Stov. 51. Poštnina v gotovčini plačana. 18. decembra 1927. LEto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D, v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List ps Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pá kalendar za polovično* ceno. Naročajo i plačani se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmürje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo'1: Klekl Jože!, vp. pleb. nar. poslanec. Cona odeo Številk® dinar. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em2 75 par; 1|4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2-5ÖD. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Za lepšo bodočnost! Stalni naročniki naši kalendarov, se ešče dobro spominjajo, da so prve Novine izšla pravzaprav v Kalendari Srca Jezušovoga za leto 1912. Po celoj našoj okroglini so tiste Novine v kalendar} vnogo vesélja zbüdile. Prinesle so od vsakšega kraja naše zemle kaj zanimivoga, šteromi smo se morali iz srca Smejati. V ednoj občini so šteli zidati špicfabriko, pa so občinarje po vsoj Sili več davali za njo kak je mela cene i So Se nikak ne mogli pogoditi. V drügoj občini so prej meli tak Stare hiže, ešče iz brezpotopni časov, da so morali v deževnom vremeni marele meti nad postelami, či so ne šteli biti mokri. Či je pa štera od teh hiš gorela, so prišli lüdje vküp i se zadovolno pogučavali, kak lepo“fgori ta stara prhlazen. Poročale so tüdi od zdravja i potüvanja različni naši casarov i casaric i od peršon, štere so dobile za svoja zasluž-na dela srebrne metalje i križec — iz repe. Mele so te fealen-darske Novinersvoje mesto za politiko, gospodárstvo, zdravje, sploh za vse vejke tistoga drejva. štero prinaša našemi lüdstvi nájveč haska. Mi smo se iz srca nasmejalo gda smo prečteli cele te Novine. Od hiše do hiše so nosili tisti kalendar i ga čteli. No, na konci tisti kalendarski Novin je pa bilo zapisano, da so nam pravzaprav v istini jako potrebne edne novine, štere bi konči vsakši tjeden ednok prišle v celom leti v našo hišo i bi meli bole pogosti takše veselje, kakše nannje ka- lendar samo ednok v leti prinesao. Ne dugo po tistom smo pa v istini dobili te naše Novine. Ali Znamo vsi, da s prišest-nim novim letom stopijo naše Novine že v petnajsto leto? Kalendari obslüžavao v tom leti petdvajsti letnico njegovoga rojstva, Novinam pa petnajst letnico. Ne spoznamo pa dnes ešče niti sami, kelko haska smo meli v tom kratkom časi od obojega. Ravno tak si pa moramo tüdi povedati istino, da ešče nevemo zadosta preceniti dobroga čtenja i kakše haske nam ono nosi. Od vsej Strani Se čüje: Siromaški smo. Nemamo zadosta kruha. Po sveti moramo iti, da si kaj zaslüžimo. Gledamo na svojo zemlo, malo je mamo, nišče bi je ne rad zapüsto, či tüdi vidi, da domači grüntec nemre vseh prehraniti. Pogledamo na svoje roke; te bi delale, da pa nega dela. Meštrij malo poznamo, fabrik nemamo, Slavonija zdravim, žilavim rokam da nikelko bridko zaslüženoga krűha, nego komaj telko, da či polovico leta dela tistim gazdom tam, te njemi v drügoj polovici proti konci že sfalij slavonski krűh. Nego te krűh tüdi samo tak dugo dobiva, dokeč ma zdrave, žilavo roke. Na drügo kak na roke, pa ne mislimo dosta. Kak pa naša glava? Na to pa največkrát pozabimo da jo mamo. Ne zmislimo si, da si dnesdén z razumom vnogo več pridobimo, . kak z ešče tak zdravili i črstvimi rokami. Poglednimo nikelko okoli sebe! Gospocke zemle skoro nega več. Kelko je bilo za deliti, je razdeljena i je že tam, šteri so jo zdaj dobili, komaj za silo. Niti eden siromak je ž njov ne gratao bogat. Či si pa zdaj ešče té falaček naša deca na štiri tate razdelijo, nede mogao na njoj več nieden živeti. Naše gošče nam po sploj sekajo. Že zdaj mamo malo drv, v nikelko letaj bo ešče menje. Obrániti se ne vemo. Ka pa te naj včinimo? Či nejde z rokami, bo pa šlo z glavov! Tüdi na Kranjskom je vtis-tom časi, gda je živo dr. Krek, od šteroga smo že pisali v naši Novinaj, gračüvalo med kmetskim lüdstvom velko siromaštvo. Bilo je to pred kakšimi 40 leti. Dr. Krek je bio v tistom časi državni poslanec. Vido je, da siromaštva ne odpravijo tolažile reči i male podporice, nego dobro premišleno na šiišem fundamenti zasnovano delo, štero bo melo trajne Posledice. Pravo je svojemi proti siromaštvi plavajočemi lüdstvi. Ne čakajmo pomoči od niked, pomágajmo si sami. Lüdje, Vzemimo v roke dobro čtenjé; deco dajmo v Šole, sami se pa zdrüžüjmo v reŠilni organizacija]’. Ustanovo je celo vrsto lüdski posojilnic i tak rešo kmečko lüdstvo dugov, poleg toga so si pa močno opo-mogli s fál posojili. Rasle so po vrsti najrazličnejše zadruge, Štere so Skrbele, da je kmečko lüdstvo svoje pridelke hitro i brez pre-küpcov odalo, svoje potrebščine pa ravnotak küpüvalo po najnišiši cenaj. V nikelko letaj Se je vse na bogše spremenilo. Dnes ma tam Skoro vsakša hiša mo-horske knige, različne novine, vsakša ves preci šolani lüdi i najsiromaškejša občina si pridela z razumom iz Svojega kamenja bogši krűh, kak šteraštéč naša občina. I ka naj mi včinimo? Ravno to! Najprle v vsakšo našo hišo dobro čtenjé! Niti edne poštene Strehe ne sme biti v našoj krajini, pod šterov bi ne čteli naši Novin. Tisti par dinarov, šteri So potrebni za Novine, zmore tüdi najsiromaš-kejša hiša, samo či ščé. Či pa štera v istini ne zmore telko, naj si naročita dve ali tri hiše vküp. Štere pa H zmorejo naj si naročijo ešče poleg Novin, Marijinoga lista i Kalendara, tudi Domoljub i za vse jako potrebne mohorske knjige. Penezi dani za knjige, so najbogše naloženi. Poleg pa ne pozabimo dati svoje dece v šole, na svojo gimnazijo pazimo, kak na svoje oko. I po tom pride samo po sebi nájvékšo naša potrebščina i tüdi naše rešenje, to je organizacija — z njov posojilnice i zadruge i s tem naša lepša bodočnost. Zdaj ob novom leti pa vsi, pošteni lüdje na delo za kem vékše razširjenje naši Novin! V prišestnom leti, bodo Novine poleg drügoga posebno Skrbele tüdi za to, da bodo lüdi navajale na ustanavlanje različni zádrug, posojilnic i gospodarski organizacij v dr. Krekovom dühi. Za petnajstletnico Novin pa moramo meti ravno dvakrat telko naroč- Naše gošče se naprej sekajo! Cele velke parcele, mlado, nezrelo drevje se seka Ščista, občine se pa ne glasijo. V vsakšoj občini je mogoče tű pa tam eden, šteromi tej siti lüdje, ki vničavlejo naše imanje, vržejo kaj malo drv, i nato muči te cela občina. Naši novoizvoleni župani majo zdaj priliko, da povejo vse občine, kak edna, da naša krajína les rabi, i da je po zakoni dovoljeno samo zreli les sekati, ne pa cele*parcele krat-komalo Ščista vničiti. Či so do zdaj meli večino naši šum v svojih rokah različni velikaši, naj je prevzeme zdaj ráj držáva i lüdstvi ohrani za več let drva i les. Tej izkoriščevalci nam pa v par letaj vse vničijo i bo naša krajína v kratkom sploh brez šum. Občine, genite sel Nova krajevna iména Od vremena do vremena se čüje po novinaj protest, naj se ne pačijo iména krajov pa mest. Či gde, te se najbole v tom pogledi greši pri nas v Slovenskoj krajini. Kelko pozvani nepozvani činitelov se v deveti letaj obrnolo pri nas pa vsaki je mislo, da guči ž njega eden koš vučenjaka. Tak so z časoma kvarili iména naši krajov že Vogri i dnes lepo naprej delajo nova iména po tistom, ne, da bi šli i poslüšali, kak eden ali drűgi kraj lüdje v istini zovéjo. V tom pogledi je .Seznam občin “ iz leta 1921. pun kak mravlinjek napak. Tüdi letos na novo izdani »Seznam občin" ne dosta bogši, vidi se toti tenden-ca ohranitvi oziroma približavata k pravilnoj staroj obliki, ostalo je pa samo dobro nakananje. Napake, štere so napravili že Vogri se vlečejo kak tenja skoz oba seznama. N. pr. Alsolendva-Felsőlendva je pač moglo ostati v slovenščini Dolnja Lendava pa Gornja Lendava či gli, ka naš narod opitan kama ide, ne pravo nigdar v Dolnjo Lendavo, nego ednostávno v Lendavo pa ne v Gornjo Lendavo, nego k Gradi. Zdaj se pa poprijala tej novi izrazov tudi samo tkzv. ,,pol-inteligenca“, štera s tem šče pokazati da je nekaj več kak ostali narod. Či so Vogri meli za volo razločka Muraszombat, ar so meli za en tucat drügi Szomba-tov, zato ne vidimo opravičeno potrebe za Mursko Soboto; gda je Sobota edina v Slovenskoj krajini pa je tüdi bržčas indri ne bo. Ka je pravilno? Pitajte, poslüšajte narod, šteri Šče izda v Soboto hodi, ne pa v Mursko. Najnesrečnejši je menda li „Dobrovnik v Prekmurju", šteroga bi mi znankar za Dobro-nok zvali, tüdi Vogri so nigda „Dobronak“ pravili, no pa šče zdaj tüdi najraj „Dobronakra mennek“ pravijo. Naednok pa grata naš Do-bronik »Dobrovnik** ino začnejo vandrati pisma v »Dubrovnik" v Dalmaciji. To tak dale nejde, so si mislili pa ga prekrstijo v Dobrovnik v Prekmurju** namesto „Dobronik"‘, kak ga lüstvo šče dnesdén zna. — Zdaj prej več ni edno pismo ne zablodi v Dalmacijo. Nekša posebna raziskovalna komisija je mogla Skrivoma tű hoditi ino Odkriti nekši novi potok ,,Lendavau, ne nam pa voščila povedati, šteri je pa gde skoz Sotine kre Pertoče pritečé podobnoga iména potok „Leda-va'*, ali „PreéoAa“ na Dolensko mimo Lendave. Ali je to tisti ? Človek, šteri živé med tem narodom pa ne čüje, kak guči narod, ma vüha samo zato, da se ne bi ločo od drügi pa da bi ga melo v zimi v koj zebsti. z NOVINE 18. decembra 1927. nikov kak v preminočem leti, či Se neščemo za volo svojega maloga znanja, pogražati v či duže vékše siromaštvo. Mikloš Küzmič. Tüdi on je naš i vreden, ne samo, da se ga spomnimo, nego, da smo ponosni na njega i ga nasledüjemo. Od njegovoga rojstva tečé z letošnjim letom ravno 190. leto. Té človek je postavo pred davnimi leti močen fundament našemi slovensko narodnomi i cerkvenom! živlenji. Rojen je bio v Dolnji Slarečaj bio je pa plebanoš i viceešpereš pri Sv. Benedikt Bio je z ednov rečjov naša poštena stara gorička korenine. Eden naš zgodovinar je napisao, da so prvi Sombotelski püšpek Szily Janoš pravili od našega Küzmiča, da njemi „bogollibnost s čela sija, iz prsi pa domorodstvo dija" i so ga navdüšüvali naj ešče naprej tak dela za naše lüdstvo, kak je začno. Ka je včino on dobroga našemi lüdstvi ? Knjige njemi je dao. Ali Znamo, da so že naši očevje i dedeki poslüšali vsakšo nedelo i svetek evangelija iz vüst naši dühovnikov ? ravno tistimi rečmi kak mi dnes. Ze 147. leto se oznanja po naši cerkvaj reč boža ▼ slovenskom jeziki po njegovoj knigi. Pa ne samo evangeliji. Naša stara Kniga molitvena, se ešče tüdi vsešerom najde i starejši lüdjé ešče dnesdén naj-raj molijo iz tiste knige. Poleg toga nam je dao on tüdi prvi ABC za Slovence na Vogrskom, okoli leta 1780. Po tom časi so komaj naši lüdje začali znati čteti i pisati. Pred tem je samo to i tam bio što tak srečen, da je v dveh ali več vesnicaj znao komaj on sam čteti i pisati. I dnes? Med stotimi se najde komaj tii pa tam, šteri, da ne vö pisati. Ne vemo pa, da smo za to dosta zahvalnosti dužai našemi Küzmič!. Njegove knige, so bile sledkar ešče dostakrat na novo izdane, nájveč pri Semlitsch Ferenczi v Radgonji. Eden naš neznani zgodovinar piše ete lepe reči pri |Küzmičovom Živ-lenjepisi: Dokeč kol! se bo na Slovenskom nébo plavi!?, vnétoga plcbanuša bo vsako dobro Srcé slavilo. Mi pa skrbimo, da si tüdi v dnešnji časaj vzgojimo takše lüdi, šterih dobra dela bo čütila naša krajína sto i sto let v svojem razvoji. Murska Sobota. — Dva gospoda iščeta vsak po edno svetlo zračno sobo v sredini Sobote ali v bližini gimnazije. Zglasiti se je v uredništvi Novin. — Poštni auto sobočki vozi samo te gda nejde deži i ne piše veter. Dešč namreč či ga namoči, te benzin več ne gori, Či pa piše veter, ga odnese s ceste. Tak se godi s tem malim autojom; vékši pa ma to nesrečo, da se na cesti či ga »püstijo tak globoko pogrozi v zemlo, kak je sam visiki. Ceste pa brez kamenja itak nemro níšče bole trde napraviti kak so zdaj. — Lepa akademija v Martinišči. Kak velke gore včasi majo skriti dija-mant in druge dragocenosti v sebi tak ma naša Sobota tüdi dosta lepoga v sebi, za štero pa večkrat niti Sobočanci sami ne vejo. Tak na pr. smo vidili 8 dec. v Martinišči akademijo (proslavo) v čast Moriji. To je bilo nikaj tak lepoga, pristnoga in vzgojnoga, da so se nam oči skuziie od veselja.‘Tiste milodoneče deklamacija iz vüst mladih, nedužnih dijakov v čast nebeskoj Kralič!. Kak lepa molitev je to 1 Med vsem pa se nam je najbole dopadno tisti prizor. Pet dijakov eden za ovim pride na oder pred okinčano Marijino podobo. Za vsakim dijakom se prikaže eden lepo belo oblečeni angeo. Dijaki, vsakši posebi pozdravi Marijo na zadnje vsi poklekne^ i začnejo moliti: Pod tvoje varstvo pribe- žalo . . . Med molitvov njim angelje držijo roko nad glavami na konci pa skrivnostno odgovorijo: Amen . . . Zas-tar nam vse za par minot skrije potem se zdigne. Oj, smo v nebesaj ali na zemli ? Živa slika v rdečoj svetlobi je pred nami. Vozadji se čüje pesem: „Večerni zvon" ... Z nepopisna veseljom v srci smo šli od te proslavo i djali pri sebi: Zakaj je ne prišlo k toj akademiji vse preko, kat dijaštvo ? To je vendar njihov svetek. V Ljubljani, Maribori i v Celji so napravili veličastne akademije. Pa je že tak, Vnogi daleč so i što njim zameri, čl so ne mogli priti v Soboto večer kesno ? Preveč žalostno pa je, da smo tüdi tistih vseh ne vidili, ki so fil na „k?or-teraj.“ Gde se bili? Mogoče so se včili, mogoče spali, mogoče so šli na sprehod ali v kino (mozi) da si malo odejnejo od žmetnoga včenja. Ne vemo. Tüdi starišje ne vejo. Pa to nikaj, voj So zato študente in to je — pravijo — zadosta. — Strelo se je Barbarič Janoš, bogat trgovec z zrnjem v M. Soboti. Bio je porok ednomi poznanci šteri je pa nanikoj prišeo i tak bi mogeo plačati velko šumo pokojni Barbarič. V toj žalosti si je vzeo živlenje s tem pa je ne rešo svojega verstva pred nesrečov ar so njemi že itak vse gori zeli. — Vesnica in varaš. Či na vesnici od hrambe teče gnojšnica pa drüga nesnaga v grabe kre šesto je to grdo. Dosta bole grdo pa je či se kaj takšega vidi v varaši, šteri šče nikaj valati kak n. pr. naša Sobota. Zdaj pa či ideš od kolodvora v varaš pa prideš skoro do konca kolodvorske vulice, zapaziš na desnoj strani kak se cedi od edne ovači lepe vile Vsefele umaza-nerija v grabo, gde se kvasi i dela smrad. Či je ne pa je ne pa naj bo gdakoli. Mi Povemo istino. Či de pomagalo, dobro, či ne potem ešče kaj Povemo, Slovenska Kira j f — Pobiranje za gimnazijo. Od veči krajov smo dobili pitanje, ka je na tom, da hodi iz Sobote eden človek okoli starišov petoiolcov, i pravi, da morajo dati za gimnazijo 500 Din, či ščejo, da bo dijak nazaj sprejeti v gimnazijo. Mi smo se za to inferetirali i zvedeli, da je „Lokalni šolski odbor za gimnazijo", do zdaj nikaj takšega ne skleno. Potrebno bo, da naše občine po mogočnosti priskoči]© na pomoč našoj gimnaziji, da vzdržimo višiše razrede jjnn našoj gimnaziji, konči fak dugo, dokeč držáva sama ne plača toga, níšče je pa nej Pooblaščeni, da bi hodo v imeni „Lokalnoga šolskoga odbora za gimnazijo* pobirat od starišov naši dijakov kakše šume. — V Satahovci je edna ženska tak nesrečno spadnola t lestvice, da si je zlomila obe roki. Sirota je prišla sama i peški k zdravniki v Soboto, gde so jo obrezati i je dobila mesto v bolnišnici. — .Mladi junak" je knigica, štero izdaja drüštvo »Sveta vojska« za mladino, da bi jo že v mladosti pridobila za treznostno i krepostno živlenje. Knigica ma vnogo clik, lepe navuke i pride na leto samo 10 Din. Naroči se: ,,Mladi junik" Ljubljana, Poljanski ne si p 20. — Za pravilno gojitov tela je dober že od indašnji časov pravi Fellerov Èlsafiuid, lepodišeči, šteri da oslablenomi teli nove moči i svežost, oživla živce, krepča mišice i žile. Mazanje i pranje z Elsafluidom krepča trüdne oči, čuva nas od naiasti, in-fiuence, gripe, i da moč proti betegom. Nikelko kaplic za notranjo porabo dene dobro želodci i odžene krče i bolečine. V apotekah košta edna poskusna kantica O Din, dvojna 9 Din, špecialna 26 Din, ali pa po pošti namenje 9 poskusi ali 6 dvojni, ali 2 Specialne kantice za 62 Din, R. J. Spomini na dr. Ivanocyja. V mokrom septemberskom vremeni sam odišeo v toplo Italijo. Na sedmo leto sam prišeo obiskat svoj rojstni kraj. Bilo je meseca augusta K 1911. Ne se je dosta spremenilo v tom časi. Po tridnevnom počitki sva se z molim prijatelom B. iz Turnišča spravila na potovanje po celoj Slovenskoj »Okroglini.« Tak smo jo te zvali. Obiskala sva stariše vseh dijakov ki so prišli za nama v Turin. Iz bogojanske fare je Šla pot v martjansko tüodnet pa k Šebeščani potom na Cankovo i na štrti den ravno ob 3 popodne prideva pred tišinski farof. Nikša čüdna preplašenost naj je obišla, bole kak pred šterimkoli farofom. Nikelko zato, ka so lüdje gospoda meli za »usegurnoga« nikelko pa zato ka so bili kanonik. No, ves strah je v nama mino včasi kak smo si v roke segnoli. Tisti lübezniv!' sprejem, tisti Odkriti slovenski Pozdrav i vse drügo nama je pravilo: Prišla sta k dobromi prijateli, ešče več, k dobromi oči. Pa resan. Grozno vroči den je bio. Lübezniv! gospod kanonik je vido, ka naj žeja mantra. Dekla prinese vino s friškov slatinov poleg. Sedemo se. Ponüdi nama cigare pa gda čüje, ka ne kadiva se lepo nasmehne rekoč: Gospodje, to je pametno. Jaz bi vsakšemi dao tanač, naj se ne vči kaditi, j Je škodlivo. Jako se je zanimao za naše salezijanske naprave posebno za tiste v Turini i na Slovenskom. »Dosta sam že potüvao po sveti — je pravo — nego ednok bi rad šo v Turin, da bi vido tisto velko delo, Štero je včino vaš ustanovite! Don Bosko. Jaz vidim v vsem njegovom delovanji, kak ga je vodila roka boža.« »Posebno pa Marija Pomočnica, prosim g. kanonik« sam dodjao jaz. »Ja, ja, posebno Ona. Brezmejno zavüpanje je meo v Njo. Što bi si mislo! Z maloga, priprostoga pas-terčka iz siromaške hiže si je Bog zbrao tak svétoga i gorečega duhovnika, da je po njem zvršo tak velka dela. Jaz mam njegovo podobo tam, Poglejte gospodje (nama pokaže na steno.) Ga častim kak svetnika. Ve je to istinsko bio i gvišno pride čas, ka de postavleni med svétce. Négo toga se že jaz ne včakam. Slabo zdravje mam. Spati nemrem fak, ka bi se zadosta odpočino. Don Boskova mati Margejta, kak dobro znate gospodje, to vam je bila nikaj nenavadnoga. Kakše modre navuke je davala svojemi Jančeki. O či bi naše matere znale I tak modro vzgajati, • potom bi meli več dühovnikov. Pa tak je. Sirmak neimre, bogatec pa nešče dati v šole svojega diteta. No, pa či Bog da te nam Vi Salezijanci pomagali pri vzgajali poklicov za düh. stan.« .Ja, gospod kanonik, to je gvišno, samo mogeo bi tű v bližini biti kakši salezijanski zavod.« »Zavod bo, se že dela v Veržeji. Ravno Včera sam hodo gledat kak kaj delo ide naprej. Hvala Bogi jako dobro. Naskori pride pod streho. Vsa čast ide g. profesori dr. Kovačič!. On je Spravo naprej celo delo. Sva dobriva prijatela. Resan goreči i delaven gospod." Strmeča sva poslüšala to pripo-vedovenje od novoga zavoda v Veržeji. Do tistoga dneva sva namreč nikaj nej znala od toga. Nepopisno je bilo najino veselje, gda sva vidila pri g. kanoniki tak velko zanimanje za Don Boska posebno pa za Veržej. Je pač vido v svojoj gorečnosti za čast božo, kak velki düšni hasek prinašajo takši zavodi na vso okolico. Ne se je bojao, ka bi on zgübo na časti ali v drügom tali, či do lüdje z njegove fare hodili v zavod k spovedi i k meši. Meo je velko obzorje v tom ravnotak kak vči sv. Cerkev i kak sodijo vsi modri düšni pastirje. I Škoda, ka je ne med živimi, da bi se veselio svojega trüda za salezijanske naprave. Kelko je on iz svojega žepa dao za zidavo v Veržeji ne vemo nego dao je. Ešče več. Poslao je v šolo v Turin ednoga vrloga dečkeca iz svoje fare, Seršen Števeka s Tropovec. Lepo je šo naprej nego v voj-skinom časi je v Rimi dobo plüčnico pa mro. Samo ešče 3 leta so njemi falila do nove meše. Odišeo je v nebesa za svojim dobrim kanonikom. Bivanje pri dr. Ivanoczyji nama je ostalo globoko v spomini. Se razmi da svs si vsikdar želela ga ešče obiskati či prideva na počitnice. D ve leti kesnej, ravno 29. avg. 1913 se n&po-tim ves veseli na Tišino. Pridem v Soboto i groza me obide. V okni vsakše trgovine visijo čarno obrobleni papirja z napisom: Fr. dr. Ivan<5c*y meg-heitl Na prvi hip s,im tem strašnim papirom ne vervao nego gda sam čüo, kak si vse pogučavle od kanonikove smrd, sam vido bridko istino. Ka pa zdaj ? Domo nazaj ? Ne 1 Naprej na Tišino. Naj ešče ednok vidim bar mrtvoga tistoga velkoga lűbiiela našega lüstva, tistoga gorečega dühovnika, tistoga odkritosrčncga Don Bosko vaga prijatela i vseh Salezijancov. S cipresiaov vejkicav sam škropio njegovo mrtvo lici po mojem so pa tekle vroče skuze. er—to 18 decembra 1827. NO! IN S 3. pri;lekarnari Eugen V. Feher Stupica Donja. Centrala 146 Hrvatska. — Druitvo za gojitev treznosti, v£M.*Soboti. V nedelo, dne 18. dec. se bo vršio v M. Soboti ob treh popoldne vTBrezalkoholni gostilni Jožefa Horvata ustanovni občni zbor društva za gojitev treznosti v M. Soboti. K tomi zborovanji vabimo vse kak Slovence tak Vogre, katoličance kak evangeličance pa izraelite. Kak krvavo je to drüštvo potrebno, nam povejo Sühe itevilke. Čüjte grozoto 1 Lansko leto je Prebivalstvo Prekmurja popilo za 110 milijonov Din. opijan-livih pijač! Što istinsko lübi naše lüstvo, naj stopil naše drüštvo. Što zna, ka ]e alkohol najvekši naš neprijatel, na} pobijajjpijančevanje in širi treznost. Na zborovanji do se točile večféle sadne pijače, da se sprehajo. Tü do vsaki vido kak si lejko sam doma j pripravla dobro, Zdravo in fal pitvino. Prite kak nájveč vas li more. — Rekord proizvajanja vör pomeni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i Ivicarska budilnica Anker z triletno v garancijov že za 64 Din 20 par-Za to cono lehko dobite vöre iz lastne švicarske tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajte brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko {zbiranje vör, zlatnine, srebrnine, prípravne predmete za darila po najnižišoj ceni. - Što nam jomlo čast ? Pred par dnevi smo čteli v ednom velkom časopisi te : »Pred mariborskim porotnim sodiščom to je znova vršila žalostna obsodba. Žena Šolar iz F. na gornjem Prekmurji, po veri evangeličanka, jo bila obsojena na smrt zato, ka je s pomočjov hčeri i zeta s sekirov bujla 67 let staroga moža. Sploh pa — tak piše — je mariborsko sodišče vsa ta leta melo najgroznejše slučaje iz Prekmurja. Sramota je to resan za celo Krajino. Zgodi se tüdi indri, da s« štükajo pa kolejo nogo navadno pri kajenji, med sosidi ali t pijanosti. Či pa zet vrže punico v stüdenec, či sin zagrli svojo mater itd. je to zverinsko. Dolnji Vzroki za takše počinjanje so to: parovnost za bogastvom, pomenkanje lübezni do bližnjega, najbole pa ešče pomenkanje prave verske podlage. .Či Človik drügo ne pozna kak svoj blek i svoj bankaš, de šo za dosego toga, čiravno prek raztnesarjenoga tela tisoga človeka, ki njemi je pri tom na poti. — Posredovalnica dala v Murski Soboti. Iščejo se trije hlapci in edna dekla za polsko delo, dva hlapca stariva, šteriva bi delala kak verta in eden 15 ali 16 let star. Plača po dogovori. Zglasiti se je pri odzgoraj omenjenom uradi. Tjedenska novi ne. — »Slovenec.« Po bojni, gda se je naša krajína prostovolno pridrüžila Jugoslaviji, se obravnavale vekše krivde naši lüdi pred mariborskim porotnim sodiščom. Vsi Znamo, da so hüdodelstvo po bojni v vsej državaj mnogo pogostejše, kak pred bojom. I z žalostjov moramo povedati, da so je izvršilo ravno t zadnjem časi nikelko težki i smrtni obsodb nad lüdmi iz naše krájne, po večini iz naši evangeličanski] krajov. Či je zdaj zavolo toga naša krajína edna izmed tisti, gde se je po bojni nájveč hüdodelstev zgodilo, ali ne, toga na vemo. »Slovenec« pa piše nedavno iz Maribora, da za vsakoletno porotno Zasedanje daje Prekmurje nájveč opravkov s krvavimi, Cesto uprav zverinskimi z!očini. Priporočali bi mariborskom! dopisnik!, da si zbere sta-tistično podatke pravimo iz širšo mariborsko okolice z dvakrat telko prebivalci, kak ji ma naša krajína, i to podatke vseh zločinov i pobojov samo po bojni, pomnoži naj nato podatke iz naše krajino s 4 i primerja rezultaf. Nato pa naj ešče ednok napiše zgornje reči na pravi naslov. — Odlikovan! Orožniki. Veliki župan mariborske oblasti je pojela tistim orožnikom, ki so svojo slüžbo posebno dobro opravlali, nagrade. Dobili so Ivan Lužar orožniški kaplar v Ljubnem 1000 Din, po 500 Din pa Ivan Kocutar i Gvido Zorenč. — Priglasov žrebcov za H-cancovanje. O. veliki župan mariborske oblasti nam naznanja, da morajo tisti, šteri ščejo v prihodnjem leti piiščati žrebce prijaviti te za licencüvanje žo do 31. decembra pri sreskom poglavarstvi. Včini se lehko to t rečjov ali pismeno, naznaniti pa mora vsakši lastnik svoje ime i bivališče, nato pa fajto i rod, starost i farbo žrebce. Opozarja, da se püščave ne dovoli žrebcom toplokrvne fajte pod štirami leti, žrebcom mrzlokrvne fajte pa pod tremi leti. — Mohorske knige so prišle. Koštajo samo 20 Din. Dnes, gda je že Štenje v vsakšoj hiži neobhodno potrebno, či neščemo naveke po Belji i Slavoniji hoditi, bi bilo jako pametno, da bi mela vsakša naša hiža, štera količkaj more, poleg Novin i naši domači listov, tüdi Mohorske knige. Naj nam verje vsakši, da bo meo za tiste krajcare, štere na ednoj strani da za dobre knige, na drügoj strani vnogo, vnogo haska. — Električne vöre. Nedavno je dobila Ljubljana električne vöre. To so vöre, štere so postavlene na različna krajaj mesta, pa so s pomočjov elektrike zvezane vse z glavnov vörov. Tak kažejo po toj glavnoj vöri vse vöre po mesti i nejde niedna hitrej ali pomenje kak drüga. Zdaj je dobo tüdi Maribor takše vöre. — Prve orgole v Srrbiji. Kak Znamo, srbske pravoslavne cerkvi nemajo orgol. Tam se vrši boža slüžba samo s spevanjom brez igranja. Te dni je pa kato-ličanska cerkev v Belgradi naročila nove orgole iz Ljubljane, štere so že dogotevlene. Delo je že Odzvüna silno lepo i umetnih-ko, ravno tak pa májó orgole tüdi silno lepe glase. Tak dobijo naši srbski bratje prve lepe orgole iz Slovenije i bodo lehko spoznali nas tüdi po našem dobrom mešterskom deli. Domača politika. Narodna skupščina je dne 14. t. m. začela znova svoje delo. .Med drügim pride pred poslance tüdi zakon kak naj se razdelijo ali zdrüžijo občine gde je to potrebno. Proračun za L 1S28. je za 620 milijonov din. menši kak je bio dozdáj, To je za celo državo ne dosta olajšave vendar de se poznalo prí dači, ka de menša. Najbole de se pa poznalo či skup- ščina sprejme i oblast tüdi zvrši potem tak zvani zakon za izenačenje davkov. Doli v južnoj Srbiji namreč ne Plačüjejo zadosta davkov zato ka nega pravoga katastre. Tak smo ta leta mogli drügi telko več plačüvati zato ka držáva peneze nüca. Tak je tüdi sprejeti zakon poleg šteroga bomo meli samo 12 ministrov ne pa 18 kak dozdáj. Svetovna politika. Po vojni je nastalo takzvane »Drüštvo narodov." Svojo palačo ma v Žen évi. Pri tom so kotrigo skoro vse evropsko države pa tüdi ništerne drüge. Od časa do časa je zborüvanje na štero vsaka držáva pošle svoje zastopnike. Takše, zborüvanje je trpelo več dni že od novembra naprej. Pravijo, ka so najbole delavna to, da bi države lepo v mori živele. Henjalo je — bar na zvüna — madžarske rovanje proti Čehoslovaškoj pa tüdi proti Rumuniji. Rusija bi rada naišla bogate prijatele, šteri bi njoj dali velko posojilo. Brezi loga namreč nemro nikak naprej gospodariti. Prí drűštvi narodov so njoj pravili, ka posojilo dobi či henja, ka nede več probala spravifi v oblast komunistom druge države. To je velki dobiček za vse ar so dozdáj Rusi jako delali na to, naj bi ves svet postao komunističen. Bog nas ga čuvaj. V Rumuniji so di-jaki začnoli pravo vojsko proti židovom. Podirajo i požigajo njim trgovine pa šinagoge. Prekusnice. Vučiteo prinese v šolo ščipek, da bi si deca ž njega kaj navukov vzela. Zato jim pravi. »»Vidite, poleg dišeče rože je trnje. To je podoba človeškoga živlenja; gde je veselje in sréča, tam se naskori pokaže trnje, to je trplenje i nevole. Pa tudi Človik i roža sta si podobniva. Vsakši Človik ma dobre pa slabe lastnosti, kak ma Ščipkov grüdi cvetje, poleg pa bodoče trnje." Vučiteo je nato pitao ednoga šolarčeka, naj ponovi to, ka je on povedao, ka majo oboji, ščipek i ludje. Dečkec je ne znao. Vučiteo njemi blüzi pred očmi drži ščipek i pravi. »Dobro si ga oglej pa nam povej, ka najdeš takšega, ka ma ščipek pa tudi Človik/' Dečkec si je vejkico ogledao pa ves veseli djao. „Vüši!“ * * * Vanek pride malo prekesno v šolo. ,,Zakaj si ne prle prišeo ?“ ga kara g. vučiteo. Vanek (jočič): »Malo dete so nam botra prinesli. “ Vučiteo. Ja, že dobro! Nego kaj takšega se naj več nikdar ne zgodi!* * * * G. katehet razlaga navuka od angelčkov. Pravi, ka so lepi sveti i srečni. Pa je pitao Jožefa tam v pivoj klopi: »No Jožek, bi ti rad bio takši angeo?* Jožek se zaskuzi pa dene. A, a, jaz neščem tak nagi na oltari posodah. — Sirotek je mislo na lesene angele. Pošta upravništva. Marko Černi, Renkovci. Vašo žeIo, bar na polovico spunimo, naj pride samo širitelica sem z naročnino pa nam pojasni Vaš položaj-Vsem. Naj se pa upravništvo Novin da odgovor, če što nebi dobovkalan-dara. Prosimo tüdi vse naročnike, naj nam dajo na znanje, keliko falatov Novin naj njim Pošiljamo v novom leti Vsi na delo, da se število naročnikov podvojil — Širitelom na znanje I Vsaki Širiteo dobi k novomi leti pole za nabiranje naročnikov. Naj vsakoga naročnika zapišejo v to polo t tüdi čas, kda i kelko naročnine je šteri plačao. Vsaki naročnik pa naj sam podpiše polo, kda kaj plača, ka ne bo nikših nesporazumljenj, kak je včasi bilo. Kde dobite pole, se vam bo naznanilo. Mali oglasi. K odaji je vsake féle les za rušte, tesani, okrogli in za rore ploje Dobi se pri BERGLES JANEZI, Šalamenci št. 57. Prekmurje. Proda se mladina garnitura 4 Hp. v zelo dobrem stanju nova, po nizki ceni. Pozve Sev PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. DIJAŠKO POLJE. Konec pešizletovoga konca. Včasih ima tudi urednik pravico biti nekoliko indiskreten. Ko je kronizt pešizleta pisal svoje popotne memoare, mi je povedal, da .bo na koncu podal tudi karakteristiko posameznih udeležencov. Nekoliko bolj zaupno mi [e omenü, da bi bil sam tudi rad nekoliko opisao v Novinah, kar mu pa naj ne zamerim, ker to po novih bogoslovna vedah sploh niti navadna srednješolska mala napaka ni več, če si želi kdo — rečimo priti nekoliko v javnost. Ker je pa njemu samemu res nekoliko nerodno, da bi sam opi-soval svoje zasluge, se je obrnil z vročo, na zunaj bolj Skromno prošnjo, na izletnega (seniora, naj bi mu on blagohotno izpolnil Še to zadnjo srčno željo. V ta namen je častljirega seniora že v naprej jako previdno obde-lal v svojem potopisu. Ker pa pri nas stalna süša na rokopisno letino silno učinküje, urednik sploh ni več misli!, da bo še kaj pridelal na dijaškem polju. Ko pa je že izšel postludium pešizleta, je pisal autor celega potopila s potrtim srcem seniori: Dragi! Si mogoče čemeren na mene? Vsi so bili opisani, samo jaz sem sedaj na zadnje izostal. Čakat sem, ko žejen jelen mrzle studenčnice — pa pride na zadnje ta postludij, ki ne pove o meni nič več, ko süho ime. Zato mi je senior, ganjen nad ganljivirn opominam in skesan nad svojo malomernostjo, poslal takoj svoj spis z naročilom, da ga takoj priobčil megari v posebni izdaji, če bi se rednim potem ne moglo to teko kmalu zgoditi. In, da bi še bolj vpli-val tudi na mene, mi je poslal celo odlomek ganljivega opomína, ki ga je sam preje!. Seveda, ganjen tudi sam, — si ne morem kaj, da ne bi — namreč, da bi ne priobčil ad verbum, kar sem prejel. Moji medklici, so Seveda dovoljeni! Ergo : 4 NOVIMI 18. decembra 1927. K peš izletu! Malo je manjkalo, da nam ni ostal nesojen on, ki si je lastil pravico soditi vse nas izletnike I Torej, naj pride nazadnje tudi naš maturuš na vrsto, ki ima menda bu nejšo fan-tazijo, ko sedaj na glavi lase. Mi mu pravimo — tak po našem — ,,Gyoš-ko“ — včasih pridenemo šo „Küz-mov — Šteri je v Celji s Špolarovim ali Šerügovim blekovgyé gyo I" (Sie farna). Če smo biti bolje razpoložen!, smo mu rekli tudi Gyoškovgyé, ker se je to z različnimi drugimi epitati bolj rimalo. Zdaj pa dragi Gynško, zučnimo v Svojem slógu I Bil si, ali Vsaj smatral si se za nekakega »pod-seniora.< No, po pravici 1 Saj si bil edini poleg seniora, ki mu je poganjalo dokaj gosto ,,br-kovgyé“ pod nosom in ki je imel v žepa že tudi >maturoYgyé«. Včasih si pa le nekoliko previsoko ségni in si si drznil zvečer uganjati različno >burkorgyé< in celo izzivali ter napadati miru-željnega seniora. V svoji podseniorski službi si si lastil nekoliko preveč pravic. Ali veš, da kar g. senior dovoli, ali pa recimo-cdpusti, tega pod-senior nima pravice prepo-vedovati, ali pa celo kaznovan. Sicer, Te je pa o tem takoj preprlčal razburja! ishist, ki je s Tvojim širokim ,,plečovgyóm“ pokazal, kako trdno so ukoreninjeni cdrastli kostanj. Občudovali smo Te pa, kake neizmerno potrpi žl ji vö si prenaial svojo nesrečno, težko, kroni íno bolezen. Samo, kadar so že vse človeške sile odpovedale, si vdano in ponižno vzdihnil: »Gyaj, gyaj I Ta Vročina 1 Da se mi gyé pa li že vözréda gya-ko preveč ta . . . zvüžgalo 1“ (Tam-burica namreč, — da si cenjeni čita-telji morda ne bi pri tem — nehote ka] manj diskretnega predstavljali. Op. ured.) Sicer Ti pa moramo priznati, da si bil drügače vesel, še za-vrískal si večkrat na vse to. Za kro-nista, ali pa celo za zgodovinara pa nisi, da boš znal, ker potvarjao histo-rične resnice. Upamo pa, da se kaj takega že gotovo kesaš in delaš pokoro ter se tudi pobollšuješ, za kar bo gotovo v veliki meri skrbela tudi Tvoja okolica. — Konec koncev. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg.} 8—10 Din., teoci 12*— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 290 D. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica Idi. Kajšteč rabite za sebe za svojo rodbino, za svoj dom, za poklon, najdete v nájbolšoj vrsti i za najfalejše ceniki s slikami, šteroga lehko dobite ščista brezplačno. V tom ceniki najdete vöre, zlatnine i srebrnino, jedilno orodje, Žepne nože, škarje, šker, potrebščine za briti, glavnike, kefe, kühinjsko predmete, posode, itd. — Posebni oddelek je za odevko perilo, nogavice, rokavice, obüteo za moške, ženske, deco. — — Nadale Stopi tkanine i oddeljenje za toaletne predmete. — Posebno oddeljenje za glasbene instrumen-te. — Zahtevajte te cenik brezplačno od svetovne izvozne hiše. H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Štev. 760/27. RAZPIS. Uprava javne bolnice 'v Murski Soboti razpisuje po nalogu oblastnoga odbora mariborske oblasti v Mariboru z dne 7. decembra 1927. Štev. IV, A. 4909/27 dobavo življenskih in drugih potrebščin zavoda za leto 1928. in Sicer: t. govejega mesa 5000 kg., te-lečjega mesa 2000 kg., drobovine 200 kg; 2. belega kruha 400 kg., malega peciva 24.000 kosov; 3. mleka 24.000 litrov; 4. ržene moke št. I. 4000 kg, korine moke 600 kg, ajdove moke 500 kg, pšeničnega zdroba 600 kg, ko-ruznega zdroba 600 kg. ječménov« kaše 400 kg, prosene kaše 300 kg, 5. bobove kave „Santos“ 50 kg, franka 200 kg, riža finega 200 kg, riža srednjefinega 400 kg, fesfenin 400 kg, sladkorja kristalnega 700 kg, sladkorja v kosili 200 kg, zmleto soli 800 kg. čaja 5 kg, ruma 50 litrov, konjska 10 litrov, mila 300 kg, sode 100 kg; 6. bükovih drv 120 m3, borovih drv 40 m8. Ponudbe se morajo glasiti na fiksno določeno ceno z navedbo .eventuelnega popüsta v odstotki, morajo biti kolekovane s kolekom za 100 Din in izročene upravi bolnice najkasneje do 19. decembra 1927, 12 ure v zapečaten?® ovitku z zunanjo oznako : .Ponudba za dobavo............ po razpisu z dne 11. XII. 1927. Štev. 760/27 ponudnika N. N.« Istočasno s ponudbo je pri upravi bolnice založiti kavcijo v višini 5% vrednosti polletne potrebščine dobavljenega blaga. Kavcijo je položiti v gotovini, ali nevinkulirani hra-nilni vlogi pupilarno vernega denar-nega zavoda ali pa v pripuščenih garantnih vrednostnih papirjih. Izrecno se povdarja, da imata oba pogodbami pravico dobave Polletno, — en mesec pred zaključim prvega polleta, — odpovedati, ako bi se cene tako spremenile, da bi bolnica odnosno dobavitelj ne mogel postati za nižje, ali pa Vsaj jed-nake cene, kakor v I. polletju. Ako se nihče izmed pogodbenikov pravočasno ne posluži odpovedi pravice, teče dobavna pogodba avfomaiično naprej do konca leta 1928. Ponudnik se mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu Znani podrobni dnbavni pogoji in da v celoti nanje pristane. Podrobni državni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi bolnice proti plačilu pristojbine 10 Din. Nezadostni kolekovane ali prepozno vložene ponüdbe in One pri katerih niso navedene stalne cene ali ne bi bila pravočasno založeua kavcija, se ne bodo upoštevale. Uprava javne bolnice v M. Soboti, dne 11. dec. 1927. Mali oglasi. K odaji je Automobil tisti ki je v Martinišči na Srečka] gvi-njeni. Küpci se naj zglasijo v Tajništvi Slovenske ljüdske stran ke v Murski Soboti. K odaji je mlin v dobrom stanji z 1 plügom zemle in potrebnim priborom 11 -ni henger stolec Ganz tovarne, eden gladkr vednaki henger stoitc tovarne Metz i eden pár kamnov 36 zob Več se Zvedi v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. K odaji je lepa zidana hiša v Murski Soboti, Sodna ulica. Sestoji iz 4 sobe, 2 kühinji, predsobi, kleti in velik vrt s sadnim drevesom. Cena se Poizve v trgovini i. HAHN M. Sobota. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za pclivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite pri Erdöšy Barnabaš, trgovca s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. IZJAVA. Podpisani Ivan Merica, občinski sluga v Gorici št. 6. preklicujem in obžalüjem obdolžitev, da je Štefan Šiftar, bivši gerent v Gorici pri nava-žanju kamenja na Občinsko cesto občino ogoljufal. Izjavljam,; da je ta obdolžitev neresnična in se zahvaljujem g. Štefanu Šiftara,§4a je na mojo prošnjo odstopi! od ..obtožbe. IVAN MERICA- Naročnina ino oglasi se sprejemalo sa ..Novine” pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Či želite komi dopadnoti, či želite, da bodete lepi, da obdržite svoje lice mladostno sveže, svoje kože elastično i mehko kak baršun, svote vlasé lepe i bujne, fe rabite za dnevno svoja lepote: 1 ELSA ŽÁJFE ZA'ZDRAVJE 1 • I LEPOTO, štere so ne samo z dišavami napunjene toaletne žájfe, nego majo v sebi tüdi vrastvo, štero ide v Vašo kolo i jo obdrži Zdravo, lepo i mlado, Vi pa izgledate mladostno sveže. Fellerove prave žajfo za zdravje i lepoto so: ELSA-liljastü mlečna žajfa ELSA-žumanjcetova žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žaifa ELSA-žajfa za bi iti. Probajte je I Nigdar več nete šteli meti drügi žajf. Za probo 5 kosov Elsa žájfe 52 Din i to že s pakivanjem i poštov. O FELLEROVA PRAVA KAU-HASKA POMADA ZA ČUVANJE LICA I KOŽE, ona gladi grbe i brazgofine, napravi tožo gibko i neido, odstrani znake staranja i vživati mladosf i lepoto. Iznenadi Vas s kakšov hitrostjov Vam minejo sunčne pege, pokanje kože piščajci, temna farba nosa, mozolčki i drüge napake kože. O FELLEROVA MOČNA PO-O* MADA ZA RAST VLASI, štera čuva izpadanje vlasi, prerane pislivost', odstrani loške, mekša trde vlasé i je dela gibko i bujne i pospeši rast vlasi. Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsakše Elsa pomade, s poštov in pakivanjom 38 Din. V Vašem haski je, či pošlete pejneze naprej, zato, ka či Tam pošlemo po povzetji, se stroški zvekšajo za 10 Din. Naslov .napišite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUPICA DONJA, Centrale 146. Hrvatska. za PREKMURSKO TISKARNO v Maicki Soboti IZIDOR 1.AHH teihlisici! KLEKL JOŽEF. Urednik* FRANC BAJLEC