G l A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LET0 XIII., Št. 23 — CENA 10 DIN PONEDELJEK, 22. FEBRUARJA 1960 Brez togosti Na občinski konferenci SZDL n* Bledu, ki je bila v četrtek, • ■ februarja so govorili tudi o *metijstvu. Delegat Franc Medja j,f Poudaril, da so zadruge v nji-občini premajhne in prešibke, 0 niso kos vsem nalogam. Prav *radi gospodarske šibkosti pri za-JHSah tudi Še niso zaživele za-r"2«e ekonomije; so še zmeraj l°Vrsne,^ki so slabo ali p* sploh ":so obdelane. r-Jjfdi član Glavnega odbor* ^. UL Slovenije Boris Kocjančič, 1 1e bil na konferenci, je govoril ^ tern problemu. Poudaril je, da $»f mer^° 2a obstoj zadrug ne PreT0 iemat: 'e t0Ze zakonite j fY«e, pač pa predvsem gosposke možnosti in pogoje. eprav so se kmetijske zadruge panjih letih gospodarsko okreti' Vendar v splošnem še močno n£staiaj° nalogami, ki jim jih j naš hiter družbeno-gospo-r*i i. razvoj. Zadruge bodo mo-n-' Clrnhitreje preraščati v orga-th acils^°> kadrovsko in gospodar-i>eliL*0Cne organizacije z elementi ' 'kega kmetijskega kombinata. "o Cjn° PostaJa namreč jas-> da ob povečanih materialnih tfjPj*. Za razvoj zadrug, njihova Vt?n}a razdrobljenost ne ustreza ji n°vim nalogam. Slabi pogoji d^.^cij* in razširjene repro-,Ci.'e, premajhno področje za nu"rlanje raznih dejavnosti, ki so f,^e °b uvajanju sodobnega kme- ne moremo tehnično dobro urediti m strojne Prilll s^a organizacija prodaje le? S L0v-> pomanjkanje strokov-kadra, močan vpliv kmečke 1 *mosti itd. itd., vse to so sla-njib rnafini^ zadrug, ki ovirajo rj °v hitrejši gospodarski razvoj, j'^vo, da 122 zadrug v Sloveni-ltnnima niti enega traktorja, da ltatnnoZo zadrug na Gorenjskem P° en traktor in da pri take Tbfrn° rji/'l C zeml)e> Prav tako sili k itjk°vanju večjih zadrug. Tudi ^■anll način prometa s kmetijski- 2 Poditi in oskrbe kmetijstva Pos °j Posl°vnik zve2 m drugih ^.nikov, prav zaradi šibkosti k zadrug čestokrat vodi le 2 da darske enote. Pred časom zase spojijo v večje go-te je *« G, M f^0w e Vfdn0 nimajo zadostne ž# T°renhkem sicer nekaj zadrug *fjfcf- **J0, Ve"dar kljub temu ljP0toskt podlage za iz poln jeva prednje. se po--t. Občinski konferenci SZDL v Železnikih in Žireh Pospešiti gospodarski razvoj Včeraj, y nedeljo, 21. februarja, sta bili v kranjskem okraju dve občinski konferenci SZDL, in sicer v Zirek in Železnikih. S konferenc posredujemo t nadaljevanju nekaj najvažnejših misli. Žiri, 21. februarja Največ so na damašmji konferenci Socialistične zvei« govorili o perspektivah nadaljnjega gospodarskega razvoja občine. Nadalje o rakom štrukelj i t podjetju Alpama t ar o cieiatarih organizacijskih problemi* SZDL. V preteklem lsrtu j« gospodarstvo na področju žirovske občine aaor'no napredovalo. Medtem ko je nersjaafktiv« razvoj* industrije in obrti dokaj jesna, ja bilo doslej glada raavoj* kmetijstva precej nejasnosti. Vendar s» tudi ž* kažejo prvi rezultati načrtne j šega dala. Kmetijska zadruga bo že leto« ustanovila akonomijo, na katari bodo redili predvsem živino. S tam sa bodo močno povečali trž-ai prejseiki in ■ tem tudi dvignili dohodki n*dxuge ter občine. Mnenj* vsah delegatov je bilo, da bi v prihodnje v okviru možnosti kazalo i* pospešiti gospodarski razvoj. Zalo naj bi sa vsa razpoložljiva sredstva Vlagala predvsem t raavijanj* obrti, industrije ki kmetijstva. Delavski svet ALpine je ža lani sklenil vložiti vsa sredstva v tehn. izpopolnitev podjetja. Ker je bilo prešnja leta dalo v tovarni malo mehanizirano, j a bil nizek tudi kosmati dohodek, ki je znašal le 1,300.000 dinarjev na zaposlenega. Z rekonstrukcijo, ki jo bodo letos nadaljevali, bodo dvignili kosmati dohodek na zaposlenega na 3 milijone 300.000 dinarjev. Tako bodo OtstvaTili torej več sredstev za osebno potrošnjo, za nadaljnji razvoj tovarne in za potrebe občine. Seveda je taka orientacija izzvala tudi nekatere ugovore. Bili so posamezniki, ki so namesto strojev hoteli večje plač*. Večina p« je bila drugačnega mnenja in delavski »vet je sklenil, da bo letos nada-, ljaval z rekonstrukcijo, ker le tako j« mogoče tudi v perspektivi zagotoviti realen porast življenjske ravni žirovskega prebivalstva. V Tazpravi so sodelovali: Vinko Naglic, Vinko Mlinar, Lojze Fili-pič, Mara Gregorač, Jaka Mihevc, Miro 5'lajpah, Pavle Kopač in Peter Velika pripravlienost prebivalcev Selške doline za napredek in razvoi njihove komune Železniki, 21. februarja V jedilnici tovarn« »NIKO« v Železnikih j* bila dene* občinska konferenca Socialistične zveze, ki ji ja prisostvovalo okoli 100 delegatov in gostov. V poročilu, ki ga ja prebral predsednik Občinskega odbora (Socialistične *vaze Tone Šb en zvezni institut Kazen de preclkratkim ustanovljenega tekstilnega centra v Kranju, so pred dnevi dokončno sprejeli sklep o ustanovitvi /.vezncija instituta za čevljarsko stroko. — Na predlog Zveznega združenja čevljarske in gumarske industrije bo imel novi institut sedež v tovarni obutve -Planika« v Kranju. Institut bo ustanovljen s pomočjo ameriške tehnične pomoči, ki je bila dodeljena tovarni »»Planika-". Namen instituta je pripravljati nov strokovni kader za znanstveno proučevanje tehnoloških procesov proizvodnje, kvalitet izdelkov, novih metod v tovarnah obutve v Jugoslaviji itd. Občinska konferenca ZB v Bohinju VSE V ORGANIZACIJO 5*i s''h- Bitnica, 21. februarja. ^sjV°Ci ji(> bila v Boh- BistTici °'b-ktt * konferenc« Zveze borcev, *^nv S° ,aZ('tl t <227) in Pri hiranju tijjj1)111 enfarnega gradiva za zbor-nn -r.rir,r««,u»i^. Mnogo so J borce in te tih dosegli viden uspeh s tem, da so po.stovili vrsto spomeniških obeležij, od katerih imamo v luu-vkeni letu 5. OdločiJi so se, d« bodo vključili v to organizacijo vse, ki imajo za to pogoje, saj je izven nje, ki staje 72U članov, še preko 200 bivših borcev, aktivistov itd. -on Bertoncelj, je bilo obravnavano celotno gospodarsko, 'politično in družbeno dogajanje v občini v ra-z-dobju od zadnje konference. — Iz njega je razviden zlesti gospodarski vzpon celotne Selške doline in v zvezi ,5 tem naloge organizacij Socialistična zveze m ostalih ter gospodarskih organizacij. Nadalj« je bila Tazvidn« veliko pripravljenost prebivalcev, da tudi sami kar najvač prispevajo za to, da si uredijo lepše in srečnejše življenje. Sodelovali «o pri številnih krajevnih delih, prispevali £0 v denarju, lesu in drugem materialu v skupni vrednosti 11,395.000 dinarjev in opravili 21.160 prostovoljnih ur. Zadnji občni zbor pa tudi današnja konferenca je ponovno potrdila veliko pripravljenost, d* nadaljuje s svojim delom. Prav gotovo je tak izreden vzpon zapustil nekatere probleme, ki jih bodo morali bolj energično reševati. Eno takih vprašanj, ki so ga načeli v razpravi., je to, da jim ne bo nobene .stvari tako manjkalo kot dobrih (strokovnih moči. Poudarili so potrebo po primernem načinu izobra-žavnja in izpopolnjevanja tistih ljudi, ki so ž* v proizvodnji. Spremeniti pa bo treba tudi politiko štipendiranja v občini itd. Nadalje eo govorili tudi o težnji po kultur-no-prosvetni dejavnosti prebivalcev. Načeli pa so tudi vprašanje kmetijske proizvodnja in poudarili, da so zadružni sveti premalo razpravljali o proizvodnih načrtih zadrug. Posebno velika naloga jih rv.ka na področju razvoja živinoreje, ker ima ta dolina vse pogoje zanjo, žal ima ta dolina dane« manj živina kot pred vojno. f 9ov0*'.ad PriProvlJajo o«r nl> tudi o skrbi ; le J1' P*dlih borcev. Poisebej pa Vy n«gl*seno, da " bore bi se morali in v večjem v družbeno-.enju v občini. Raz-lv J^'i so tudi o spomeniški de-°sli, s katero so v zadnjih le- i aktivneje. Poli."" ude;stvovati Ftttera živ' evilu »I: i premier Hansen umrl V 'P&tek, 10. februarja /večer je V Vr "vopoinhagnu umrl v 53. letu Sl i preds ed nik danske Vlade u. 'iS. idii Hdinsen. Predse din ilk 4r)* le bil H« »en, kjJ^lkTatiskl od leta 1955. u |e i m ' ■ i 8. nov. del.ivski družini, stranki in I90ft v V so-vlimli- hPv' sodeloval od leta 1920. \*\u\'''' ka>neje |e l)il Izvoljen za f|H(. 'r'a sorlaldcimokraKke mla- '"Hik laaZL^ta it>.r)5 pa |« postal pred« »Iranke im vlada. V Desetletnica T e dni se vsa slovenska javnost spominja moža, revolucionarja in literata, ki je velik del življenia posvetil borbi /.a svobodo slovenskega naroda. Pred desetimi leti (IS. februarja 1950) je umrl Prežihov V'orane - I.ovro Kuhar in v vrstah slovenskih revolucionarjev in literatov je nastala občutna vrzel. I.ovro Kuhar je eden največjih slovenskih in jugoslovanskih pisateljev med obema vojnama m po osvoboditvi. Njegova znana zbirka novel, ki je izšla leta 1940 pod imenom SAMORASTNIKl, se odlikuje s preprostostjo, jasnostjo, sa-moniklostjo, revolucionarnostjo, ljubeznijo do ljudi in reali-ttiinim slogom. Napisat je tri romane (PO/CGANICA, DO-BKRDOB in JAMNICA), poskusil pa se je tudi v dramatiki (nedokončana drama iz km-čkeva življenja PF.RN I AKt )VI i. Mladini pa je l. 1949 dal knjigo pomembnih črtic SOLZICK. Prežihov Voranc ie po desetih letih še prav tako živ pred nami, kakor \e bil one dni. MogO&ta postava — podoba moža, ki stoji trdno, kot gospodar na svojih tleh in se s preiskujočim pa hkrati zasanjanim pogledom ozira po zemlji m njenih sinovih in jim z neusmiljeno pravičnostjo meri preteklost in prihodnost, čeprav mu srce prekipeva od radodarne ljubezni. Naglic. Poudarili so, da ne glede na velike gospodarske naloge, pri katerih je prebivalstvo pripravljeno sodelovati tudi s samoprispevki, ne kaže zapostavljati druge naloge, ki jih ima Socialistična zveza. Pripravljajo ustanovitev Delavske univerze, z izgradnjo kulturne dvorane v Zadružnem domu nameravajo poživiti kulturno-prosvetno delo, na komunalnem področju pa jih čaka letos asfaltiranje ceste skozi naselje. Ob koncu so izvolili 30-članski plenum, za delegata na V. kongresu SZDLJ pa so izvolili Feliksa Mravlje ta. -ik Nova kanalizacija na Bledu Skaloviti teren močno ovira delo (Foto: F. Perdan) Pred sklepanjem o okrajnem družbenem pianu ZADNJI POPRAVKI V torek bo 0L0 Krani spreiel družbeni nacrt in proračun za 1,1960 Krauvj, 20. februarja V Kranju je bila danes seja Sveta za družbeni plan in fimance OLO, na kateri so razpravljali o priporočilih in predlogih popravkov in sprememb Predloga okrajnega družbenega plana za leto 1960, ki so jdh dali občinski ljudski odbori, nekatere gospodarske organizacije in Zavod za planiranje LR Slovenije. Precej predlogov je zgolj stilističnega značaja, nekaj pa je tudi pomembnejših im pri njih se je Svet dlje zadržal. 2ivahna je bila razprav« predvsem o predlogih k IV. poglavju Predloga okrajnega družbenega plana, ki govori o zaposlenosti in produktivnosti in ki predvideva posebne ukrepe za omejevanje zaposlovanj* novih delavcev ne le za industrijo, pač pa tudi ia gradbeništvo, kjer lani zaposlovanje ni bilo oinajeno. Predlog plana namreč določa z« posamezna gradbena podjetja, koliko delovne sile smejo imeti v posameznih kvartalih, kot kriterij pa je vzeto najvišje mesačno stanje zaposlenih v u^-trez-•nih tromesečjih leta 1959. K temu predlogu pa so poslali svoje pripombe ObLO Radovljica, Gradbeno podjetje »Projekt« v Kranju in še nekatera druga podjetja, pa tudi členi Sveta so bili mnenja, da bi bil boljši kakšen drug način omejevanje, ne po kvartalih. Zato so sprejeli sklep, da bodo predlagali Ijudtskemu odboru spremembo te smernice, ki noj bi se glasila, da najvišja stanje zaposlenih v grad- benih podjetjih ne sme presegati najvišjega stanja zaposlenih v letu 1959 in da mora vsako podjetje pri tem doseči na zaposlenega najmanj 5-odstotno povečanje bruto produkta, računanega po enotnih cenah. K poglavju predloga plana o gradbeništvu je ObLO Kranj predlagal, naj se posamezna projektantska podjetja centralizirajo, vendar je Svet vztrajal pri prvotni smernici predloga plana, ki določa ravno nasprotno, namreč da naj gradbena podjetja ustanove oziroma razširijo lastne projektivne biroje, da se na ta način zmanjša preobremenjenost projektantskih gospodarskih organizacij in zboljšajo projektantske kapacitete nasploh. Pranr tako Svet ni soglašal s predlogom ObLO Kranj, naj se k poglavju o gostinsitvu in turizmu vnese dodatno priporočilo, da ,se v letu 1960 pripravijo načrti za gradnjo lastnih prostorov za Gorenjski sejem, ker so nekateri člani predvsem spričo aktualnejših potreb Razgovor s predsednikom loške občine tov. J ožetom Nastrane m Nagel razvoj gospodarstva Predsedniku loške občine Jožetu Nastranu smo zastavili nekaj vprašanj iz gospodarstva iz škof je loškega območja. zaposlili odvisno delovno silo, kar je tudi naš glavni namen.« J »Povejte nam, prosim, nekaj o letošnjem gospodarskem načrtu loške občine?« »V Gorenji vasi bodo pričeli z zidanjem novih prostorov tovarne Tiskenine iz Krenja. Stroški bodo znašali 35 milijonov dinarjev. Nabavili bodo 13 strojev, s proizvodnjo pe bomo začeli v letu 1961. V tovarni Motor bodo za svoje potrebe zgradili na Trati veliko industrijsko halo za povečanje pro-zvodnje, zidali bodo upravno poslopje In poslopje družbene prehrane. Del svoje industrijske proizvodnje bodo prenesli v vas Rateče, kjer so imeli do sedaj pilarno. Odslej bodo tu. izdelovali gasilne črpalk«. To bo edino podjetje v Jugoslaviji, ki bo izdelovalo te proizvode, Od dosedanjih 200 milijonov dinarjev bruto dohodkov bodo povečali briuto dohodek na 250 milijonov dinarjev letno. Z nabavo novih strojev bo namreč tovarna Motor v Poljanah povečala svojo proizvodnjo zn 100 odstotkov. Tudi tovarna Termika v Bodov-ljah, ki izdeluje iz žlindre posebne vTtte industrijske volne, bo povečala svojo proizvodnjo v tem letu za 100 odstotkov. Z odobritvijo vloženega elaborata, bo Skofja Loka dobila novo tovarno močnih krmil. Ta bo velikega pomena ne le za občino, ampak za Viso svojo republiko. Tudi v obratu Plenike v Poljanah bodo povečati svojo proizvodnjo. Pov od bodo »Kaj predvidevate za izboljšanje življenjskega standarda ljudi v letošnjem letu?« »•Negospodarskih investicij bo za 450 milijonov dinarjev. Od tega. bomo da.li samo za gradnjo stanovanj 268 milijonov, ostali denar pa bomo porabili z^ zidanje mostov, vodovoda, cest itd. Pričeli bomo z gradnjo 124 novih družinskih stanovanj. V mestu bomo ustanovili centralno kuhinjo s kapaciteto 1000 obrokov dnevno in pričeli z zidanjem nove šole na Trati. Za kulturo in prosveto je namenjenih dvakrat več sredstev kot lani.« VISOK OBISK Pred dnevi so si v tovarni »Motor« v Skofji Loki ogledali proizvodnjo državni sekretar za notranje zadeve tov. Kadunc in ajegov pomočnik tov. Majcen, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Janko Rudolf, generalni direktor Narodne banke Ntfco Kavčič in direktor Ju-gobarcke. Gos>tje so ugotovili velik napredek tovarne, posebno pohvalno pa so se izrazili o delovnem procesu hladilnikov im hladilnih naprav. Tovarna Motor v Škofiji Loki je edina tovarna v Jugoslaviji, ki bo začela serijsko izdelovati samoposfcrežine hlailMne pulte in to 1000 komadov na leto. V. R. imeli pomisleke o rentabilnosti takih sejemstkih prostorov. Na seji Sveta so razpravljali še o številnih drugih predlogih (ureditev cest na področju loške in ži-rovske občine, elektrifikacija >a področju loške in železniške občine, investicije v gradbeništvu, kmetijstvu in prometu, o načrtnem gospodarjenju r gozdovi itd.), med katerimi p* *o bili »ekateri manj pomembni in bLitveno predloge plana ne spreminjajo. Precej čaga pa -so se zadržali pri novi veriemti razdeljevanja proračunskih sredetev med okrajem in občino, ki je uzakonjena z novi-n zakonom o proračunih, ki pa pogojem razvitosti občin oa Gorenjskem ne ustreaa v tolikšni meri kot lanskoletna varianta, -t r > Aktualno vprašanje Gripa Gripe, ki že nekaj česa razsaja po raznih deželah Evrope, prihaja tudi k nam. Njeni spremljevalci go: visoka temperatura a glavobolom, utrujenost in bolečine v udih. Ponekod zajema gripd kar cele družine, čeprav je bolj popustljiva pri otrocih. O tej zadevi srno povprašali tudi v Zdravstvenem domu v Kramju. Dr. Janez Bajželj nam je povedal, da je zadnje dmi približno polovica vseh obolenj v Kranju zaradi gripe, v ambulanti v Stražlšču pa kakih 30 odstotkov. Tudi obiski na dom so se povečali im je saimo en moral razen drugega dela v petek, 19. februarja, pregledati 37 pacientov na domu, večinoma zaradi obolelosti od gripe. Kot so nam povedali v Zdravstvenem domu, so obolenja za gripo začela naraščati zlasti po soboti, 13. februarja. V vsakem primeru gripa, Ki razsaja, ni nevarna. To seveda ne pomeni, da se ni treba paziti. Zdravniki priporočajo bolnikom predvsem posteljo, limone in vroč čaj z medom. V_j 0 gospodarieniu v Železarni Na letošnjem občnem zboru sindikalne organizacije jeseniške Železarne, ki bo predvidoma 18. marca, bodo kritično ocenili gospodarjenje v podjetju. Takrat bo namreč že poznan zaključni račun podjetja, ki jim bo hkrati služil kot smernica za letošnje leto. Bogate izkuišnje, ki so jih imeli leni, bodo prav gotovo vzpodbudno vplivale na nadaljnje delo. Hkrati bodo govorili še o nagrajevanju, o skrb: za človeka, o standardu in drugih vprašanjih. Sindikalne podružnice se že pripravljajo na občni zbor, predvsem pripravljajo kandidate za nov izvršni odbor sindikalne organizacije, -k hi*- L PABERK1 PO SVETU KAJ STORITI? Predstavniki treh zapadnih sil v Vzhodni Nemčiji — tam imajo Velika Britanija, ZDA in Francija svoje vojaške misije — so v zagati. Ne vedo, kaj storiti z novimi pro-pustnicami za gibanje v Vzhodni Nemčiji. Doslej so jim te prepustnice izstavljale sovjetske vojaške oblasti. Odslej pa jim jih bo praktično izstavljalo notranje ministrstvo Demokratične republike Nemčije. Sedaj razmišljajo, ali naj jih vzamejo ali »e. Boje se, da bi z novimi prepustnicami dejansko že priznali obstoj Vzhodne Nemčije kot samostojne države. Boje se torej priznati nekaj, kar ebstaja in je Tealno dejstvo! HISTERIČEN LOV Skoraj štirinajst dni pet ledij argentinske vojne mornarice in argentinsko vojno letalstvo, zaman išče dve neznani podmornici, ki sta se menda pojevili v argentinskem zalivu Golfo Nuevo. Ta lov je precej histreričen, saj ne štedijo z razstrelivom, ki ga z letel in ladij vsipljejo v vodo. Razen tega je prišlo do prepira med mornarico in letalstvom. Drug drugega obtožujejo zaradi neučinkovitosti pri iskanju podmornic. Stalni itrah pred subverzijo, ki se je v obdobju hledne vojne vcepil v glave mnogih ljudi po svetu, je verjetno tudi v Argentini še sedaj tako močan, da ni izključeno, da gre v tem primeru za privide. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o podmornicah ob ergentinski obali, je podpredsednik sovjetske domiselno odvrnil: »Pred-bodo ladje pobile mnogo ponedeljek, 22. februarja 1«* vlade vsem rib.« DVE IZJAVI Ob eksploziji francoske atomske bombe v Sahari, se je pojavilo v svetovnem tisku mnogo komentarjev. Velik« večina komentarjev je obsojala francosko početje. »New York Post« je objavil uvodnik »Velika prevara«, v katerem je med drugim napisano: »Postopek norosti in žalosti za sodobnega človeka, imenujejo de Gaulle in mnogi njegovi sorojaki — najlepši čas za Francijo. Ta postopek je eksplozija atomske bombe v Sahari.« Predstavnik za tisk zahodnonem-ške vlade von Eckert pa je svetovnemu javnemu mnenju na kljub dejal: »Dejal sem že in rad ponovim: Zvezna vlada meni, da ima Francija, kot vse ostale države, pravico izdelovati lastno atomsko orožje.« Nekateri komentarji so ob francoskem poizkusu napisali: »Pojavila se je četrta atomska sila. Peta pa bo Nemčija.« Sele ob tej izjavi nam postane izjava von EdkeTte razumljive. IZ NAŠIH KRAJEV r OBRAZI IN POJAV barvnimi skioptičnimi denamih sredstev ZANIMIVO PREDAVANJE Kamnik Planinsko društvo v Kamniku je organiziralo prvo letošnje predavnje. Predavanje tovariša Mirka Kambiča pod naslovom ->Pot po Kaliforniji in ob Nia-garskih slapovih-«, je bilo spremljano z slikami. GOSPODINJSKI TEČAJ NA KOPRIVNIKU Koprivnik V oddaljen vasici v bohinjskem kotu, na Koprivniku, so si zaželeli gospodinjski tečaj. — Vso skrb za organizacijo tečaja je prevzel upravitelj šole, ki mu je uspelo s pomočjo Zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju dobiti gospodinjsko učiteljico. Enotedenski tečaj je' obiskovalo 14 žena in daklet. Z zanimanjem so sledile pouku o sestavi človeškega organizma in pravilnih sestavinah in količinah hrane, ki jih mora človek vsakodnevno uživati, če hoče, da ostane zdrav in sposoben za delo. Največje veselje so pokazale pri praktičnem kuhnju in sestavi jedilnika. Hitro so se privadile kuhanju v ekonom -loncu, pečenju v električnem pečnjaku, pravilni priprav'i mize in serviranju Z. C. NOVI IZDELKI V TISKANIM Kranj V »Tiskanini« v Kranju so za letošnjo sezono razen standardnih artiklov pripravili nekaj novosti, ki so bile že ob prvem koraku v javnost — na S^jmu mode 1960, ki je bil od 16. do NOVO PEKARNO BI RADI škefja Loka V škofjeloški pekarni spečejo dnevno 1700 kilogramov kruha in 6000 vrst različnega peciva. Radi bi zgradili novo pekarno, ker stara ne zadošča potrebam, vendar jim za to primanjkuje VULKANIZIRANI ČEVLJI ZA JUGOSLOVANSKO ALPINISTIČNO EKSPEDICIJO NA HIMALAJO Kranj, 20. februarja. — V pripravah jugoslovanske alpinistične ekspedicije v Himalajo na 7816 metrov visoki Namda Devi sodeluje tudi kranjska tovarna čevljev Planika. Za celotno odpravo je izdelala brezplačno posebne čevlje z vulkanizi-ranimi gumenimi podplati ter dvojnim šajak tekstilnim materialom, podloženim z umetnim krznom. Člani ekspedicije bodo nosili te čevlje v visokem snegu in med taborjenji. Po zunanjem izgledu so čevlji povsem podobni potrošnikom dobro poznanim vulkan iz iranim čevljem model Krim, ki jih izdeluje ta tovarna. D. R. tudi na golniku šoferski tečaj Društvo Ljudske tehnike bolnic« za TBC na Golniku je na željo članstva organiziralo tečaj za šoferje in šoferje amaterje, ki se je že pTičel 15. t. m. Obiskuje ga 60 tečajnikov. Ko bodo opravili društvene izpite, bodo morali svoje znanje preizkusiti še pred strokov-24. januarja letos na Gospodar- no izpitno komisijo, preden bodo skem razstavišču v Ljubljani -zelo dobro sprejete, saj so nekatere med njimi vzbudile pravo presenečenje. Posebnost novih izdelkov je njihova apretura. Ta je izdelana po sodobnih postopkih. Tudi po večkratnem pranju je stalna in ne dopušča mečkanja tkanine, nekatere med njimi (za satin, popelin in delen) pa dajo tkaninam izreden sijaj. popolno zavarovanje Pretekli četrtek, 18. februarja, je v Boh. Bistrici zasedal Občinski ljudeik odbor Bohinj. Prisotni odborniki so obravnavali o predlogu okrajnega družbenega načrta in o proračunu za leto 1960. V drugem delu zasedanja pa so imenovali nove svete občinskega ljudskega odbora, pri katerih je prišlo do nekaterih sprememb. Med ostalimi pomembnimi vprašanji, ki so jih obravnavali, je tudi zdravstveno zavarovanje kmetovalcev. Ne opno- vi mnenj prizadetih, ki so jih iz-nesli na zadnjih množičnih sestankih Socialistične zveze, je bilo sklenjeno, da se na področju bohinjske občine uvede popolno zdravstveno zavarovanje, ker so za to dani vsi pogoji. dobili vozniško dovoljenje. DESETLENICA GRADBENEGA PODJETJA »SAVA« NA JESENICAH Jesenice, 21. februarja Splošno gradbeno podjetje »Sava« na Jesenicah, ki se je razvilo v dobi svojega 10-letne-ga delovanja iz majhnega v eno največjih gradbenih podjetij, praznuje danes svojo 10-letnico. V počastitev 10-letniee je bila danes dopoldne slevnostna seja delevskege sveta. Gostje, ki «o se udeleželi današnje seje, so dali s svojo nevzočnostjo poseben poudarek pomembnosti tega gredbenega podjetje. U. OBČNI ZBOR Šenčur V četrtek, 18. februarja zvečer, so imeli člani Svobode v Šenčurju svoj občni zbor. Na zboru so sklenili, da bo odslej športna sekcija samostojno delovala in ne tako kot doslej v sklopu Svobode. Izvolili so upravni odbor in predsednika športne sekcije, kot tudi predsednika posameznih športnih panog. NOVA PREMIERA NA JESENICAH Jesenice, 21. februarja Gledališče »Tone Cufar« na Jesenicah je uprizorilo s-inoči novo premiero letošnje sezone Steinbeck-Kreftovo dramo v še/stih slikah »LJUDJE BREZ ZEMLJE«. Občinstvo je igralce nagradilo z velikim aplavzom. 24 novih esperantistov v kranju Kranjsko esperontsko društvo je v preteklem letu organiziralo ra-četniški tečaj, esperontskega jezike. Te dni je bil zaključek tega tečaja 3 končnimi izpiti. Izpite je uspešno opravilo 24 tečajnikov. V soboto, 20. februarja pa je bile slovesna razdelitev spričeval s kratkim programom. Tako je sede j v Kranju že okoli 100 esperantistov. m. m. več pomoči Članom zb in otrokom padlih borcev Skofja Loka, 21. februarja V polni dvorani DPD Svobode v Škofji Loki je bila danes dopoldne Tedna letne skupščina Občinskega odbore ZB Škofje Loka. Iz poročil upravnega odbora je bilo razvidno, da deluje na področju občine 13 osnovnih organizacij ZB s 1094 člani, od katerih je 856 moških in 438 žensk. -trn klub mladih proizvajalcev bo treba ustanoviti Trata 21. februarja Sinoči je bile v Gorenjski predilnici ne Trati letne partijska konferenca osnovne organizacije SKS tamkajšnje toverne. V ta namen so sklenili ustanoviti klub mledih pro-izvajelcev in preko njega izboljšati delo mladine. -an V. Ne bom se prepiral Na stadionu je bila gneča. Blatno vse naokrog. Zato se je Pavle odstranil do bližnje vzpetine in skušal od tam gledati tekmo. Tam sta se našla z . . . Ne, imena ne bi izdal. Ne vi bilo pravi Zlasti ne, ker je podobnih stvari veliko. Le zaradi lažjega opisovanja mu recimo na primer — Tone. »No, ondan,« je Tone brž začel pripovedovati Pevletu o velikem dogodku. »V hiši, kjer stanujem je bila pred dnevi cela reč. Prišla je inšpekcija, zasliševali so stanovalce, zahtevali izjave in . . .« Šlo je za predsednika hišnega sveta. Najemnine menda ni redno odvajal kot bi moral, neke račune je imel dokaj' sumljive. Zasliševali so tudi neke obrtnike. Kaj vse se godi dandanes! Sam kriminal/ Ljudje skušajo živeti le na račun drugilo žuljevi Taki so izvoljeni predsedniku On, Tone, ve za celo stvar že zdavnaj. Je član hišnega sveta. Vendar je najbolje molčati. Enkrat so na seji nekaj takega drugi omenjali predsedniku. Toda, kaj, ko niso vedeli vsega, ko niso mogli dokazati. On, Tone pa se ne mara prepirati. Tako je pripovedal Tone. Pavle ga je samo poslušal. Potem ga je nenadoma vprašal. »Ali ni predsednik tisti visok, suh človek, ki si mi ga nekoč predstavil?« »Ne! Ne vem, ne spominjam se,« je počasi odgovarjal Tone. »Tistikrat, ko smo se vračali iz Kranja na tovornjaku, se ne spomniš? Ko so naši zgubili z Jeseničani.« »A, ja! Menda je bilo res,« se je sam sebi začudil Tone. »Da, on je bil takrat z nami. Saj je dober človek. Večkrat sva skupaj. Tudi danes je dejal, da pride na tekmo, pa ga ni.« »Ti si torej vedel Za vse te njegove nepravilnosti?« gA je pobaral Pavle začuden. »Seveda. Vsi po hiši so o tem govorili.« »Ja, potem pa res ne razumem!« je dejal Pavle in stopil korak nazaj. »Kako vendar, da ga nisi opozoril. Tvoja dolžnost bi bila! Saj si vendar član hišnega sveta. Na seji bi bil moral povedati. Ali vsaj njemu samemu, kot tovarišu, prijatelju!« Tone se je malo zamislil. Sedel je na okrušenem ob-zidku in bingljal t desno nogo preko levega kolena. »Ne bom se prepiral. Kaj meni mar. Samo zameril bi se mu. Nočem se vtikati v stvari, ki me ne zanimajo.« Tako je pred dnevi Pavle ponovil pogovor s Tonetom. To je bilo že jeseni. Danes so že zadnje ženice naselja pozabile »senzacijo« o inšpektorju in zasliševanju. Vsa stvar se je bila končala brez posebnih ugotovitev. Ob preiskavi niso našli nobenih sumljivih računov, nobenega pridržanega denarja od najemnine — in govorice so brž utihnile. Vse je bilo plod govorenja za vogali. Samo tega, kot pravi Pavle, ne more pozabiti, kako je bil Tone pripravljen govoriti o »kriminalu« in »življenju na račun drugih žuljev«, ni pa bil pripravljen, da bi pomagal znancu, celo prijatelju, preden bi prišlo do inšpekcije ... In to vse zavoljo njegovega: »Ne bom se prepiral!* K. M. Kje največ grešimo? 1329 li Jesenice, 20. februarja Tu je bila danes popoldne ustanovna skupščina Občinske zveze LJUDJE IN DOGODKI Atomski koledar Od Alamogorda dc Sahare 16. juli) 1945: ZDA opravijo tajen atomski poizkus v Alamogordu. 6. avgust 1945: ZDA vržejo prvo atomsko bombo na japonsko mesto H i rešimo. 14. avgusta 1945: ZDA vržejo drugo atomsko bombo na japonsko mesto Nagasaki. 14. junija 194«: Objavljen Ba-ruchov plan o mednarodnem nadzorstvu nad atomskim orožjem in o uničenju zalog atomskih bomb v ZDA. 30. junij 1946: ZDA preizkusijo bombo na Bikinih na Pacifiku 22. septembra 1949: Prvi poizkus z atomsko bombo v ZSSR. Konec ameriškega monopola. 28. oktobra 1951: ZDA preizkusijo manjše taktično nuklearno orožje v Ne vadi. 3. oktobra 1952: V Avstraliji eksplodira prva britanska atomska bomba. Pojavi se tretja atomska sila. 16. novembra 1952: ZDA najavijo prvi preizkus vodikove bombe na otočju Einivvetok na Pacifiku. 12. avgust 1953: V ZSSR eksplodira prva vodikova bomba. 21. januarja 1954. ZDA splovijo prvo atomsko podmornico — Nauti-lus. 15. maja 1957: Velika Britanija preizkusi prvo vodikovo bombo na Božičnem otočiu na P-ijHfikn 11. julija 1957: ZDA preizkusijo prvo raketo z atomsko glavo. 26. avgusta 1957: ZSSR javlja o uspelem poizkusu medkontinental-nega balističnega projektila. 21. oktobra 1957: Francija izjavi, da bo začela proizvajati atomsko orožje. 31. marec 1958: ZSSR objavi prekinitev jedrskih poizkusov. 28. april 1958: ZDA začno serijo poizkusov na Pacifiku. 22. avgusta 1958: ZDA in Velika Britanija izjavita, da sta pripravljeni ustaviti poizkuse z 31. oktobrom, če jih ZSSR ne bo nadaljevala. 3. oktobra 1958: ZSSR izjavi, d d je obnovila poizkuse, ker so to storili tudi Američani. 30. oktobra 1958: ZDA izvedejo ✓ečjo serijo poizkusov v Nevadi. 31. oktobra 1958: Začetek konference o prekinitvi poizkusov v Ženevi. Šest sto petdeset storilcev je 944.200 dinarjev in 59 dni zapora, otroke brez potrebnega sedeži zagrešilo 685 prekrškov. Njihove Taki bo glavni podatki iz ob- 18 zato, ker so vozili v vinje' skupne denarne kazini znašajo širnega poročila sodnika za pre- nem stanju. 18 posameznikov s° krške v jeseniški občini iz lan- kaznovali zato, ker so s kole**? . . r\r%AA ritega leta. vozili vzporedno z drugimi k0' / Uđi na Jeseničan ZVeZa UH/Vl Skupno je bilo lani na Jese- lesarji in kar 74 zato, ker so v<>- nicah prijavljenih kar 874 kršil- rili ponoči brez luči. Zaradi n«'( cev. Toda sodnik je izdal le 631 upoštevanja prometnih znak0^ kazenskih odločb, na katerih je je bilo kaznovanih 25 voznik0*' kaznoval 655 storilcev za 685 kr- zaradi prekoračitve določene šitev. Drugi niso bili kaznovani, trosti 18, zaradi ineupoštev*0!! društva prijateljev mladine jeseni- Največ je bilo kaznovanih na prednosti ob prehitevanju ! ške občine. Navzočih je bilo okoli denarne globe, medtem ko so le voznikov itd. 240 delegatov in gostov, med nji- v šestih primerih določili zapor- Daleč na drugem mestu P° ml tudi predsednica Okrajne zveze ne kazni v skupni višini 59 dni. številu kršilcev je področje JaV' DPM Smilje Gostiša. Največ prekrškov je v pro- nega reda in miru z 71 odl<>c' Kakor je poročal predsednik metu oziroma na javnih cestah, bami. Zaradi kršitev predpis0* DPM jeseniške občine Lenardič, je IJazni s toga področja so visoko o voznikih motornih vozil j'S ta organizacije, ki šteje 679 členov, nad ostalimi, saj je bilo izreč3- kaznovanih 68 posameznikov. dosegla v minulem letu lepe uspe- nih kar 251. kazenskih odločb. Ob radi nediscipline v predvoja^1 he. Ti uspehi pe «o bili doseženi podrobnejšem pregledu teh ka- vzgoji 49, ker niso prijavili b'' predvsem zato, ker so sodelovali zni pa je razvidno, da je največ vališča 38, ker niso imeli u£k z osielimi političnimi organizacija- kršilcev (88) zaradi neurejenega jenih osebnih izkaznic 24 ^v mi, orgeni družbenega samouprav- stanja vozil. To so kolesarji brez teljov itd. ljanja in kolektivi. Naj omenimo zavor itd. — Kar 30 jih je bilo Taka je slika o prekrških nepravi!' 3. novembra 1958: ZSSR izvede »erijo poizkusov. 26. avgusta 1959: ZDA izjavijo, da ne bodo preizkušale atomskega orožja do konca leta. 28. avgusta 1959: ZSSR izjavi, da ne bo preizkušala atomskega orožja vse dotlej, dokler tega ne bo storil Zahod. med drugim veliko organizacijsko kaznovanih, ker so na kolesu na Jesenicah. Največ pomoč, ki so jo dala podjetja rez- vozili ni m krožkom DPM. Semo denarna zato, pomoč je dosegla skoraj 3 milijone dinarjev. Društva prijateljev mladine povezujejo ,skoraj vso šolsko mladino jeseniške občine, ki je organizirana v pionirskih odredih. Le-teh pa je 12, ki vključujejo 3379 članov. 4329 cicibanov in pionirjev je vključenih v raznih sekcijah, krožkih, klubih in društvih ,kjer pe izživljajo v eni izmed športnih tehničnih ali izobraževalnih sekci-jeh. — Nekaj nad 600 pionirjev je vključenih tudi v planinskih društvih. še drugo odraslo osebo. 22 nost.i je v.sokakor na cesti, ker so na kotami vozili -1.c- S sodišča CE PREJŠNJA KAZEN NE ZALI Z11 nista vedela, kaj vse naj bi • v objestnosti počela. — Obj«p njune objestnosti je mod d** oda: u i m postale tudi lesena pr( jalna turističnega društva Vintgarju. Najprej sta vlomila Vinko Pivk iz Pod koč ne pri Jesenicah je bil zaradi tatvine že kaznovan. Ker pa prejšnja k«zcn zanjn ni bila dovolj pod- učna, ga je znova zamamila prodajalno, ker sta mislili, da skušnjava po tujem premoženju, bosta iz morebitnih zalo.;, ki % Podjetja, ljudski odbor, in druge oktobra mn je obisRal 6V<)jo ^ ^ minevanj« za pomoč društvom prijateljev mladine. Tako so lani DP Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. KAM MARIJANA? 20. novembra 1959: Generalna skupščina Združenih narodov ^prejme z 51 proti 16 glasovom priporočilo Franciji, naj opusti predvideni preizkus atomske bombe v Sahari. 29. decembra 1959: ZDA izjavijo, da si po Novem letu pridržujejo pravico pričeti z novimi poizkusi. Njihova konkretna odločitev bo odvisna od sovjetskega stališča. 30. decembra 1959: Sovjetska zveza izjavi, da ne bo obnovila poizkusov vse dotlej, dokler to ne bo storil Zahod. 13. februarja 1960: Francija kljub priporočilu OZN preizkusi atomsko bombo v Sahari. mladine jeseniške občine poslala n« letovanje več kot 1100 otrok, za kar so porabili nad pet milijonov dinerjev. Poskrbela so tudi za druge prireditvi, zla(sti ob Tednu otroka, za novoletno jelko, ob Tednu mladosti itd. Na podlagi doseženih uspehov in zaključkov, so sklenili, da je začeto delo treba nadaljevati in še bolj krepiti vezi med društvi prijateljev mladine in ostalimi organizacijami. -k Nezgode % A. K. iz Ovsiš si je pri padcu zvila desno nogo. f> M. K. iz Milj je padel in si poškodoval desni komolec, tfi P. S. iz Orehka si je pri padcu ranil čelo. stikal po podstrešju, je med drugim opazil tudi elektromotor, vreden 35.000 din. Ker ni bilo nikogar v bližini, je motor demontiral in ga odnesel v svoje od sezone, pogasila Ker pijač v proda jalni ni eta razbila stekleniino in P°*~ tvo ter z razdejanjem povzroči TurLstičnemu društvu Gorje tisoč 370 dinarjev premoženj^, škode. Na sodišču sta deja«' i e V Podkočno. Tam ga skeesano priznala. Sodišče v f^fi je .^kril v drvarnico pod premog, da ga organi LM ne bi našli. Ker seveda Prva kazen pri Pivka ni dosegla zaželenega namena, jf> bila druga kazen seveda nekoliko strožja. Sodišče v Radovljici ga jt> obsodilo na 10 me.s KJ9V Sapom, Morda bo droga ostrejša kazen le dos"",l.i tisto, kar jo njen na.men. DRAGA AVANTURA F. S. z Višelnice pri Gorjah in S. M. iz Spodnjih Laz pri Gorjah sta so 27. novembra 1959 v Vintgarju močno opila. Vinska kapljica ju je tako sogrela, da dovljici je obsodilo F. S. mesece zapora, pOgOjBO ZS treh let, S. M. pa na 30.000 d1"1 denarne kazni. Plačali bosta nl rala tudi stroSke kazenskega P0' stopka. Turističnemu društvu P"1 povrniti povzročeno škd';1 pila bolj po pameti* na M V začetku tedna prodor m vala s snegom. Prevladovalo p* hladno vreme / iivi.i/om ponoči. r7le3a hO PONEDELJEK, 22. FEBRUARJA 1960 OBVEŠČEVALEC MALI OGLASI AMD Šenčur organizira tečaj Za rnopodiste. Prijave sprejema trgovina »Krvavec« do 22. februarja 5G2 AMD Šenčur organizira tečaj 23 poklicne traktoriste. Prijave sprejema trgovina » Krvavec« Šenčur. Pričetek tečaja 23. februarja ob 16. uri v društvenih Prostorih 563 Gostilno oddam na račun. Naslov v oglasnem oddelku pod "Skofja Loka« — 537 železno blagajno, visoko 1,20 '"etra, prodam. Naslov v oglas-n«n oddelku 598 prodam italijanski dvosedeini ^oped na 3 prestave z žaganja-Cern in ščitnikom ter češko sko-r*3 novo moško kolo. Naslov v glasnem oddelku 638 Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj bo razprodalo v tetrtek, 25. t. m. ob 9. uri na Javni dražbi naslednja osnovna sredstva: 4 gumi vozove nosilnosti 5, 3 in 2,5 tone 3 vozne konje in 5 konjskih vpreg Dražba bo na dvorišču sedeža podjetja, Gorenjesavska cesta 4, kjer bo možen ogled v°z, konj in vprege 1 uro Pred pričetkom dražbe. Ančki Kozjak in Tonetu Puglju želijo mnogo sreče ha skupni življenjski poti. Vesela družba v sredo Očala sem izgubila v torek t Kranju. Prosim vrniti proti nagradi v oglasni oddelek 6*37 Žensko, desno, usnjeno, rjavo rokavico sem izgubila od Beksel-na do Rešilne postaje. Prosim, proti nagradi vrniti na naslov v, oglasnem oddelku 338 TVD »Partizan« Gorenja vas priredi na pustni torek zvečer tradicionalno pustno maškerado. Nagrade za najlepše masku znašajo 8000. 4000 in 3000 din ter nekaj manjših nagrad. Vabljeni iz vse Poljanske doline in od drugod. 639 Prodam njivo v izmeri 0.60 ha v okolici Pšenične Police. Naslov v oglasnem oddelku 640 Prodam svinjo, brejo 12 tednov. Pšenična polica 3, Cerklje na Gorenjskem Prodam kravo, 6 mesecec brejo. Sp. Bmiki 48, Cerklje 641 Vojaški zdravnik, neoženjen, išče takoj vseljivo sobo, po možnosti 2 sobi, od cerkve do bolnišnice na Zlatem polju. Plačam vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 642 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Hotemože—Kranj za februar. Slavka Brolih 643 Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel tovarišu Cirilu Dermoti in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Lado Križnar. Ljubljana, Ulica Moše Pijade 18 64g Podpisani Stane Draksler, preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o tovarišu Rudiju Prestrlu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe — Stane Draksler 645 Tovarišici, ki sta me 25. decembra 1259 zvečer spremili domov po mojem padcu, prosim, da se zgtasila. Hoda Gamerc, Go-sposvetska 1, Kranj 647 Gostinska zbornica za okraj Kranj razpisuje vpis v ODDELEK HOTELSKE ŠOLE ZA ODRASLE V KRANJU Pogoji za vpis: Kandidati morajo biti zaposleni v gostinstvu ali turističnih organizacijah in izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: ' a) da so kvalificirani gostinski delavci z dokončano nižjo gimnazijo, osemletno osnovno šolo ali drugo ustrezno šolo, b) da so uslužbenci gostinskih organizacij, imajo končano nižjo gimnazijo, osemletno osnovno šolo ali drugo ustrezno šolo in da so zaposleni v gostinstvu vsaj šest let, c) da imajo 6 razredov gimnazije ali dva razreda ekonomske srednje šole. Kandidati, ki za sedaj ne izpolnjujejo v celoti navedenih Pogojev, dobe lahko o možnosti pogojnega vpisa v šolo informacije v tajništvu Gostinske zbornice v Kranju. Prošnjo za sprejem v šolo, kolkovano z državno takso 50 din, je vložiti v tajništvu Gostinske zbornice v Kranju do 5. marca 1960. Prošnji je priložiti zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o času in vrsti zaposlitev v gostinstvu in Pismeno soglasje gospodarske organizacije, da se lahko vpišejo in da bodo lahko obikovali šolo. Hotelska šola daje absolventom stopnjo popolne srednje strokovne izobrazbe. Predpisana učna snov bo obdelana- v štirih semestrih, to je v dveh letih, s poukom izven sezonskih mesecev, dvakrat, tedensko po 8 ur. Poleg tega pa so še obvezni kratici seminarji in praksa med posameznimi semestri. Pričetek prvega semestra bo 14. marca 1960. Vse podrobnejše informacije se dobe v tajništvu Gostinske zbornice v Kranju. Jesenice »RADIO«: 23. in 24. februarja japon. film »ŽRTVOVANA DEKLETA«. Jesenice »PLAVŽ«: 23. februarja japonski barvni cinemasco-pe film »ČLOVEK Z RIKSO«. Žirovnica: 24. februarja japonski barvni cinemaseope film »ČLOVEK Z RIKSO«. Koroška Bela: 23. februarja italijanski film »FORTUNELA«. Bled: 23. do 25. februarja češka barvna risanka — komedija »USTVARJENJE SVETA« — predstava v sredo ob 17. in 20. uri, v torek in četrtek pa ob 20. uri. Radovljica: 23. februarja ob 20. uri ter 24. februarja ob 17.30 in 20. uri ter 24. februarja ob 17.30 in 20. uri italinjaski film »ZA-PELJIVEC«. Kranj »STORŽIC«: 22. februarja ob 10. uri ter 23. februarja ob 10. in 14.30 matineja italijanskega barvnega filma »RAJ NA ZEMLJI« — film se mladini priporoča. 22. in 23. februarja ob 16., 18. in 20. uri nemški vistavi-sion film »D2ES, LJUBEZEN IN PESEM«. Igrajo: Koni Frobes, Peter Kraus. Film znanih igralcev Rok'n'rola. Primskovo »TRIGLAV«: 23. februarja ob 18. in 20. uri premiera jugoslovanskega filma »VIZA ZLA« — igrajo: Ilija Džuvalekovski, Metka Ocvirk. Stražišče »SVOBODA«: 23. februarja ob 18. in 20. uri italijanski barvni film »RAJ NA ZEMLJI«. Škofja Loka »SORA«: 23. in 24. februarja francoski film »NOC NAD PARIZOM«. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 23. februarja ob 20. uri Manzari: »NASl LJUBI OTROCI« — izven. Mladini do 14. leta starosti vstop ni dovoljen. TELESNA KULTU RA XV. državno prvenstvo v smučarskih tekih Sedem prvih mest m Gorenjce Bohinj, 21. februarja. V petek se je v Bohinju pričelo 15. povojno prvenstvo države v klasičnih disciplinah. Vreme to pot organizatorjem in tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Deževalo je oba dneva, vsled česar tekmovalci niso imeli lahkih nalog. Za uspeh je to pot jamčila samo fizična zmogljivost. Prvi dan so bili na sporedu solo teki. — 13 mladink je startalo kot uvod v prvenstvo. Že v tej disciplini je prišlo do presenečenj. Letošnja republiška prvakinja Kačičeva je zasedla komaj 7. mesto, medtem ko sta obe prvi mesti pobrali Ljubljančanki Grintalova in Lipovškova. Mladinci so tekmovali skupaj mlajši in starejši. To pot so slavili popolno zmago Gorjanci, saj so osvojili prvo in drugo mesto. V tej disciplini se je odvijal ogorčen boj za mesta. Upoštevajoč izid teka članov na letošnjem republiškem prvenstvu pred štirinajstimi dnevi, je prišlo to pot do presenečenj. Republiški prvak Seljak je obtičal na sicer odličnem 4. mestu, kamor so ga zrinili Cveto in Janez Pavčič ter mladi Lakota iz Mojstrane, ki je to pot dosegel svoj največji uspeh. Tudi nadaljnja razporeditev je dokaj presenetljiva. Pri članicah je bila Mara Rekar še vedno brez konkurence. V soboto je bilo na sporedu tekmovanje v štafetnem teku 3 krat 5km za članice in mladince. Triumfirali so Gorenjci. Štafeta članic iz Mojstrane je bila nepremagljiva. Mladinci iz Gorij pa so to pot ponovno dokazali, da so najboljša ekipa v državi in da je 4. mesto na republiškem prvenstvu le trenutni in slučajni spodrsljaj. Dopoldne so se pomerili še veterani, popoldne pa člani in mladinci v kombinaciji. Današnje, nedeljsko tekmovanje v štafet, teku (tekmovalcev 21) za člane 4 X lOkm je bilo najbolj zanimivo in tudi najbolj borbeno od vseh podobnih tekmovanj v zadnjih letih. K temu je prispevalo tudi lepo vreme. V vseh predajah se je menjal vrstni red. Enotnost iz Ljubljane, ki je od leta 1953 osvajala prvo mesto v tej disciplini, je veljala za popolnega favorita. V ogorčeni borbi pa so jim letos prekrižali račun Kranjčani in tako prekinili sedemletno tradicijo. Roman Seljak, ki je največ prispeval k tej zmagi, je dosegel najboljši čas 34 minut in 39 sekund. Nasploh so Gorenjci letos triumfirali skoraj v vseh disciplinah. Osvojili so 7 prvih mest, 2 drugi in 3 tretia mesta. Med starejšimi člani je zmagal Matevž Kordež IZIDI - mladinke - 5 km (13 tekmovalk): 1. Grintal (Enotnost) 31,38, 2. Lipovšek (Enotnost) 32 min. 4 desetinke. 3. Šporer (Del- Redna letna skupščina GNP Z A II V A L A OR NENADNI IN TEŽKI IZGUBI DRAGEGA MOŽA IN OČKA STANKA KORDEŽA se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki so ob tej težki izgubi dobrega Stanka priskočili na pomoč ter izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Lepo se zahvaljujemo jeseniškim pevcem in godbi DPD Svobode za ganljive žalostinke na njegovi zadnji poti. ter Vsem govornikom za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala športnemu društvu, posebno smučarjem m hokejistom, avto-moto društvu Jesenice, sodelavcem kolektiva predelovalnih obratov, terenu SZDL Podmežaklja, ' 'I' ! tivu Gorenjske oblačilnice, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali številne vence, ter vsem ki so se od pokojnika poslovili in ga v tako velikem številu spremili na njegOVi zadnji poti. Žalujoči: žena Mili, hčerka Marjeta, starši in ostalo sorodstvo Kranj, 21. februarja V prostorih Trgovinske zbornice v Kranju je bile sinoči redna letna pkupščina Gorenjske nogometne podzveze. Razen številnih delegatov so se tega letnega občnega zbora gorenjskih nogometašev udeležili tudi mnogi zastopniki, med njimi predsednik Nogometne zveze Slovenije tov. Stane Lavrič. Iz poročila in živahne razprave posnemamo, da podzveza v minuli poslovni dobi ni Izpolnila vrsto zelo pomembnih sklepov, ki bo spravili ta okrajni organ na lepše mesto. Nedisciplina na naših igriščih se lani ni nič izboljašala, nasprotno — disciplinsko sodišče pri podzvezi je imelo skozi vse leto obilico dela. Prav zanimiva je bila ugotovitev delegata, Dušana Feldino, ki je dejal, da bi moral te posle skoraj opravljali stalni plačani uslužbenec, saj je bilo tega materiale skozi vse leto preveč. Kdo je krivec takšnemu poraznemu stenju glede discipline na igrišču? V prvi vrsti so za to poklicane uprave klubov, ki morajo skrbeti tudi za primerno obnašanje svojih članov n« športnih igriščih- Pa tudi sodniki morajo k tem kaj več prispevati. Zavedati se bo treba, da nogometni sodnik ni na Igrišču samo sodnik, ampak istočasno tudi učitelj in vzgojitelj. Boriti se mora proti vsem nezdravim pojavom nešportnega ponaša- nja, klubaštva ipd. V vsakem trenutku mora znati primerno vzgojno ukrepati, čuvati avtoriteto in kot vzgojitelj izrecno paziti, da sam s pvojimi napakami v sojenju ne izzove nešportnega vedenja in klu-beških izgrebov. Prav to manjka tudi gorenjskim sodnikom, ki so včasih za malenkost izključevali igralce. Kriterij pri odmeri kazni je bil letos nekoliko prehud in kaže, da se s tem disciplina ni bistveno poboljšala, če se ne bosta upoštevala preje omenjena osnovna momenta pri vzgoji igralcev. Vezen je bil na> tej skupščini tudi problem zanemarjanja nekaterih klubov za delo z mladino. Postavilo se je vprašanje, ali naj s eklubu, ki ima samo člansko moštvo, dovoli nastopanje v prvenstvenem tekmovanju. To je čisto pravilno zlasti še, ker takšni klubi, ki nimajo svojega naraščaja, samo povzročajo zelo nezdrave odnose med klubi. J-K niče) 32,41; mladinci — 10 km (47 tekmovalcev): 1. Pogačnik Gorje) 36,51; 2. Kobilica (Gorje) 37,18; 3. Bavče (Fužinar Ravne)) 38,02; 4. Praprotnik (Triglav Kranj) 39,33; 5. Zumer Triglav) 39,49; člani -15 km (45 tekmovalcev): 1. Cveto Pavčič (Enotnost) 53:33,2; 2. Janez Pavčič (Enotnost) 54,13; 3. Lakota (Mojstrana) 54,25; 4. Seljak Triglav) 55,07; 5. Jeršič (Enotnost) 56,40; 6. Gašper Kordež (Triglav) 56,43; 7. Preželj (Jesenice) 56.49; 8. Hlebanja (Mojstrana) 57,15; 9. Štrbenk (Poštar Srbija) 57,17 in 10. Oblak (Jesenice) 57,58; članice — 10 km (5 tekmovalk): 1. Rekar (Mojstrana) 43,44; 2. Belaj (Celje) 49,25; 3. Kosmač Mojstrana) 55,40; klasična kombinacija - članov 12: 1. Gašper Kordež (Triglav) 425 točk, 2. Peternel (Enotnost) 418,1, 3. Pirih (Bohinj) 407.5 točke; mladinci — 10 tekmovalcev: 1. Sobol (Delnice) 410,8 točke, 2. Pintar (Bohinj) 401, 3. Jurjevič (Enotnost) 387,8 točke. Štafeta - člani 4 X 10 km: 1. Triglav Kranj (Grašič, Gašper Kordež, Matevž Kordež, Seljak), 2:30,31 2. Enotnost II. Ljubljana 2:30,51; 3. Fužinar Ravne 2:32,40; 4. Jesenice 2:36,31; 5. Mojstrana 2:37,2. Skupno je startalo 13 štafet. Članice 3 X 5 km (3 štafete): 1. Mojstrana (Cindrič, Kosmač, Rekar) 1:22,47; 2. Enotnost 1:35,07; 3. Delnice 1:35,09; mladinci 3 krat 5 km (11 štafet): 1. Partizan Gorje (Kalan, Kobilica, Pogačnik) 1 ura 7,45, 2. Fužinar Ravne 1:9,59, 3. Triglav Kranj 1:11,54, 4. Bohinj I. 1:14,23; 5. Mojstrana 1:15,14. Starostni razred 5 km: 1. M. Kordež 22,15; 2. Knific Jesenice 23,30; 3. Pogačnik Jesenice 24,32. — Jutri, 21. februarja bodo člani tekli na 30 km dolgi progi. Rezultate s tega tekmovanja bomo objavili v sredo. -on FRANC PETERNELJ NAJBOLJŠI Pri dokaj dobri organizaciji je bilo danes dopoldan v Zadružnem domu na Primskovem izvedeno prvo občinsko strelsko tekmovanje za »Zlato puščico«, ki se ga je udeležilo nad 100 strelcev, ki so na družinskih prvenstvih dosegli predpisano normo. Rezultati so bili povprečno dobri. — Prvo mesto je osvojil Franc Peternelj iz tovarne Sava s 356 krogi od 400 možnih. Njemu slede: Božo Malovrh (Iskra) 354, Jože Lombar (Preddvor) 346, Anton Ciglič (Rredoslje) 346 — manj desetič, Vinko Peternelj (Huje) 344 itd. -aai Drugo mesto ali izpad m i in inim ■mirnim u i ii mm n iii mi min hiiibiihihim Z A II V A L A Ob bridki i/jrubi ljubega moža in očeta IVANA ŠUŠTI RŠlCA V/- Mošenj pri Radovljici, se prav iskreno zahvaljujem vsem, W 10 mi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno in Predvsem se zahvaljujem dobrim sosedom, gospodu župniku ter vsem, ki so mi izrazili ustmeno ali pismeno sožalje. Mošnje, 16. februarja 1960. Žalujoča žena Francka Trilar Brez denarja ne gre Škofja Loka, 21. februarja Danes dopoldan je bila v domu Zveze borcev v Škof j i Loki prva redna letna skupščine Občinskega strelskega odbora Škofja Loka, ki ji je razen predstavnikov družin in sekcij prisosostvovalo tudi nekaj predstavnikov Občinskega odbora UROJ, Okrajnega strelskega odbora Kranj,, ZB in drugi. Skupščina je v živahni razpravi ugotovila, da je bilo dosedanje delo tega organa izredno težavno, ker je bil brez finančnih sredstev vse do zadnjih dni lani, prav tako tudi vse družine in sekcije, nadalje je bil brez prepotrebnega prostora, rekvizitov in opreme. V tem organu delujejo (»tiri družine, in to; Troblja, Gorenja vas, Skoija Loka s 6 sekcijami in Gradis-Trata. Odbor je za vso dejavnost družin in svojo dejavnost prejel le 90.000 dinarjev dotacije od ljudskega odbora, kar ni bilo za kritje niti najnujnejših potreb. -an Po sklepu, skupščine Jugo zveze Slovenije, ki je bila pred kratkim v Mariboru, bodo judoisti kranjskega Triglava letos tekmovali v prvi slovenski ligi, ki bo imela pet članov. Razen Kranjčanov bodo nastopili v njej še slovenski prvak ZTAK Ljubljana in Olimp; j a iz Ljubljene ter Brani'k in Maribor iz Maribora. Konkurenca bo torej močne. Kakšni pa so izgledi Triglava? Za prvo mesto tudi letos ni več kandidatov, ker bo že spet pripadlo lanskemu prvaku ZTAK Ljubljeni. Za drugo mesto pa je letos več kandidatov in mod njimi je tudi Triglav. Ce pogledamo rezultate, ki jih je Triglav dosegel v zadnjih dveh letih proti ostalim kandidatom za drugo mesto, lahko ugotovimo, da je iz Branikom enkrat dobil in enkrat izgubil, z Mariborom se okipno še ni srečal, medtem ko je z Olimpijo bil razen enega neodločenega srečanja vedno poražen. Kako pa je z borci pri Triglavu? V težki kategoriji bosta še vedno udarna moč Stare in Črnivec. Posebno Stare je v zadnjem času lepo napredoval. Srednja in lahka kategorija pa bosta za ekipo večji problem. Za Kavčičem bo letos odšel k vojakom še drugi standardni borec srednje kategorije Šifkovič. Poleg tega pa je zaradi poškodbe nemogoče, da bi nastopil Hostnik. Tako bodo verjetno za srednjo kategorijo nastopali Boben, Kučina in Rajgelj, za lahko pa Molan, Trefalt in še kdo od mlajših. Seveda pa ne moremo račnati na to, da bi Triglavu uspelo osvojiti drugo mesto in se tako uvrstiti na državno prvenstvo s popolno gotovostjo. Lahko se zgodi prav tako, da bo ime! od vseh kandidatov najmanj sreče in izpadel iz lige. 13. marca bodo posamezniki, tako mladinci kot člani, nastopili na slovenskih prvenstvih. Člansko bo v Celju, mladinsko pa verjetno v Mariboru. Kranjčani bodo nastopili na obeh prvenstvih. Na mladinskem bo imel največ možnosti za uspeh Berglez v težki kategoriji, razen njega pa bo nastopilo še nekaj zelo mladih borcev, ki bodo v borbi za boljša mesta lahko posegli šele drugo leto. Članskega prvenstva se bo udeležila približno 10-olanska ekipa, v kateri bo zopet imel največ možnosti na uspeh težkokate-gornik Stare. Letošnje leto bo za kranjskke ju-doiste jubilejno. Pet let bo že, odkar so v Kranju prvič napolnili spodnjo telovadnico Gimnazije mladi ljudje željni znanja o judu in jiu-jitsa. Letos je v klubu že okrog 70 članov. Kljub ima eno samo blazino in telovadnico na razpolago štirikrat tedensko po dve uri. Največja ovira pri delu so prostori in pomanjkanje rekvizitov. Na judo ne bi smeli gledati samo kot šport za tekmovanja, ker je to šport, ki danes dobiva vedno večjo veljavo tudi v armadi in pri Ljudski milici. Gradiš najboljši Jesenice, 21. februarja Na Jesenicah je bilo danes ekipno prvenstvo v kegljanju LRS med kegijaškim klubom Ingrad Celje, Elektro Celje, Ljubljana in Gradiš Ljubljana. Najboljše mesto je zasedel Gradiš Ljubljana s 6448 keg-lji, najboljši Mlakar 844, sledi Ingrad Celje 6414, najboljši Lubež 860, nato Ljubljana 6405, najboljši TVD PARTIZAN ŠKOFJA LOKA IN NJEGOVI PROBLEMI Minuli četrtek zvečer je imelo TVD Partizan Škofja Loka v svojem domu redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan in izveden. Sicer pa je tudi nasploh to društvo priznano kot eno najdejavnejših ■mestnih društev na Gorenjskem. — Kolikor ima društvo uspehov, ima tudi težav, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, neurejenega doma, nedograjenega igrišča itd. . -an Trkaj 838, nato Elektro Celje 6171, najboljši Kranjc 842 kegljev. U. KAR 5 OBČNIH ZBOROV TVD PARTIZAN Kranj, 21. februarja Danes dopoldan so bili na področju Gorenjske 4 redni letni občni zbori društev Partizan in to v Kropi, Besnici, Trbojah in Podbrezjah. V soboto zvečer pa je bil tudi v Hrušici pri Jesenicah. -an STRELSKA DRUŽINA TUDI V ŠENČURJU Šenčur, 21. februairja Danes dopoldan je bil v Šenčurju ustanovni občni zbor strelske družine. Predlog za to so dali rezervni oficirji in podotocirji iz Šenčurja. Po sprejetih pravilih in programu dela so sklenili, da bo njihova družina nosila ime po dolgoletnem skojevcu Janku Mlakarju, ki je leta 1942 padel. -am 4 CcbldiklJsiUiai PONEDELJEK, 22. FEBRUARJA 1961 Drzen načrt: elektrifikacija doline Katare V Združeni arabski republiki so pripravili obsežen projekt elektrifikacije doline Katare. Projekt predvideva, da bodo najprej izkopali kanale, po katerih bo tekla voda iz Sredozemskega morja v dolno. Tok NOV NAČIN ODKRIVANJA LEDENIH GORA Britanski oceanografski institut proučuje nov način odkrivanja plavajočih ledenih gor. Nova metoda, ki naj bi omogočila ugotavljanja ledenih gor z letala tudi v megli ali oblačnem vremenu, uporablja za merjenje temperature morske površine in toplotnih žarkov v zraku poseben termometer. Iz tako dobljenih podatkov nato sklepajo o bližini in velikosti ledene gore. Takšen način za ugotavljanje so že praktično uporabili pri kartografirarju zalivskega toka vse od Floride do področja Cavpkooda. Do nedavnega 60 ledene gore odkrivali samo z radarjem, vendar ta ne loči ledu od ladje. TRIDELNA LADJA V sovjetskem rečnem pristanišču Gorki so preizkusili novo vrsto tovorne ladje, ki se odlikuje po nekaterih konstrukcijskih posebnostih, kakršne doslej v ladjedelriški tehniki še nismo srečali. Ko se je nova ladja bližala pristaniškim pomolom, je enostavno razpadla v tri dele — krmo, pramec in srednji del. — Posamezne dele pa je vlačilec potem hitro potegnil do pristaniških pomolov. Ko so čez nekaj ur tovor izkrcali, je vlačilec ladijske dele spet sestavil v ladjo, da je lahko odplula. Ladijski strokovnjaki pravijo, da takšne ladje lahko tovor hitreje naložijo ali raztovorijo, kar je posebno važno v rečnih pristaniščih, ki po navadi niso velika. tone ste™ lovceva hči Riše Milan Patistfi te vode pa bi izkoristili za pogor^ turbin pri električnih centralah''* Hitro izhlapevanje vode iz ogrom nega jezera bo omogočilo, da bo vanj pritekala še nova voda i; Sredozemskega morja. S tem bod< lahko popolnoma izkoristili tok vo de proti notranjosti puščave. Pri raziskovanju terena je prva ekipa, ki uresničuje načrt, že naletela na nekatere težave. Dolina Katare je pokrita z minskimi polji še iz druge svetovne vojne. V bilkah v Libijski puščavi 1941. in 1942. leta, je ta del egiptovskega ozemlja večkrat menjal gospodarja. Do danes ozemlja ni še nihče očistil. Razen tega nimajo na raxpolago niti popolnih načrtov teh minskih polj. Med vladama Združene arab.ke republike in Zvezne republike Nemčije je bila sklenjena pogodba, da bodo nemški strokovnjaki očistili mine v vsej dolini Katara, potem pa bodo nadaljevali z raziskovanji, da bi dokončno uresničili projekt elektrifikacije. »MARKOVA NOGA- Na vzhodni strani Prespanskega jezera leži mala vasica — Markova nega. V bližini te vasice pa je velifk kamen, na katerem je odtis človeške noge v velikosti okoli 60 cm. Ustno izročilo pravi, da je pred mnogimi leti hodil tod kraljevič Marko ki je zatto tu ostal odtis iaje-gove noge. Ljudje pravijo, da je napravil korak preko celega jezera, ki je široko preko 12 km. Pred leti so ta kamen odpeljali Grki v svojo državo. Kasneje pa so ga Makedonci vzeli nazaj. Sedaj stoji 12 metrov od jugoslovansko-grške meje. Tudi tukaj se je priroda kaj čudno poigrala z imitacijo človeške noge. F. R. 64. Nekaj dni je snežilo, potem pa je krivec obrisal svod nad gorami. Jozelj je gazil svežo mečavo v goro. Moral je izmenjati vabe na verigi nastavljenih pasti. Zdaj mu je koza, ki jo je ubil Herman, prišla prav. Počasi je krevsal navkreber, vlekel pipo in ogledoval sledi. »Uh, ta ima taco pa metlo,« si je momljal, ko je ogledoval sledove lisice, ki je ujela ptiča in pustila ostanke v snegu. Sledov je bilo vse več. Na Vodicah je srečal srnjo družino — staro z mladičema. Srne so ga gledale iz goščave, kot bi vedle, da jim ne bo storil nič zalega. 65. V Strmeh je v starem smrekovem gozdu usledil kuno, ki je šla proti njegovim pastem. Upanje ga je obšlo. Ob pasti pa razočaranje. V pahu je tičala ujeta šoja. Jezno je vrgel ptico ob tla in znova nastavil. Potem je spet hodil in računal, koliko bodo kože nanesle in kaj vse bo pomladi kupil. Pod orlovo steno pa mu je od presenečenja padla pipa v sneg. Po hudournem koritu se je vlekla sled velikih nog prav proti njegovim pastem. »Lumpje hudičevi, zdaj bom ob kuno.« Bila je ista sled, kot pod Zelenimi špicami. 66. • Pahu se je bližal po sledi neznanca s puško v rokah. To bo Boštjan. Moral ga bom naznaniti. To je preveč. Deklice n»l bega, nad gamse hodi, zdaj bo še kun« ukradel. Ob pahu pod skalo pa bi mu pipa km*" lu drugič padla iz ust. V pasti, je bil* kuna, že ujeta pred snegom. Potresel jo Jc in pobožal po zlatorumeni lisi pod vratom in po mehkem kožuhu. »Eh, zvita si bila in krvoločna, toda Jozelj, ta je pa še boU zvit kakor ti!« »Čudno, čudno, da si ostala v pasti?!* Televizijski pirati pod nebom Čeprav na splošno menijo, da državami letalo DC-3 z močnim je oddajanje TV programov iz letala predrago, kroži že nekaj tednov po nekaj ur dnevno nad morjem pred skandinavskimi quaw Vali •y V čertefc, 18. februarja so ob 14. uri po krajevnem času odprli osme zimske olimpijske 4gTe. 30 reprezentanc je vkorakalo na stadion. Največ je bilo sovjetskih športnikov in tekmovalcev iz ZDA. Na letošnjih zimskih olimpijskih Igrali sodelujejo: Argentina, Avstrija, Avstralija, Bolgarija, Kanada, Cile, ČSR, Damska, Finska, Francija, Nemčija, Anglija, Madžarska, Is-lz bližnje lože odjeknil moški glaS »Bravo Fedora, bravo samo za ttj0' (jamo zn njo!« Takoj za tem 50 igralci odšli za zaveso. Corelli Pa je kar v svojem kostimu skoz' stranska vrata planil v dvoran0 proti loži, odkoder je prej piriše moški glas. Zgrabil je nekega m'a' deniča za vrat in ga začel Pre' tepati pred prestrašenimi gledale- Pravijo, da ni bil to prvi C°" rellijev incident te vrste. Pred ris* kaj leti se je v rimski operi cei° mečeval z enim svojih prijatelje^ Im«c Asimov 36 3 eldene kletke »Pojdimo, Jessie.« »Čakaj. Počakaj malo. Lije. Moram se malo namazati.« »Zdaj pa to res ni potrebno.« Toda ona je vztrajala: »Prosim te. Ne morem iti taka skozi pisarne. Saj bom takoj.« Človek in robot sta čakala. Človek je nervozno mencal roke; robot je bil popolnoma miren. Jessie je brskala po svoji torbici, da bi našla potrebne predmete. (Balev je bil nekoč svečano izjavil, da jc bila edina stvar, ki se je zoperstavila napredku vse od mediev^Inih časov, ženska torbica. Obdržale m> se celo kovinske zaponke, čeprav bi lahko namesto njih uporabili elektromagnetne šive.) Jessie je izvlekla malo zrcalo in plastično vrečico s predmeti za ko/metiko. kar ji jc kupil Ral« > za minuli rojstni dan. »Tako,« jc rekla Jessie čez nekaj minut. Z glavnikom si jc še naravnala lase, a vendar ni bila videti še povsem zadovoljna. ■No. za silo bo že.« Kalevu se je zdelo, da čaka že polno uro. »Pojdimo,« jc rekel. Imela jc komaj toliko časa, da jc pospravila vrečico v. torbo, a Balcy jo jc že pritiskal k vratom. Ze jih je zajela skrivnostna tišina motorne ceste. Balev je rekel: »Pa smo tu, Jessie.« Ko so bili odšli i/, komisarjevega urada, jc bila Jessie popolnoma mirna, zdaj pa jc bilo videti, da se jc ta mir skalil. Pogledala je najprej moža, potem Dancela in molčala. Baley je rekel: »Reci žc kaj, Jessie. Prosim tc. Ali imaš na vesti kakšen zločin?« • Zločin?« je začudeno vprašala in negotovo zmajala z glavo. »Obvladaj se, Jessie. Ne bodi histerična. Povej samo da ali ne. Ali si ...« malce se je obotavljal »ali si koga ubila?« Izraz Jessinega obraza se jc v hipu spremenil v užaljeno t. »Kaj ti le pade na misel. Elijah Balev!« »Da ali ne. Jessie".. »Ne, gotovo da ne!« Krč. ki Je Baie.va v želodcu vse bolj in bolj stiskal, je zdaj popustil. »Si nemara kaj ukradla? Ponaredila bloke za racioni-ranjc? Ali koga napadla? Kaj uničila? Govori, Jessie!« »Nič nisem storila — nič takega. Niti mislila nisem na kaj takega.« Ozrla se jc okrog sebe. »Lije, ali moramo ostati tukaj?« »Ostali bomo tu dokler ne bo vse mirno. Zdaj pa začni od začetka. Kaj si nama prišla povedat?« Baleyeve oči so se iznad Jessinc glave srečale I R. Daneelo-virai. Jessie jc začela s tihim glasom. Toda postajal jc vse jasnejši in odločnejši, čim dal je govorila. »Povedati meram o tistih ljudeh, o medievalislih. Veš, Lijc, povsod jih jc nekaj in vedno nekaj govorijo. Tudi tedaj, pred leti, ko sem bila šc dietetski asistent, jc bilo tako. Ali se spominjaš moje prijateljice Elizahcth? Ona jc bila medievalist. Vedno jc govorila, da vse težave prihajajo od Mesta in da jc bilo mnogo bolje prej, ko šc ni bilo Mest. Vprašala sem jo, če jc prepričana v to, kar govori, posebno tedaj, ko sva se midva spoznala, Lije. (So spominjaš, o čem sva se pogovarjala?) Ob takih vprašanjih mi jc potem vedno citirala tO ali ono iz malih mikropamflctov, ki so vedno krožili po Mestu. Saj veš, recimo tisti »Sramota Mest«, ki ga jc napisal tisli človek — ne spominjam se več njegovega imena.« Balcy jc odsotno zinil: »Ogrinsky.« »Da, le da so drugi mikropamfleti bili še hujši. Potem pa. ko sva se poročila, je postala Elizabcth sarkastična. Govorila je, da bom postala velik pristaš Mest, ker sem sc poročila s policajem. Potem sc nisva več mnogo pogovarjali in jaz sem tudi opustila službo in to jc vse. Govorila je o tem in onem, samo da bi me pridobila, ali pa da bi bila videti skrivnostna in čarobna. Bila jc stara devica in vse do smrti jc ni nihče poročil. Mnogi mc-dicvalisti so takšni na tak ali drugačen način. Se spominjaš, l.i.je, da si nekoč rekel, da ljudje mnogokrat svoje lastne pomanjkljivosti pripisujejo družbi in hočejo urediti Mesto zato, ker ne vedo. kuko bi uredili svoje Instno življenje.« Baley sc je spominjal, toda zdaj so mu lastne besede zvenele neresno in površno. Blago jc rekel: »Jessie, ne oddaljuj sc od teme.« Nadaljevala jc: »Elizabcth jc vedno govorila, da bo prišel dan. ko sc bodo morali vsi ljudje družno upreti tej ureditvi. Rekla je, da so za vse krivi Vscmirei, ker želijo, da bi Zemlja propadla. Med njenimi najbolj priljubljenimi izrazi je bila be-sedi »dekadenti« — da smo vsi dekadenti.« Včasih je pogledali v jedilni list. ki sem ga pripravljala za naslednji teden, sc na- šobila in rekla: »Dekadentno, dekadentno!« V kuhinji jo jc včasih Jannc Mycrs oponašala in smejale smo sc do solz. Elizabet jc pripovedovala, da bomo nekega dne razbili Mesta in se vrnili * prirodo in da bomo obračunali z Vscmirei, ki nas hočejo za VB* čase prikleniti na Mesta s tem, ko uvajajo robote. Toda ona JilTJ nikoli ni rekla roboti. Navadno jc rekla: »Brezdušni monstru»z,li stroji! Oprosti izrazu, Danccl.« Robot jc odvrnil: »Ne vem kaj pomeni pridevnik, ki si R* izgovorila, Jessie. A kljub temu ti oproščam. Prosim, nadaljuj-* Balev se je nemirno premeščal. Z Jessie je bilo vedno tak0' Nikoli sc ji ni mudilo, nobena nuja je ni mogla pripraviti do teg*' da bi svoje pripovedovanje omejila na najpomembnejše, vedno Jc okolišala. Govorila jc naprej: »Elizabcth sc jc vedno izražala tako, fcfl da ima okrog sebe mnogo pristašev. Vedno jc pripovedoval*-koliko da se jih zbira nu sestankih. Navadno jc potem ponosno pogledovala naokrog in potem mene — a mene nekam preplašeno-kakor da sc je bala. da je ne bom spravila v zagato. Pričakoval* jc, da jo bom kaj spraševala. Seveda je nisem nikoli nič vpf*' šala. Nisem ji hotela dati lega zadoščenja. Ko pa sem se pot*1" poročila s teboj, jc bilo vsega konec . ..« »Nadaljuj, Jessie« je rekel Balcy. »Lijc, sc spominjaš tistega najinega prepira? Mislim tedaj« ko sva se sporekla zaradi imena Jezebel.' »No, in kaj?« Balc.v je potreboval precej časa, da se ■ spomnil, da jc to Jessino polno ime in ne ime kake druge ženske- Obrnil se je k R. Daneclu, da bi mu pojasnil: »Jessino poln« ime je .fe/.ebel. Ona g ane mara in ne uporablja.« R. Daneel jc resno prikimal, Uale.v pa je pomislil: K vra-T"* zakaj neki to govorim? »Tisli najin spor me jc zelo ra/biiril. Lije,« je rekla Jessie-»Zares me jc. Morda jc neumno, toda premišljevala In premlSU*" vala sem o tistem, kar si mi rekel. Mislim tisto, da je Jc/ebe samo konzerv ati ver, ki se jc boril za način življenja svojih pred' nikov in ni maral sprejeli čudnih običajev prišlecev. Koncem koncev sem tudi jaz .leze bel in ko sem lako premišljevala, sd1 prišla do zaključka, da ie tudi /daj prav tako. kakor je bH° tedaj. >li, prebivalci Zemlje smo imeli svoj način življenja, pri pa so Vscmirei / mnogimi novimi navadami in poskušali so na* prisiliti, da bi živeli kakor oni. Pa sem pomislila, da imajo "lt" dievalisti nemara prav. Morda moramo iti res na/a.j, vrnili se moramo k staremu načinu življenja. In poiskala sem I,lizabcth."<