komaj opazno se je njena glava nagnila nad mojo ramo. Dotik je bil najprej rahel. potem vedno silnejši. dokler ni omahnila popolnoma. Ne ganem se. Njeni lasje mi silijo za vrat. Roka, ki je bila ves čas tik moje, me je prijela.
Niti nerodno mi ni. Gledam skozi okno, kakor da bi bilo to nekaj čisto razumljivega.
Štejem udarce koles.
Stara Pazova. Aha. tu bi moral izstopiti, mislim. Toda saj je vseeno. Tega otreka vendar ne morem zbuditi. In Beograda tudi Še nisem videL
Nepričakovana vest :
Holandska — Jugoslavija
A S % ž f
Na travnatem igrišču in v dežju se naša enajstorica ni znašla in je po zaslugi nesigurne obrambe izgubila tekmo s tremi goli razlike
AMSTERDAM, IX. junija.
Pred približno 50.000 gledalci je bila danes ob 14.20 odigrana prva meddržavna tekma med Jugoslavijo in Holandsko, ki se je končala s precej visokim porazom Jugoslavije, na katerega po dveh iako uspešnih tekmah, po zmagi nad Anglijo in tesnem porazu proti Italiji, gotovo nismo računali. Tekmo je pose-tilo mnogo odličnih gostov, med njimi tudi princ Bernhard in naš poslanik na Holandskem. Ves dan je močno deževalo, tudi med tekmo samo in teren, čeprav je pokrit s travo, je bil zelo spolzek.
Moštvi sta nastopili v sestavah:
JUGOSLAVIJA : Lovrič — Požega, Andjelkovič — Ma-nola, Dragičevič, Lechner — Glišovič, Petrovič, Živkovič, Matošič, Perlič. HOLANDSKA: Dycstraa, Vilders, Caldenhove, Staam, Endrisen, Pauvve, Dreeger, Lenstraah, Feenre, Smith, De Härder.
Začetni udarec imajo Holandci, ki takoj ostro napadajo in ustvarjajo nevarne situacije pred našim golom. Že v 5. minuti levo krilo preigra Požego in odda Lenstri, ki zabije prvi gol. Holandci še vedno krepko napadajo in v 10. minuti preigra srednji napadalec Dragiče-veča, ki je ostro startal nanj. Holandec vrne žogo Smithu, ki je nepokrit in iz daljave 20 m ostro plasira v gol.
Hsiandska vodi 2 : O
Zdaj pritisiie Jugoslavija in ustvari več nevarriih situacij pred holandskim golom, toda nasprotnikova obramba je zelo dobra poleg tega pa naši zastrelja-jo nnogo lepih šans. V 18. minuti pošlje Živkovič na prazen gol, ali zgreši. Kmalu nato ujame žogo Matošic, ki ostro
strelja na gol, vratar odbije, a Živkovič pošlje v prazen gol in tako
Jugoslavija zniža na 2 s 1
Ze v 31. minuti dosežejo Holandci po Feenti tretji gol. Njihova ofenziva traja še dalje in se igra ves čas pred golom Jugoslavije. V 40. minuti postavi lovo krilo na 4:1 in s tem končni rezultat.
Kako so igrali
Holandci so ves prvi polčas igrali zelo dobro in neprestano ogrožali naša vrata. Naše igrače je zelo motilo travnato in spolzko igrišče, ker so vajeni igre kratkih pasov, ki je pa niso mogli v Amsterdamu učinkovito predvajati. Slaba je bila zlasti obramba, kjer se na travi nikakor ni znašel Požega. Zato ga je v 31. minuti zamenjal Dubac.
V drugem polčasu se je naše moštvo mnogo bolj znašlo in tekma se je odigrala večinoma na holandski polovici. Naš napad pa je preveč kombiniral in svoje premoči ni znal izrabiti. Nešteto pozicij in zrelih šans je bilo pokvarjenih, mnogo žog je šlo v aut, razen tega je bil še holandski vratar izvrsten. Ves drugi polčas zlasti od 22. minute dalje je bila iniciativa na naši strani, kljub temu se Jugoslovanom ni posrečilo, da bi izboljšali rezultat. Lahko pa se reče, da je bila današnjega hudega poraza kriva izključno slaba obramba.
Po tekmi je vodja holandske ekipe Jo-hanes izjavil, da je Jugoslavija pred-vedla tehnično boljši nogomet, toda kratka podajanja in kombinacije se na travi niso obnesle in so holandski obrambi sproti omogočilo, da je uredila svoje vrste in parirala vse napade.
Damaci spored
LJUBLJANA, 11. junija.
Današnji domači spored je bil prav bo-'<en in je obsegal nekaj nogometnih prireditev, ki pa so bile slabo obiskane. Precej je presenetila zmaga Domžalčanov
r kvalifikacijski tekmi za vstop v prvi i>odsavezni razred. V naslednjem naša poročila:
Dy.sk — GraSika 1 : O (O : O)
Na igrišču. Ilirije je igral prvak ljubljanskega II. razreda Grafika s prvakom kamniško - domžalskega okrožja Diskom iz Domžal prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. podsavezni razred. Igra se je končala z nepričakovanim porazom Ljubljančanov, pripomniti pa je treba, da so po igri gostje zmago zaslužili. Ker bo druga tekma v Domžalah, je računati, da bo Disk zamenjal jeseniškega Kovinarja v podsaveznem I. razredu. Sodil je g. Lu-kež:č.
Mars — Litija 14 s 2 (8 : O)
Dopoldne je bila na istem igrišču prijateljska tekma med gornjima nasprotnikoma, ki se je končala s katastrofalnim porazom litijskih gostov. Mars je nudil prav odlično igro zlasti pa so se odlikovali napadalci kot strelci. Litija ni igrala tako slabo, kakor kaže rezultat. Sodil je g. Mrdjen.
Korotaa-Hermes 3 : S (3 :1)
Prvenstvena tekma juniorskih moštev na igrišču Korotana se je končala z zasluženo zmago boljšega moštva.
Bratstvo — Reka
7 i 1 (4 :
Jesenice, 11. junija Danes popoldne je bila odigrana na Jesenicah prijateljska tekma med Bratstvom in Reko iz Ljubljane, ki se je končala z visoko zmago domačinov v razmerju 7:1
(4:0). Z današnjo visoko zmago je domače moštvo pokazalo, da upravičeno spada med najboljše klube Slovenije v I. razredu. Vse linije so dobro funkcionirale in so fantje res zaigrali tako, da je bila tekma lepa in zanimiva. Dobro je bil raz. položen napad, ki je neprestano oblegal vrata Rečanov, katerih obramba je morala večkrat kapitulirati. Gostje so pričeli z zelo dobro igro, pozneje pa so položili orožje pred vigranim nasprotnikom. Med Rečani se je odlikoval Slanina, ki je rešil tudi čast moštva z edinim golom za Reko. Gole za Bratstvo so zabili: Ku-reš 3, Trifunovič 2, Razinger 1 in Zavrl. 1. Pri Bratstvu je dobro igral napad, ki ga je pa tudi stalno zalagala z dobrimi žogami krilska vrsta, med katero je bil odličen zopet Zavrl.
Sodil je g. štraus, dobro in objektivno.
Železničar — Svoboda 4 : 3 (1 : 2)
Maribor, 11. junija Na stadionu železničarja ob Tržaški cesti je bila danes popoldne odigrana prijateljska tekma med varaždinsko Svobodo in železničarjem, ki se je končala s težko zmago domačinov v razmerju 4:3 (2:1). Za tekmo ni bilo velikega zanimanja, železničar je nastopil z mnogimi rezervami, ki so zadovoljivo zaigrale. Gostje niso bili preveč disciplinirani, tako da je moral sodnik Jančič dva njihova igralca izključiti.
Ostale nogometne tekme
Celje, 11. junija Na Glaziji je bila danes prijateljska nogometna tekma med člani okrožnih odborov in sodniških poveri eništev iz Maribora in Celja. Končala se je z rezultatom 4:3 (2:2) za Mariborčane. V obeh moštvih je bil nekaj prav dobrih igralcev, sicer pa je bilo med tekmo vse polno veselih in zabavnih momentov in se je občinstvo dobro zabavalo. V predtekmi je mladina Celja norazila 1 Store 7:2.
Spor med Hrvati in JNS
Hrvatska športna sloga bo iskala pravico pri mednarodni nogometni federaciji
Zagreb, 11. junija Danes je bila v Zagrebu skupščina Hrvatske športne sloge, ki se je je udeležilo 183 delegatov, a 45 klubov je dalo pisme. no pooblastilo, da jih zastopajo navzoči delegati. Zbcrovalce je pozdravil predsednik Hrvatske sportske sloge dr. Ivo Ko-vačič in s skupščine je bila poslana po. zdravna brzojavka dr. Mačku. Sprejeta je bila. resolucija, s katero vsi hrvatski klubi dajejo odgovor JNS. V resoluciji naglašajo, da je uprava JNS s svojim delom in z ukrepi v zadnjem času pokazala, da ne želi sporazuma in pravične rešitve spornih problemov. Hrvatski klubi ločijo delo JNS od pravega razpoloženja velike ve. čine slovenskih in srbskih klubov in izjavljajo, da nimajo ničesar proti tem klubom, mislijo pa, da glede na sklep glavne skupščine JNS, ne bo v bodoče mogoče
med njimi nobenih stikov v kolikor sogla šajo z delom JNS. Skupščina je ugotovila, da je postopanje JNS proti hrvatskim klubom in organizacijam nesportno. Resolucija tudi ostro graja sankcije, ki jih je JNS sklenil proti hrvatskim klubom in navaja, da bo hrvatska sportska sloga obvestila o poteku spora in o svojih sklepih mednarodne nogometne organizacije, kakor tudi FTFO, ki naj presodi na čigavi strani je krivda odnosno pravica. Vsi slo. venski in srbski klubi naj uvidijo nemogoče in škodljivo poslovanje JNS, ki posluje brez sodelovanja Hrastov. V resclu. ciji apelirajo nogometaši tudi na ostale športne hrvatske organizacije, da jih podpirajo v tej borbi. Resolucija zaključuje, da jo je treba smatrati kot odgovor na ultimatum JNS.
Giregorič — juniorski državni kolesarski prvak
Slovenski kolesarji so pokazali na državnem prvenstvu juniorjev odlične sposobnosti in so zasedli prva tri mesta
Zagreb, 11. junija Danes je bilo kolesarsko državno prvenstvo za juniorje na cesti Stenjevac— Brežice. Dirke so uspele prav dobro, tež. koče so bile le zaradi velikega prometa, ker je polno izletniških avtomobilov drvelo iz Zagreba. Start je bil pri Stenjev-cu proga pa je vodila do Brežic in nazaj in'je znašala njena dolžina 60 km. Vsega
skupaj je startalo 28 dirkačev, članov 17 klubov iz vse države. Dirkači so večinoma vozili skupaj, le trije Zagrebčani so od časa do časa uhajali na vodstvo, a proti koncu je vodilna skupina štela okrog 15 dirkačev, na vodstvu pa so bili Slovenci. Kakih 100 m pred ciljem je zaradi karam, boia pet dirkačev padlo, 9 pa jih je skoraj hkrati pridrvelo na cilj. Rezultati so bili naslednji:
1. Gregorič Jože (Edinstvo, Ljubljana),
2. Planinšek (Celje), 3. Štirn (Vrhnika). 4. Oteheimer (Orao, Zagreb), 5. Horvatič (Gradjanski, Zagreb). 6-Oberman (Olimp, Zagreb), 7. Davidovič (Olimp, Zagreb), 8. Inkret (Železničar, Zagreb), 9. Spar-cer (Celje) — vsi 1:42.10. 10. je bil zopet Slovenec Sibila (Edinstvo) 1:34.05. 13. je bil Perlič (Edinstvo) itd.
Dirke so pokazale veliko supeÄarnost slovenskih dirkačev, ki so si že tako dru. go leto po vrsti priborili državno prvenstvo juniorjev.
Emourni tek
Na igrišču Ilirije je bil v režiji atletskega podsaveza enourni tek, ki so se ga lahko udeležili verificirani in neverifici-rani tekmovalci. Prireditev naj bi bila nekaka predpriprava za državno prvenstvo v maratonu.
Na tek se je prijavilo 5 tekmovalcev. Vreme je bilo soparno in za dober rezultat neprikladno. Zaradi tega je smatrati zmagovalčev rezultat za izvrsten, saj zaostaja komaj 400 m za Spornovim državnim rekordom, razen tega pa je bila konkurenca neenaka.
•Rezultati so bfli: 1. Kvas (Ilirija) 16 km J 401 m, 2. Pere (Primorje) 900 m zadaj. 3. Kalan (Amater Trbovlje) 1200 m zadaj. 4. Glonar (I). Tavčar (P) je izstopil.
Tenis
Naši teniški reprezentanti nastopajo v Parizu na prvenstvu Francije z menja-jočo srečo. Obe naši ženski zastopnici sta že izpadli, najprej Kovačeva, za njo pa še Florijanova. Kukuljevič je porazil Francoza Rimeta 6:2. 6:1, 6:4; Mitič pa Francoza Lenganeja 7:5, 6.1, 3:6, 6:3. S tem se je plasiral v četrt finale. Pallada ni bil kos odlično razpoloženemu dolgemu Ircu Rogersu in mu je gladko podlegel v treh setih s 4:6, 3:6, 0:6.
r
Mariborski dogodki
Maribor, 11. junija
Maribor se je predramil davi v krasnem jutru, ki je Mariborčane izvabilo v prosto naravo. Toda že po 10. uri so zastrli nebo oblaki in vlil se je dež, ki je sicer hitro minil. Pri frančiškanih in pri Magdaleni so imeli dopoldne telovsko procesijo. Pevci so se odpravljali v Ruše. kjer je bil za danes napovedan velik obmejni pevski tabor.
Razstava slik v Rušah
so o tvor Ji sinoči v Sokolskem domu. Svoja dela razstavljata Golob in šušmelj. Razstavo, ki je pod pokroviteljstvom ruškega Sokola, je otvoril inž. Teržan. Zanimiva razstava bo odprta do 18. junija.
Gledališče mladega rodu
V Mariboru smo vse bolj čutili v zadnjem času potrebo ustanovitve posebnega gledališča mladega rodu. Od začetka so bile zaradi ustanovitve nekatere ovire, ki pa so zdaj premagane. Zmagalo je spoznanje, da potrebuje otrok primernih gledaliških predstav, ki bi mu ne bile le v razvedrilo, ampak ki bi nanj tudi vzgojno vplivale. Zaradi tega je bil danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor Društva »Gledališče mladega rodu«, ki ima predvsem namen, da skrbi za redno uprizarjanje umetniško, pedagoško in narodnostno vrednih dramskih del za mladino. Razen tega ima društvo nalogo, da skrbi za pedagoško vrednost predstav na podlagi temeljitega proučevanja vplivov predvajanih iger na otroke med predstavo in po njej. Pripravljalni odbor je sestavil društvena pravila, ki jih je politično oblastvo že odobrilo. Ustanovni zbor je vodil g. Albert Murko, ki je tudi obširno poročal o pripravah. Izčrpen referat o mladinskem gledal šču je imel prof. S m a s e k. Pri volitvah so bili izvoljeni: prof. Smasek za predsednika, Alfonz Kopriva za podpredsednika, Cano Marion za tajnika. Albert Murko za blagajnika. Referentka je Lea Prahova in gospodar Mirko Lorger. V nadzornem odboru sta prof. šilih in Alfonz žerjav. Predsednik razsodišča je Ernest Vrane. Pripravljalni odbor jé že oskrbel umetniško in pedagoško dober repertoar ter navezal stike z upravnim odborom Posojilnice v Narodnem domu, da dovoli uporabo velike dvorane za uprizarjanje predstav gledališča mladega rodu.
Srečna številka 13
Ob ogromnem zanimanju Maribora in okolice je bila danes popoldne tradicionalna tombola sreskega odbora podmladka
Rdečega križa v Mariboru. Na Trgu svo-? bode in na bližnem Jugoslovenskem trgu se je zbralo okrog 15.000 ljudi. Največje zanimanje je seveda vladalo za glavni dobitek štirisedežni avto znamke »Opel«. Raezn tega je bilo še 30 drugih dragocenih tombol in okrog 1000 raznih večjih in manjših dobitkov. Ko je bila izklicana že vrsta številk, je prišla na vrsto številka 13, ki je to pot izjemno pomenila srečo. Na oder sta prišla namreč kar dva kandidata az tombolo, in sicer zidar Ivan Rotman z Meljskega hriba in pomožni delavec državnih železnic Franc Repolusk iz Peker. 2reb je odločil v prid Rotmana. Presrečni zidar kar ni mogel verjeti, da je dobil avto Rekel je, da ga bo prodal. Repolusk Da je dobil drugo tombolo, moderno spalnico za dve osebi, vredno 10 000 din.
Nesreča neznanega motociklista
Popoldne se je neznan motociklist iz inozemstva z vso silo zaletel v ograjo na klancu iz Rošpoha proti Kamnici. Ograja je popolnoma porušena, a motociklist je ob'ezal nezavesten. Njegove identitete še niso ugotovili. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Sam se je sodil
Poročali smo o razburljivem dogodku, ki se je pripetil te dni pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V odsotnosti domačega gospodar, ja, ki je moral na orožne vaje, je hlapec Anton Štefan napadel in nevarno poškodoval svojo gospodinjo 361etno Antonijo Sokovo. Sokovo so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hude poškodbe po glavi in razkla no čeljust. Anton Štefan pa je pobegnil neznanokam Zdaj pa so ga našli obešenega na nekem drevesu v gozdu. Iz strahu pred zasluženo kaznijo se je sam sodil s tem, da si je končal življenje.
Vlomilci in tatovi
Pri posestniku Ivanu Kosu v Visolah pri Slovenski Bistrici so se pojavili vlo. milci, ki so odnesli lovsko puško, gramo, fon in druge predmete. — V Bètnavski 31 so ukradli neznani zlikòvcl posestniči Alojziji Badokovi denarnico, v kateri je bilo 100 din gotovine. — Upokojenemu železničarju Ignaciju Ceriču na Tržaški cesti 20 so vlomilci odnesli zlato verižico, zlato brošo. razne druge predmete in 100 din gotovine. — V neki mariborski kavar. ni je bil okraden šofer Henrik Cerar iz Nasipne ulice. Izginila mu je usnjata torbica, v kateri je bilo gotovine za 1500 din.
Silna toča tudi Mizi! Šmarja pri Jelšah
Strela je zanetila dva požara
Celje, ll. junija.
Kakor smo že poročali, je med silno ne-v.hto v petek popoldne strela zahtevala v Med logu v Celju dvoje človeških življenj, toča pa je v občinah Vransko in Sv. Jurij ob Taboru povzročila nad dva milijona dinarjev škode.
V petek proti večeru je treščilo v kozolec posestnika Jerneja Pcholeta v Ločah pri šmartnem v Rožni dolini. Kozolec je pogorel do tal. V Sotelskem pri Šmarju pri Jelšah je treščilo v hišo posestnika
štancerja. Ogenj se je razširil tudi na gospodarska poslopja soseda črnoše. Požar je uničil štancerjevo hišo in črrnoševa gospodarska poslopja.
Okrog 17. je obiskala Podčetrtek. Ime-no. Imensko gorco, Slake, Buče. VirStanj in Zibiko pri Šmarju katastrofalna toča. ki je strahovito opustošila vinograde, uničila poljske pridelke in oklestla sadno drevje ter povzročila ogromno škodo. Prebivalstvo je obupano in je potrebno nuja« pomoči.
Sokol U. je pokazal plodove svojega dela
LJUBLJANA, 11. junija.
Na telovadnem prostoru za novim So-kolskim domom v Trnovem je bila sinoči akademija, ki je privabila množ-co sokolskih prijateljev. Okoli sto naraščajn-kov in naraščajnic, otrok, članov in član o je izvajalo izbran program ob svitu reflektorjev in navdušenem odobravanju gledalcev. Dom, ki bo čez dobro leto že nudil streho svojim številn m članom in bo brez dvoma med najlepšimi sokolskimi domovi, je bil ves razsvetljen. Med številnim občinstvom so bila zbrana tudi vsa ljubljanska in okoliška sokol ska društva.
Moški in ženski voditeljski zbor sta odlično pripravila program, ki sta ga tudi povečini sama sestavila. Najprej je nastopila deca, 14 dečkov in 18 deklic. Dečki so predvajali proste vaje, dekl ce pa rajal-ne. Marsikatera mamica, ki je sedela med gledalci, je s ponosom sledila kretnjam svojega sinčka ali hčerke, ki je bil med telovadci. Deset mošk h naraščajnikov je nato pokazalo svojo spretnost na bradlji šest naraščajnic je predvajalo vaje s palicami. Gotovo je bila ta točka programa ena izmed najbolj uspelih. Potem je moška in ženska deca pokazala svojo spretnost na nizki bradlji. Devet članov je nato izvajalo simbolične vaje, ki jim je sledila ena najprisrčnejšlh točk večera: igre moške dece. 2 vrsti najmanjših sta tekmovali med seboj najprej z žogo, potem pa s posodo, v kateri je bila voda. Gledalci so se malim tekmovalcem od srca nasmejali. Osem članic je nato Se nastopilo v rajal-nih vajah tn ženska deca v vajah s kiji. člani pa so se odlično izkazali v vajah na konju. Osem članic, oblečenih v svetle bele obleke je igralo valček, v zadnji točki pa je nastopilo še osem članov moškega naraščaja. Točke so bile prav vse deležne navdušenega odobravanja.
Akademija je pokazala, koliko skrbnega dela vlagajo voditeljski zbori v delo za mladi sokolski naraščaj. Pokazala pa je tudi, da je ta naraščaj z vso dušo vdan sokolski misli in da ljubi sokolsko telovadnico. Po akademiji se je razvila na telo-
vadnem prostoru prijetna prosta zabava. Danes popoldne je imel Sokol II enako lepo uspel javni nastop.
Danes popoldne pa je bil javni nastop, ki je prav tako odlično uspel.
Nastop, pri katerem je sodelovalo okoli 230 društvenih pripadnikov, sta otvorila pozdrav državni zastavi in nagovor marljivega staroste br. Vjika Kocijana, ki je pozdravil navzočne in apeliral na vse, da podprejo dovršitev doma. Ker obhaja letos br. starosta pomemben jubilej — 30 let požrtvovalnega društvenega udejstvo-vanja — mu je članstvo poklonilo lepo spominsko listino. Posamezne nastope dece. naraščaja in članstva, ki so želi mnogo odobravanja navzočnih, sta vodila pod-načelnik br. Jože Prohaska in sestra Joža Goršičeva. Sodelovala je godba Sokola I. Ves nastop, ki je obsegal 13 točk, se je končal v dveh urah, nato pa se je razvila prijetna zabava.
Galenat v Ankari
Ankara, 11. junija. AA. Rumunski zunanji minister Gafencu je prispel na uraden obisk v Ankaro, kjer bo ostal tri dni.
Ratifikacija agrarnega sporazuma z Italijo
Rim, 11. junija, o. Fašistični korpora-cijski zbornici je bil predložen v ratifikacijo italijansko-jugoslovenski sporazum od 19. maja t. 1., s katerim se definitiv-no ureja vprašanje agrarne reforme za italijanske državljane v Jugoslaviji. Ta sporazum se tiče predvsem italijanskih op tan tov v DalmacijL
Ameriški helij za poljske balone
Washington, 11. junija. AA. Ameriška vlada je dovolila, da se Poljski izroči potrebna količina helija za polnjenje strato-sfernih balonov. Polet teh balonov se bo izvršil ob koncu avgusta s sodelovanjem ameriških strokovnjakov.
Danes se zaključi velesejem
Da je ljubljanski velesejem .v resnici prireditev, ki z dotokom tujcev razgiblje vse naše mesto, smo opažali tudi včeraj, ko je bila zadnja nedelja letošnjega pomladnega velesejma. Pr^lo je zopet precej kupcev za razno blago, med nj-mi nnogo iz drugih banovin, ki v delavnih dneh preko tedna niso imeli časa. Zato so tudi včerajšnji kupčijski uspehi kar za-iovoljivi. Popoldne je bilo zlasti mnogo ■<osctrnkov iz podeželja. Nebo je sicer obetalo hud naliv, pa je bilo komaj nekaj ponižnih kapljic. Zato so se Ljubljančani pričeli popoldne v trumah pomikati proti velesejmu in kmalu je bilo sejmišče polno, vesela živahnost pa je trajala tja do večera in dalje v noč.
Danes bo velesejem še ves dan odprt, zvečer pa se bo vsakdo lahko še nos ov i od velesejma na zabavišču. Včeraj so se ljudje komaj zvrstili, ko so metali kupone v žaro pred podstavkom Merkurjevega kipa. Danes ob 5. popoldne pa bo pred paviljonom »K« javno žrebanje kuponov velesejemskih vstopnic pod nadzorstvom javnega notarja.
Otvoritev
Valvasorjevega doma
Kranj. 11. junija.
Kranjska podružnica SPD je imela danes pomemben praznik, saj je otvarjala novo planinsko postojanko, katere ne bodo veseli samo oni. ki so žrtvovali leto dni truda in kopico stroškov, da so jo postavili, temveč vsa naša številna družina planincev, ki bo gori pod Stolom imela razkošen novi dom.
Z vremenom se Kranjčrni danes niso smeli pritoževati, kajti bilo je kakor nalašč za takšno svečanost. In tako ni čudno, če se je tamkaj v krasnem planinskem svetu okoli novesra Valvazorjevega doma (1180 m) zbralo nad 500 obiskovalcev, vseh razigranih in vriskajočih v božjo naravo in bosa-to obdanih z dobrinami novega doma. Ponosni novi dom. ki ga je sezidala kranjska podružnica na mestu prejšnje koče, je krasna enonadstropna stavba s številnimi krasno urejenimi sobami in vsem modernim komforom ter bo nudil priiateliem sred-niegorskih tur res idealno zatočišče. Pot do tja je skorai promenadna, razgledi od tam pa so vredni marsikaterega v naših planinah.
Otvoritvena svečanost se ie pričela okoli 10. s cerkvenim opravilom in blagoslovitvijo. kar je vse opravil brezn'ski župnik g. dr Arneie Po končanih obredih je stopil na srovornišk! oder nredsednik kranjske podružnice SPD ff. Andrej Pole, ki je pozdravil vse odlične goste, med njimi predvsem sreskeea načelnika radovljiškega g. dr. Vrečarja in zastopnike nerednima društva g. dr. Vrtačnika, dr. Brileja. Pučnika in ostale, nato pa na kratko orisal zgodovino te zelo stare planinske postojanke, ki jo je 1. 1918 naše SPD kupilo od avstrijskega alpinskega društva in jo lani izročilo v upravo kranjski podružnici. Predsednik se je zahvalil vsem. ki so kakorkoli pripomogli, da je na pobočju Stola zrastla ta prelepa nova stavba za turiste. Graditeljem in izvršiteljem velikeea načrta so nato čestitali izmed oficielnih zastopnikov sreski načelnik g. dr. Vrečar, v imenu centrale SPD g. dr. Vrtačnik ter v imenu Zveze za tujski promet in njenega predsednika dr. Rateja ravnatelj Zveze g. dr 2ižek. Vsi slavnostni govorniki so bili enodušni v pohvali. da si je kranjska podružnica s to stavbo postavila trajen spomenik svoje delavnosti.
Medtem se je v domu — še bolj pa daleč naokoli njega po krasni planini — razvila med stotinami navzočih planincev — najbolj številno so bili zastopani oni iz Kranja in Radovljice, pa tudi Ljubljančanov je bilo precej — razvila neprisiljena, res prava planinska zabava. V popoldanskih urah je slavljence obiskal tudi predsednik osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar.
Novi Valvazorjev dom ne bo potreboval nobene reklame!
Objave
Nov grob. V noči na nedeljo je umrl v celjski bolnišnici po hudem trpljenju v starosti 50 let pasar g. Josip Pristovšek lz Celja, agilen član prostovoljne gasilske čete v Celju in vodja njenega sanitetnega oddelka. Truplo so položili na mrtvaški oder v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva v Celju, od koder bo pogreb v torek ob 17.30 na mestno po. kopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno ožalje!
Opozarjamo na današnjo javno produkcijo ljubljanskega državnega konservato-rija, na katerem se bo izvajal pod vodstvom dr. Svare Haydnov oratorij za zbor in orkester »Stvarjenje«. Sedeži po 5 in 3 din, stojišča po 2 din se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Nastopili bodo solisti, konser-vatorijski mešani zbor in popolni orkester.
Na belokranjskem festivalu v Črnomlju 18. t. m. se bodo prikazale originalne belo-krajinske narodne igre in plesi. Udeležite se festivala s »Putnikovim« posebnim vlakom. Voznina, vstopnina na prireditev in kosilo skupaj 45 din. Prijave pri »Putniku« do četrtka.
ŠAH
Celje. 11. junija
Celjski šahovski klub je danes igral z obrtniškim šahovskim klubom iz Zagreba in je beležil visoko zmago s 6 in pol proti 1 in pol.
Bombni atentati v Jeruzalemu
Jeruzalem, 11. junija. AA. V enem izmed poštnih uradov sta eksplodirali včeraj dve bombi, pri čemer je bilo ranjenih 8 oseb, med njimi tudi višji britanski policijski uradnik in dva britanska stražnika.
Po včerajšnji eksploziji dveh bomb je davi eksplodirala še ena bomba. Tretja bomba je eksplodirala v trenutku, ko so jo hoteli strokovnjaki odstraniti. Pri tem je bila 1 oseba ubita, 7 pa ranjenih. Vse kaže, da gre za atentate židovskih ekstremistov. V nekaterih mestnih četrtih so bile hišne preiskave. 2rtve so Arabci in en strokovnjak angleške policije. Odkrili so tudi četrto bombo, ki je bila postavljena v neki garaži blizu pošte, ki pa k sreči ni eksplodirala.
Narodßoohramlmo dele lora
Skupno delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda,
Slovenske straže in Ifambora
LJUBLJANA, IX. junija.
V dvorani Kmetijske družbe se je vršil danes dopoldne občni zbor narodnoobramb-nega društva Branibora. Zborovanje je vodil predsednik profesor g. Ivan Rudolf ter po pozdravu prečital vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, in vrsto pozdravnih. Nato pa je v krepkih in prepričevalnih besedah orisal stremljenja društva in težave, s katerimi se je moralo pri svojem delu boriti.
Pri ustvarjanju novega političnega reda po svetovni vojni je tudi naš narod plačal levji delež. Polna tretjina slovenskega živ-]ja je bila odrezana od svoje etične skupine in narodnoobrambno delo je postalo imperativ vsega našega narodnega dela. Poudaril je. da slovenske narodnoobrambne organizacije niso nikake udarne edinice z imperialističnimi stremljenji, marveč je njihovo delo strogo obrambnega značaja in njihov smoter samo v tem, da svojemu človeku doma in v tujini čuva njegovo lastno bit, ga krepi v njegovem narodnem jeziku, mu ohranja šege in navade njegovih dedov, ga veže k narodni celoti. Za naše ljudi preko državnih mej in onstran oceana moramo pozanimati vseh 15 milijonov naše države.
Dogodki preteklega leta so silno mnogo zaposlili našo organizacijo. Prav posebna skrb je veljala propagandi in nabiralnim akcijam. Za narodnoobrambne namene so bili izdani razmerno visoki zneski. Organizacija si je pridobila veliko prijateljev zlasti tudi med mladino. Izostal pa je zelo velik odstotek slovenskih petičnikov. Vsem akcijam, posebno denarnim, so se lepo odzvali trgovci, obrtniki, delno tudi industriici in denarni zavodi. Vendar pa je visok odstotek visoko fundiranih podjetij in zasebnikov ostal izven narodnoobrambnega dela.
Predsednikovo poročilo je dopolnil tajnik g. Avgust ePrtot, ki ie podal psihološko situacijo, ki je usmerjala tudi delo
Branibora v preteklem poslovnem letu. Dosežena sta bila dva lepa uspeha: to sta ustanovitvi akademskih podružnic Branibora v Ljubljani in Mariboru in so bili v okviru akademskih sekcij prirejeni v narodnostno ogroženih krajih vsestransko uspeli tabori. Prav dobro so uspele tudi vse nabiralne akcije, zlasti akcija pirhov, nadalje reklamni srečolov. Publikacija »Dva dokumenta«, ki je izšla 13. maja 1928. leta, je bila prav toplo sprejeta v vseh vrstah. Kadar in kjer so bile potrebne gmotne podpore, tam je društvo po svojih močeh pomagalo, Društvo ni deležno nobenega dotoka iz javnih sredstev, kakor se to prakticira v vseh državah.
Kakor med akademsko mladino je bilo doseženo koordinirano delo tudi med tremi našimi najvažnejšimi narodnoobrambnimi društvi, med CMD, Slovensko stražo in Braniborom. Skupni odbor teh organizacij je postal odločilen činitelj pri reševanju vseh narodnoobrambnih problemov.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Mozetič, potem pa je bila na predlog nadzornega odbora podeljena celotnemu odboru razrešnica.
Pri volitvah je bil za predsednika soglasno izvoljen dosedanji predsednik prof. Rudolf, za podpredsednika pa dr. Dolar in g. Fellacher. Za odbornike so bili izvoljeni Engelmanova, dr. Gorjanec, Iskra, Kavs, Ko kal j, Mozetič, Pertot, Slodnjak in Šmuc, v nadzorni odbor pa Mačkovšek, dr. Novak in dr. Vrčon.
O stanju med primorskimi Slovenci je poročal g. dr. Cermelj. G. dr. Dolar je predlagal, naj bi se delovanje društva razširilo preko mej naše ban. po vsej Hrvatski in Sr biji. V ta namen bo tudi v kratkem izšla v srbohrvaščini brošura, ki naj senzani naše brate z našim obmejnim prebivalstvom. Iz-pregovorili so še mariborski zastopniki g. Cvetko in ljubljanska akademska zastopnika gg. Zidar in Jakše.
Z?- bslfšo ljudsko
Prvi kongres u$ite!jstva naših osnovnih šol
Nedavno se je vršil prvi kongres pedagoških delavcev in delavk naših vzornih ali kakor jim ca ih nepravilno pravijo, »poskusnih« ljudskih šol. čez dvesto delegatov iz vseh delev naše države se je zbralo k večdnevnemu delu v novem industrijskem mestecu Borovu. Prišli so delegati vseh vzornih ljudskih šol (»ogledna škola« ji pravijo Srbi). Tudi z naše bežigrajske šole se je kongresa udeležilo deset delegatov z upraviteljem g. Lovšetom in pedagoškim inštruktorjem g. Kobilico. Prosvetno ministrstvo in druga oblastva so na kongres poslala svoje zastopnike, udeležili so se ga pa tudi predstavniki Bat'O-vih podjetij. Zanimivo je da Bafova podjetja izdatno pomagajo eni izmed najboljših naših vzornih šol, ki v Borovem dopolnjuje niz modernih prosvetnih ustanov. Podjetje Borovo je s svojo gostoljubnostjo tudi omogočilo lop uspeh tega kongresa, ki ga je vodil g. Dragoljub Brankovič, nadzornik vseh vzornih šol v naši državi, ki je pri organiziranju teh šol pri nas zelo zaslužen!
Stremljenje po boljši ljudrki šoli je kakor v drugih državah tudi pri nas povzročilo ustanavljanje posebnih vzornih, ogled-
nih šol. kjer se novodobna pedagoška načela presajajo v prakso in se more uči-teljstvo drugih šol s hospitacijami prepričati o vrednosti in uspešnosti novih načinov šolskega dela. Ustanavljanje takih šol se je pri nas začelo pred štirimi leti in je kongres moral pokazati rezultate štiriletnega dela. Danes imamo že precej teh vzornih šol. seveda mnogo manj kot v drugih državah, zato pa po kakovosti prav dobrih.
Po uvodnih formalnostih in govorih je kongres razvil svoj delovni načrt. Pedagoški inštruktorji in drugi referenti so imeli okrog dvajset predavanj, teoretičnih in praktičnih, ki so obravnavala vprašanja uspešnejšega ljudskošolskega dela. Kongresu je prisostvoval predsednik Bat'ovih podjetij Jan Bafa, ki je imel tudi govor o pomenu dobre šole za Slovane. Na programu kongresa sta bila dalje ogled vseh tvorniških naprav in prosvetnih ustanov v Borovem in udeležba pri akademiji tamoš-nje vzorne šole.
Diskusije o vseh predmetih so bile prav živahne in so pokazale, da je s strani obiastev. zlasti samoupravnih, na jugu nekoliko več razumevanja in podpore za
ÀDNÀ KRIŽANKA
Vodoravno. i. junak Shakespearejeve tragedije, po Kal rem tragedija nosi naslov (fonetično). 5. mesto v južnih Tiro-lah. 10. naboj za miniranje, 12. žensko kistno ime. 13. krstno irne v srbščini, 14. rs plačilo, 16. naslov vojvode, vladarja pri az jskih nai c dih. 17. egipčanski bog soln-ca, 18. vas v blejski kotlini, 20. predlog. 21. švicarski kanton 22. latin ka beseda za umetnost. 24. o govor v srbščini, 25. esebni zaimek. 27. vrv v srbohrvaščini. 29. gorje bolečina, 31. predlog. 33. vezn:k. 35. tiailnica. 36. globok glas. 38 kratica za akademski športni klub. 39. tujka za polt. 40. mestece v Dalmaciji, 42. krepčilo, 43. ozemlje, področje 44. kmetovalec.
Navpično: l. kos pohištva. 2. ptica. 3-števnik 4. členica v italijanščini, 6- medmet. 7. izrek. 8. mesto v Rumuniji, 9. gora r.a Notranj 'kern 11. števnik, 14. voznik. 15. žen ko krstno me 18. pletiva. 19. velikan. 21. staro indijsko pleme, 23. plod, 26. su-
Nagrads v znesku 100
je žreb tokrat naklonil Romanu Rozi-nu, uradniku, Sv. Lenart v Slov. goricah. Troje nagrad v knjigah pa si dele Mira Krombholzova, dijakinja v Ljubljani, Jarnikova 4, Lidija Plantanova, Ljubljana, Bohoričeva 24, in Milan Košir, trgovski sotrudnik, Borovnica 117. Besede pomenijo:
, ženj, delovni stroj, 28. žensko krstno ime, 29. močan, 30. ranocelnik, 32 gospe, 34. domača žival (v množini), 35. devojka, 37. mlečni izdelek, 39. lopov, 41. več tudi, 42. vprašalnica.
Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
din
i flešitev zadnje 'ffiweäeliske križanke
V°doravno: meter, sod. kolek, mana. Ezav, gib. les, Amerika, Erinija, ton, lek, oživeti, Unamuno, jod, tir, diva, Amor, cigan, kor, sam un.
Navpično: maratonec, emir, rabi, Sava, dete, Kali. oven, Korakorum, genij, silur, mož, jen, voda, edin, Izak, urar, Atos, Mi-
vzorne šole, kakor jo uživa naša bežigrajska.
Kongres je sprejel prav obširno resolucijo, v kateri zlasti poudarja potrebo izgraditve našega šolstva po sodobnih načelih, gmotnih podpor, ureditve pravnih vprašanj naših vzornih šol. ureditve položaja pedageških inštruktorjev in učiteljstva teh šol. obligatoričnega enome ečne-ga dela šolskih nadzornikov na teh šelah. uvedbe srednjih vzornih šol po istih načelih kakor ljudskih. Izdajal naj bi se tudi časepLa teh šol s-Nova škola« ,ki naj se tiska na državne in samoupravne stroške
in dostavlja brezplačno vsem ljudskim šolam
Prvi kongies te vrste pri nas je prav dobro uspel. D skirsije, izmena izkustev in zbliž;nje pedagoških delavcev so poživili delovni polet teh pedagoških pionirjev, želeti je le, da bo njihovo delo do prihodnjega kongresa naletelo na prav tako razumevanje kakor v Borovem, na prav tako vsestransko podporo kakor ga nekatere šole na jugu naše države že uživajo, in da jim bo omogočeno izvršiti obširni program. ki ;o ga na svojem prvem kongresu sprejeli.	N
Občni zbor društva absolvent ov trgovskih šol
LJUBLJANA, 11. junija.
Društvo absolventov trgovskih šol je zborovalo danes pri »šestici« pod pred-sedništvom g. Jožeta Beberja. Po uvodnih besedah je predsednik poročal, da društvo napreduje leto za letom in da je začetne težkoče hitro premostilo. Poudaril nujnost združenega nastopa absolventov v javnost, za upravičene zahteve in priporočal realno delo: predavanja, jezikovne tečaje in tudi skupne zabave.
Podrobnejše poročilo o delu uprave je podala tajnica gdč. Olga 2idanikova. Iz njenega poročila posnemamo, da šteje društvo 229 članov. Da bi bili lahko tudi z onimi člani, ki žive v oddaljenih krajih, v čim tesnejših stikih, je odbor izdajal okrožnice. Podrobno delo je bilo razdeljeno na tri glavne sekcije: socialno, kulturno in propagandno.
Iz poročila socialnega odseka, ki ga je podala načelnica gdč. Miša Dolžanova, posnemamo,, da je bila prva naloga sekcije najti zaposlitev številnim brezposelnim članom. Druga naloga odseka je bila. da vodi pogajanja z nameščenskimi društvi za enotni strokovni forum. Vendar uspeha ni bilo.
Poročilo kulturnega odseka je podal g. Milan Vrhunc. Naglasil je, da se zaradi
nezavednosti mnogih članov niso mogli izvesti vsi lepi načrti, ki jih je imel odsek. Našteval je predavanja, ki so se vršila v okviru društva in podčrtal pomen teh predavanj. Za tečaje so dobili člani lepe šolske sobe in izvrstne profesorje, prijavni-kov pa ni hotelo biti. Najbolj je še uspel tečaj italijanskega jezika.
O delu propagandne sekcije je poročal njen načelnik g. Ivan Zorman. Ugotovil je žalostno dejstvo, da je med absolventi trgovskih šol zelo majhna stanovska zavednost. Poročal je o izletih, ki jih je prirejal odsek in ki se bodo odslej vršili redno vsak mesec, ker se je ustanovil kolesarski krožek.
Blagajniško poročilo je podal g. Marn Svetko. Poročal je še nadzorni odbor in predlagal razrešnico. ki je bila nato podeljena celemu odboru. Pri volitvah je bil za naslednje leto za predsednika spet soglasno izvoljen g. Jože Beber. Tudi ostali člani odbora so ostali z malenkostnimi iz-premembami isti.
Na občnem zboru je bilo zastopano tudi društvo iz Celja in je podalo svoja poročila. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri so navedene težnje absolventov trgovskih šol.
Društvo sodnikov je zborovalo
ra.
LJUBLJANA, 11. junija.
V sodni palači se je danes dopoldne vršil redni letni občni zbor slovenske sekcije Društva sodnikov kraljevine Jugo-goslavije. Zborovanje je vodil agilni dolgoletni predsednik društva dr. Jurij Štempihar, udeležilo se ga je pa razmeroma malo članov tudi iz Ljubljane. Predsednik je v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče, ki se jim je zahvalil za udeležbo, nadalje se je spominjal v preteklem letu umrlih društvenih članov dvornega svetnika Rudolfa Perscheta iz Ljubljane, starešine sreskega sodišča Ivana Huterja iz Litije in sreskega sodnika Josipa Vejnerja iz Maribora, katerih spominu so se zborovalci oddolžili s trikratnim »Slava!«. Dalje je predsednik v kratkem orisal društveno delovanje v preteklem letu, ki je bilo zaradi zunanjih in notranjih političnih dogodkov ovirano v uspešnem prizadevanju za stanovske interese.
Podrobneje je o društvenem delovanju poročal tajnik dr. Stanko Štrukelj, ki je v uvodu naglasil, da zaradi zgodovinskih dogodkov preteklega leta tako strokovna kakor tudi stanovska društva niso mogla razviti tiste razgibanosti, kakor prejšnje čase. Zato tudi odbor društva sodnikov v preteklem letu z izjemo nekaterih slučajev ni mogel najti primerne prilike za kakšne uspešne iniciativne ukrepe v smeri ureditve in izboljšanja socialnega položaja sodniškega stanu. 2e nekako stereotipne zahteve po čim prejšnji uzakonitvi sodniškega zakona ali po takojšnji uzakonitvi nekaterih amandmajev k uradniškemu zakonu v pogledu avtoma-
tičnega napredovanja sodnikov in državnih tožilcev, ki sta jih odbor sekcije in osrednja uprava pošiljala na merodajna mesta, niso dosegla uspehov. Po sili razmer se je moralo zato društveno delovanje omejiti na individualno moralno in gmotno podporo članstva. Tako je interveniral v nekaterih osebnih zadevah svojih članov, v pretežnem delu je razvil široko delo z gmotnim podpiranjem svojih članov v obliki posojil.
Vse to nad vse potrebno in članstvu koristno društveno delovanje je grozil na mah ukiniti znani pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja. Zato je odbor v skrbi za interese svojega članstva na
preteklem februarskem izrednem občnem zboru spremenil društvena pravila z ukinitvijo obeh dotlej veljavnih društvenih pravilnikov o posmrtninskem zavarovanju in o društveni podporni akciji. Tudi poslej je pazljivo zasledoval razvoj v tej smeri in je po svojih delegatih aktivno sodeloval v meddruštvenem akcijskem odboru, ki se zavzema kakor znano za to. da bi novi pravilnik ne bil uveljavljen.
Mimo drugega pa se je odboru pred ! nedavnim posrečilo doseči znatne popu-| ste v zdravstvenih zavodih OUZD v I Ljubljani, Mariboru in Kranju. Zal pa mu ni uspelo doseči željene popuste tudi pri ostalih institucijah OUZD, zlasti v njegovih zdraviliščih, tudi ne popusta pri nabavi zdravil v lekarnah. V ostalem se je poslovanje odbora omejevalo le na običajno redno notranjo upravo. Stiki z ostalimi sekcijami v državi pa so postali v zadnjem času dokaj rahli in so se po krivdi drugih omejili le na konvencional-no izmenjavo poročil o občnih zborih in izvolitvi novih odborov. Bistvenih sprememb v gibanju sekcijskega članstva ni bilo, pač pa je opažati razveseljivo naraščanje zanimanja mlajšega članstva za društveno delo.
Sledilo je poročilo blagajnika dr. Vla-dimirja Rupnika, ki je poročal o zadovoljivem stanju blagajne. Posojila, ki jih društvo nudi svojim članom v njihovi zadregi. ne ustvarjajo nobenega nereda, kar kaže, da se člani znajo zavedati svojih dolžnosti. Na kraju je v imenu nadzornega odbora poročal še s. o. s. Vinko Strasser, ki je predlagal razrešnico s pohvalo vsemu odboru. Njegov predlog so vsi zborovalci soglasno sprejeli.
Pri volitvah so bili izvoljeni v novo upravo naslednji člani: za predsednika s. o. s. dr. Jurij Štempihar. za podpredsednika s. o. s. Alojzij Zigon, za tajnika s. o. s. dr. Stanko Štrukelj, za blagajnika s. o. s. dr. Vladimir Rupnik. za člane odbora državni tožilec Vilko Lavrenčak, gg. s. o. s. dr. Andrej Dolinar in Fran Orožen ter sodni pripravnik dr. Božidar Ko-be, za njih namestnike gg. s. o. s. Fran Kovač in dr. Edvard Vračko. za odbornike poverjenike gg. dr. Franjo Juhart iz Maribora (namestnik dr. Mirko Kej-žar), dr. Josip DoLničar iz Celja (namestnik Mirko Detiček), državni tožilec Jože Prijatelj iz Novega mesta (namestnik Dušan Jaklič) in s. o. s. Viktor Prohinar iz Murske Sobote (namestnik dr Bogdan Merhar). Nadalje so bili izvoljeni še za preglednike računov gg. s. o. s. dr. Fran Kovča in Vinko Strasser, za njih namestnike pa s. o. s. Srečko Verbič in predsednik s. o. s. Peter Keršič.
Med slučajnostmi je bilo sklenjeno, da bo ostala članarina tudi v bodoče ista, prihodnji občni zbor pa se bo vršil v Mariboru. Ker je bil s tem dnevni red občnega zbora izčrpan, je predsednik zaključil zbrovanje, ki je poteklo v najlepšem redu.
Evidenčna številka kolesa je izdala vlomilca
Eden izmed vlomilcev v čerčkovo trgovino pod ključem
Ljutomer, 11. junija.
Pred tedni je ob času hude ponočne nevihte neznanec vlomil v trgovino pokojnega Feliksa Cerčka, ki jo vodi zdaj njegova vdova. Ta trgovina ima sploh pogosto vlomilske obiske. Pred leti so jo vlomilci obiskali kar trikrat v kratkih presledkih. Tokrat sta bila na delu dva vlomilca, ki sta že bila izpraznila izložbe in si odprla tudi vrata v trgovino. V usodnem času pa je neki trgovski nameščenec šel mimo Čer-čkove trgovine domov. Videl je, da slonita nedaleč od trgovine ob zidu sosedne hiše dve kolesi. Na drugi strani ceste blizu Vre-
Iz zgodovine Gdanska
Pogled na pristanišče s Gdansku
že pred 1000 leti Je Gdansfe pripadal Poljski. Odtlej do danes pa je Poljska mesto izgubila trikrat, in sicer od L 1308 do 1. 1454., drugič od L 1795. do l 1807. in tretjič med svetovno vojno od 1. 1915 do 1. 1919. V zgodovinski dobi so v Gdan. sku prebivali Slovani, v večini Poljaki. L. 1308. so tevtonski vitezi pripeljali v Gdansk enega izmed poljskih prince v. Mesto so si tedaj osvojili z zvijačo. Okrog 10.000 domačinov, ki niso bili oboroženi, so pobili in v mestu nastanili nemške koloniste. L. 1454. so Poljaki premagali tujce s pomočjo domačega prebivalstva, Gdansk je postal zopet poljsko mesto in poljski kralj mu je dal za izkazano zve. stobo privilegije svobodnega mesta.
V zadnjih 340 letih je bilo mesto tesno povezano s Poljsko, ker je bilo središče poljskega prometa. V tej dobi je mesto uspevalo in je postalo najvažnejše evropsko pristanišče za Amsterdamom. L. 1795. so Prusi zavzeli mesto po hudih bojih s prebivalstvom. Od tega leta naprej je bil Gdansk le še prusko garnizijsko mesto, v katerem so zatirali poljski živelj in ga nadomeščali z nemškim. Trgovski pomen mesta je znatno padel v dobah, ko je bil Gdansk ločen od svojega naravnega poljskega zaledja. Pred svetovno vojno je znašal promet okoli 2 milijona ton letno, po svetovni vojni, ko je bilo mesto zopet spojeno z domovino in vključeno v poljsko carinsko omrežje, je promet hitro narasel in je dosegel lani nad 7 mUijonovton.
Teritorij svobodnega mesta Gdanska, ki
!eS ob ost Ju reke Vistule, največje plovne arterije Poljske, pripada geografično Poljski. Kot edino prirodno, rečno in primorsko pristanišče je Gdansk življenjskega pomena za poljsko gospodarstvo. Dve petini celotnega pomorskega prometa gre skozi to pristanišče. Pomorski promet pa tvori okoli 80°/« celotnega eksportnega prometa Poljske.
Gdanski teritorij pa Je velike življenj, ske važnosti tudi glede na varnost Gdynie, ki je drugo poljsko pristanišče ob Baltiku, ter za varnost celotne obmorske poljske meje, ki je dolga komaj 104 km. Gdy-nia je oddaljena samo nekaj kilometrov od svobodnega mesta Gdanskega.
rn.U 7 V? ' J * \ ro,3,' 3 l-l*.. t r ( A.tei a n > . a r^isr-i^r»	1. • .1 .. f .	I.
tM t« *	i « \ Vr «
ki « A A jk'A a . pOa 4 A
Glede Gdanskega ne more odločati Število prebivalstva in velikost teritorija. Friderik Veliki, pruski kralj, je doumel pomen mesta in je zapisal v svojem poli. tičnem testamentu: »Kdor bo imel ustje Vistole in Gdansk, bo mogočnejši gospodar Poljske kakor pa tisti, ki jo vlada.<
1-» V f i Y W ' * "» ' ^ V
, A-J l i A JO fc 14 t» A i * » £ li I. ^ !.. J t> J.i t" w w	▼ K> ?
i* *oš> A i t XLijt a.	£—i-J t t Ji.
i M 1» r.V.V. fr v V.v.v » '1 .«L V 1 * * * V J. f •«■ «.!_ J• i-i rf» F*i ik	2 k'.«'*»
gove gostilne pa je videl stati nekega moškega. Trgovskemu pomočniku se je kar čudno zdelo, da sta sloneli tam kolesi tako brez vsakega varstva. Vendar pa je nadaljeval svojo pot. Naposled pa mu je prišlo na um, da bi bilo dobro pogledati, kakšni sta evidenčni številki teh koles, da bi ju mogel drugi dan javiti policiji, če bi se kdo zglasil, da pogreša svoje kolo. Vrnil se je h kolesoma in si eno izmed evidenčnih številk zapisal.
Drugi dan se je raznesla vest o vlomu v čerčkovo trgovino. Trgovski pomočnik je slutil, da so njegova ponočna opazovanja v zvezi s tem vlomom, in je vso reč javil orožnikom. Ti so dognali, da je stal moški ob Vregovem oglu na straži in da je brez dvoma obvestil svojega tovariša, ki je »deloval« v trgovini, o nevarnosti, ki mu preti. Nato sta jo oba odkurila.
Evidenčna številka kolesa je kazala v apaško kotlino in orožnikom v Gornji Radgoni je te dni uspelo prijeti lastnika kolesa, nekega Jožefa Serca iz Apač. Po rojstvu je Serec, ki šteje kakih 25 let, Iz Veščice v občini Razkrižju, torej iz ljutomerske okolice. Tako so mu bile razmere v Ljutomeru dobro znane, po vrhu pa nihče ni mogel sumiti, da prihajajo vlomilci iz oddaljenih Apač. Serec je imel pri sebi aktovko z 2500 din gotovine. O denarju pripoveduj«, da mu ga je dal z aktovko vred njegov to» variš, ki je bil prava duša nočnih podvigov. Serec baje sploh ni vedel, da je v aktovki toliko denarja. Svojega pajdaša je sicer izdal, orožniki pa ga še niso prijeli, ker s« spretno skriva, O denarju domnevajo, da j« izkupiček za blago, ki sta ga vlomilca od-, nesla iz čerčkove trgovine. Serca so orožniki izročili sodišču v Ljutomeru.
Drzen vlom v gostilno
Slovenj Gradec, 11. junija,
V	noči na včeraj je bil izvršen v gostilno Kajfeža Jakoba pri železniškem postajališču v Slovenjem Gradcu vlom. Vlomilec je razbil šipo v oknu s kamnom, okno odprl ter se splazil skozenj. V gostilniškem prostoru je vse razmetal in našel v nekem predalu 2200 din, ki jih je tam pustila natakarica zvečer, ko je šla spat. Vlomilec je odnesel tudi suknjo g. Kajfeža, ki je ostala v gostilniški sobi, in pisalni stroj. Nataka-ričinega denarja je bilo v tem znesku 600 din. Celotna škoda znaša okrog 4000 din. čudno je, da si je tat upal vlomiti ob cestni luči.
V	isti noči je bilo ukradeno kolo trafikantu g. Puncerju. Tat je odpeljal kolo iz veže. Morda je bil isti nepridiprav, ki ie vlomil pri Kajfežu. Orožništvo je začelo preiskavo.
GOSTILNA „PRI ČADU" POD ROŽNIKOM
vabi izprehajalce na obisk, kjer Vam bo na Idiličnem, senčnatem vrtu solidno in poceni postreženo s svežim pivom ter drugimi izbranimi pijačami in jedili.
Se priporoča
AGI ČAD.
Urejuje Da varia ßavljea, » Maja ga konzorcij *Jutras Stanko Yiiant, — £a Narodno tiskarno d* d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — ga inseratai dei je odgovoren Alojz Novak. — V4 v Ljubljani.