Sem in tja po Kozarjih
Katera Ijubljanska ali območna skupnost dandanes nima problemov. Problemi, ki imajo več ali manj skupnih imcnovalcev, so komunalnega značaja. Vodovodi, kanaliza-cija, telefonski priključki, avtobusna pove-zava, asfaltiranje cest in podobno.
Krajevna skupnost Kozarje je mestna KS z 2850 prebivalci in je pretežno spalno nase-lje brez industrije. Precej pa je razvita obrt-na dejavnost, saj je na tem območju okoli 100 obrtnikov.
Vprašanje kanalizacije in vodovoda že re-šujejo v okviru programa Komunalne skup-nosti ljubljanskih občin in gradijo vodovod v Žejah in Žulovi vasi, ter kanalizacijo ob Tržaški cesti. Le ta se gradi po fazah, tako, da načrtujejo letos že tretjo fazo, za katero so sredstva že odobrena, dokumentacija pa je tudi urejena. Za samo gradnjo je sprejet krajevni samoprispevek za dobo petih let v višini dveh odstotkov, iztekel pa se bo konec junija, leta 1989. Polegsamoprispevka, kra-jani prispevajo še dodatna sredstva po reali-ziranih fazah, ko se kanalizacija gradi. Kra-jani sami skupne probleme razumejo in jih skušajo po svojih močeh reševati. Pripravije-ni so prispevati dodatna sredstva za posa-mezne faze del, posamezniki pa so se tudi odpovedali odškodninam za prekop zemljišč ob času gradnje. V kratkem času bodo tudi asfaltirali lokalno, do zdaj makadamsko ce-sto v dolžini 1200 metrov.
Da pa spregovorimo, ali pa še bolje, da zapišemo tale problem: za uvedbo mestnega avtobusnega prometa se dogovarjajo z Inte-gralom že svojih deset let. Zal pa do danes te želje in »neplodne razprave« še niso rodi-le sadov.
Povezava z mestom je ob Tržaški cesti s p/imestnim prometom Ljubljana-Vrhnika. Žal pa je ob konicah velika gneča, večkrat se tudi zgodi, da le-ti ne ustavljajo. Tudi predel ob Cesti dolomitskega odreda nima nikakrš-ne povezave z mestom, tako da je najbližja, oziroma končna postaja avtobusa številka 14 na Vrhovcih. To pa lahko pomeni za večje število krajanov tudi po pol ure hoje. Predv-sem so tu prizadeti otroci, oziroma šolarji, gre namreč za tole: urejen imajo jutranji prevoz s šolskim avtobusom na Vič, popol-dan, ko se otroci vračajo pa je problem, predvsem mlajših, ki so v podaljšanem biva-nju, oziroma varstvu v šoli. Otroci, ki hodijo na osnovno šolo na Vrhovce, pešačijo po dokaj prometni Cesti dolomitskega odreda, ki za pešce in kolesarje v času prometnih konic ni ravno primerna, predstavlja pa do-kaj veliko nevarnost za te naše šolarje.
Pa še eno težavo, oziroma problem imajo krajani Kozarij: to je njihova trgovina. V zgradbi, stari vsaj 100 let, imajo trgovci na razpolago svojih petdeset kvadratnih me-trov. Po naši in vaši oceni je za tolikšno število krajanov to odločno premalo. Pro-storski in sanitarni pogoji ne ustrezajo priz-nanim normam. Tudi v srednjeročnem pro-gramu za obdobje 1980—1985 je bila načrto-vana nova trgovina v Kozarjah, s strani kra-jevne skupnosti je bilo pridobljeno tudi ko-munalno urejeno zemljišče. Žal pa je zaradi nejasnih in nepojasnjenih razlogov objekt iz tega programa do leta 1990 izpadel, tako da se blizu 3000 krajanov, delovnih in zagna-nih, pričakujočih boljši jutri, sprašuje ZA-KAJ TAKO!?
BOJAN PRESTOR